za le to 1967 tudi takšna, kakršna je pr iš la med nas dovolj plast ično očrtala razvojne smeri in težnje v s lo - venski geog ra f i j i . Ker nobena b i b l i og ra f i j a ni name- njena le ožjemu krogu zainteresiranih l j u d i , temveč je nedvomno potrebna in namenjena širšemu krogu, sem DROBNE NOVICE Ali obstoja Zalivski tok? To vprašanje, k i ga je tokrat sproži l Poljak P.Kucevič je nalete la na precejšen odmev tudi v svetovnem dnev- nem časopisju. Tudi J.Karvovski j , prof.gdanskega po l i - tehničnega i n s t i t u t a , naj bi podvomil v pravi lnost da- našnjih predstav o morskih tokovih, predvsem glede Zalivskega toka. Pri tem poudarjajo, da so nekateri francoski znanstveniki že 1930.leta podvomili v toč- nost splošno spre je t ih pojmovanj o naravi Zalivskega toka. Kucevič podaja npr. k r i t i čno sta l išče glede poj- movanja, k i ga imajo o morskih tokovih drugi npr. Kar- vovsk i j . Pri tem je v i d e t i , da ima glavne pripombe o dosedanjih meritvenih metodah, k i naj bi imeli osnov- no napako v tem, da ne upoštevajo vpl ive oziroma mot- n je, ki nastajajo z morskim valovanjem. Spotika pa se tudi ob pomanjkl j ivost i nekaterih sodobnih meritvenih metod, s katerimi merijo morske tokove, Pri tem je za- nimivo, da našteva druge, danes že zastarele metode, pa tudi nekatere nove, ki naj bi b i le bol j zaneslj ive od dosedanjih (plovci raz l i čn ih sistemov, radioakt iv- ne izotope, geomagnetna merjenja tokov - GEK a l i EMIT). Nič pa ne pove o avtomatih, k i samodejno reg i - s t r i r a j o tokove. Zanemarja tudi možnosti in izkušnje glede teoret ičn ih proučevanj in dvomi nad izračuni to- kov s posrednimi metodami, čeprav so to že priznani pripomočki v sodobnem določevanju morskih tokov. Teori ja dandanes že omogoča določevati tokove na os- novi gostote morske vode,(poznati je treba zgolj tem- peraturo in s lanost )a l i pa po s t ruk tu r i gradientskega pol ja nad morjem. Taka izračunavanja, zasnovana na spoznanjih doslej zbranega gradiva, so pokazala, da dosedanje karte pre- cej točno pr ikazujejo srednje (povprečne) razmere ce- lotnega sistema posameznih oceanov in mor i j . prepričan, da bo tudi zadnja Geografska b ib l i og ra f i j a Slovenije našla pot vsaj do številnega kroga geogra- fov - pedagogov kot eden izmed temeljnih virov dopol- nilnega izobraževanja. Milan Natek Nova opazovanja nikakor niso v nasprotju z dosedanji- mi predstavami o morskih'tokovih, dodajajo le nove podrobnosti. Naloga sodobne oceanologije je predvsem v tem, da preciz i ra posamezne dele c i r ku lac i j e in po- jasni spreminjanje tokov prek leta in v da l j š ih časov- nih kolebanj ih. V ta namen se tudi v r s t i j o posebne raziskovalne odprave raznih držav in mednarodnih or - ganizaci j , v zadnjih petih l e t i h tudi v okviru progra- ma mednarodnega hidrološkega deset let ja (IHD). Tovrstne ekspedici je, k i se poslužujejo med drugim tudi posebnih plovnih oziroma zasidranih postaj, so se v zadnjem času mudile ne samo na področju Zalivske- ga toka temveč tudi v ekvator ialnih morj ih, v I n d i j - skem oceanu, v severnem Paci f iku, na antarktičnem morju i t d . B ib l i og ra f i j a stvarnih opazovanj in podatkov o tokovih in ustreznih kartah (od posameznih zal ivov in manjših morij do celotnih oceanov) je ogromna. Ta l i t e ra tu ra vsebuje na tisoče razprav, ki po t r ju je jo ustaljene predstave o morskih tokovih. Prav tako ne smemo pre- z r e t i , da so nekateri dvomi glede metodologije merjenj in in terpre tac i je podatkov že dal j časa znani. Kuce- vič in drugi nedvomno močno pret i rava jo , ko govore, da so se nedavno po jav i l i glasovi, ki izražajo dvom o blagodejnosti učinkovanja Zalivskega toka na klimo Zahodne Evrope in da se vse pogosteje porajajo dvomi ter da se vse s rd i te je prepirajo znanstveniki. Govo- r i t i bi se moglo kvečjemu o različnem pristopu dc re- ševanja nalog oziroma o razl ikah glede ocenjevanja točnosti in zanesl j ivost i posameznih opazovanj. Pri tem naj opozorimo samo na kn j igo, ki zelo na široko zajema celotni problem morskih tokov v teoret ičn i l u č i . Napisal pa jo je eden izmed najbol j znanih so- dobnih oceanologov (Strommel Golfstream, London 1960). 30 Avtor sicer ne obravnava zalivskega toka kot "reke v oceanu", saj so tako predstave že zdavnaj zastarele. Pač pa pos ta i l j a , da je ta tok povezan z močnimi v p l i - v i in součinkovanjem tako tropskih kot subpolarnih vo* da. Prav š pomočjo teh vplivov pojasnjuje avtor zamo- tanost, vi juganje in spremenljivost tega toka prek l e - ta. Ni tore j nikakršnih dvomov glede tega, a l i Za l ivsk i tok obstaja a l i ne, pa čeprav so tovrstna vprašanja dobila po nepotrebnem širok odmev v svetovnem t i sku . Na sedanji stopnj i razvoja oceanografske znanosti res ni mogoče dvomiti v obstoj oziroma mehanizem morskih tokov kakršnega smo doslej poznal i . D.R. DRUŠTVENE VESTI Osmo zborovanje geografov na Ravnah je za nami Začelo se je 12. septembra 1969 na Ravnah na Koroškem, k jer se je v Domu železarjev na Čečovju zbralo okoli 110 geografov iz SR Slovenije in š t i r j e s Tržaškega oziroma Goriškega. Otvor i l ga je po s ta r i navadi pred- sednik GDS, k i je v pozdravnem govoru med drugim de- j a l . "Z osmim povojnim zborovanjem uvrščamo Ravne na konec niza kongresnih krajev, v katerem se v r s t i j o Kamnik, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Portorož, Velenje in Nova Gorica. Od Maribora dal je stremimo z republ i - škimi zborovanji, k i so imela nekatera naziv seminar, druga zbor, zborovanje a l i kongres, postopoma spozna- vat i mejne, večidel gospodarsko manj razvi te predele Slovenije, da bi lahko o n j i h bol j doživeto in objek- t i vneje p isa l i in poučevali. Z Ravnami smo z a k l j u č i l i prvi krog povojnih zborovanj na robu Slovenije in pred nami je naloga, da začrtamo značaj bodočega niza kon- gresov. Morda je naše, osmo zborovanje že začetek no- vega v tem, da v naših re fera t ih obravnavamo obmejne kraje tokraj in onkraj meje kot enoto in začenjamo probleme zamejske Sloveni je. Vse to je posledica od- piranja slovenske geografi je mednarodnih tokovom. Na- še zborovanje je prvo zares slovensko in ne samo re- publiški kongres, saj sodelujejo kot poslušalci in kot referent i naši kolegi iz zamejstva. Med nami j i h prisrčno pozdravi jamo. Na osmem zborovanju bomo v prelepi deželi pod Obirjem Peco, Urš l jo , Kopo, Košenjakom in Svinjo med Korošci, ki j i h državna meja ne del i kot osemtrideseti vzpored- nik Korejo a l i sedemnajsti vzporednik Vietnam. Deli j i h odprta meja, ki zahteva v smislu dobrih sosedskih odnosov medsebojno spoznavanje. Z obravnavanjem Vzhod- ne Koroške kot ene regi je ne glede na državno mejo bo- mo geografi s tem zborovanjem po svoje pripomogli k temu namenu!!... . . . . " V pr i je tno dolžnost si štejem, da lahko v naši sredi pozdravim pro f . dr.Avguština Laha, predsednika Prosvotno kulturnega zbora Zvezne skupščine, nadalje p ro f .d r . Vladi mi r j a Bračiča, člana Izvršnega sveta Skupščine SRS. Z zadovoljstvom pozdravljamo predsed- nika skupščine občine Ravne tov. Ivana Strmčnika, tov. prof.Toneta Golčerja, podpredsednika občinske skupšči- ne Ravne, in prof . F.Sušnika, uglednega javnega delav- ca in ravnatel ja študi jske knj ižnice na Ravnah. Tov.prof. in ravnatel j gimnazije T.Golčer se je zahva- l i l za pozdrave in v kratkem nagovoru or isal glavne geografske, z las t i gospodarske poteze jugoslovanske koroške. Nadaljne delo plenarnega zasedanja prvo dopoldne, k i je b i lo namenjeno spoznavanju Vzhodne Koroške, je vo- d i l delovni predsednik S. I l e š i č , Refer i ra l i so: S . l l e š i č , Mežiška dolina in Slovenska Koroška, I.Gams, Nokatere pr i rodno geografske razmere JV Koroške, J.Modved, Nekatere družbeno geografske znači lnost i JV Koroške, M.Žagar, Prometne in tu r i s t i čne znači lnosti obmej- ne reg i je . Geografsko društvo Slovenije se je že predhodno dogo- vo r i l o s predstavniki občin Ravne na Koroškem, Dravo-