Zavestno dojemanje vzročnosti življenskih pojavov je izhodišče uspešnejšemu delu Delo v strokovnem kmetijskem tečaju za učitelje kmečko nad. šol ne napreduje samo v pridobivanju snovi iz kmeti.jskih panog. ampak tudi v notranji izgradnji učiteljev-udeležencev za čim kvalitetnejšo usposobljenost pri smotrenem dvigu našega podeželja. Tečajnike je obiskal tudi višji šolski svetnik za kmečko nadaljevalne šole g. Krošl. Nudil jim je priznanja v njihovem dosedanjem delu, kakor tudi pobude za nadaljnje delo. Važna je ugotovitev, da ni dovolj ako kmeta samo poučimo kako in kaj naj dela. Tudi če bo kmet po teh navodilih delal, ne bo imel vedno uspehov, ker ne bo poznal vzrokov in zakonitosti, ki to delo narekujejo. Nujno je, da našega kmeta uvedcmo tudi v umevanjc vzročnosti kakor v kmetijskem gospodarstvu, tako tudi v pojmovanju vseh ostalih življenjskih panog. Le tako bo položen temelj probujenju slovenskega podcželana. Kmet bo nehal biti žrtev dnevnih klik in se bo dvignil iz pasivnih odnosov do aktualnosti življenja k aktivncmu poseganju v krojenju svojcga položaja. Napačna ,je misel, da je za pravilno dejstvovanje potrebno obsežno spominsko znanje. Vzmeti, ki spraščajo sile teže predvsem v zavestnem dojemanju vzročnosti in povezanosti življenjskih pojavov. Že iz navedenega je umljivo, da bo učitelj pri delu na vasi v vsej danosti upošteval domače vaške razmere. Razen vplivov iz mesta jih ustvarjata predvsem zemlja in tradicija. Pri njih spoznavanju se bo vglobil tudi v vzroke njihovega nastanka in našel enostranosti preteklosti, ki bodočnosti ne odgovarjajo. Vse to mu bo koristilo pri oblikovanju metode dela na vasi. V tem delu bo učitelj ugotovil kaj je za kraj najprimernejše. Videl bo ne samo številne pomanjkljivosti v prehrani in higijen- skih razmcrah, ampak tudi pogrešenosti v razcepljenosti »kulturnih smeri« v našem podeželju. Ako bo vsem tem dejstvom segel malo do jedra, bo prišel ne samo do točnih podatkov o vsem krajevnem življenju in njega povezanostjo z vsemi domačimi in svetovnimi dogodki ter problcmi, ampak bo odkril tudi osnovno stališče, ki edino nudi možnosti resničnega izhoda iz vedno slabšajočih se prilik. V vsakem kraju naj bi učiteljstvo ustvarilo načrt za_ smotreno in načrtno delo pri dviganju svojega šolskega okoliša. Načrt naj bi tpmeljil na predhodnem temeljitem študiju krajevnih razmer in bi naj zajcl vse krajcvno življenje kot celoto. Potem bi prišli tudi v okom križnemu ognju nasprotujočih si interesov »dobrotnikav ljudstva« na našem podeželju. Učitelj bi ne bil več figura na šahovski deski, kjer se prestavlja zaradi uspešne igre, ampak polnovreden člen življenjske celote. Stalno slabšanje življenjskih razmer ruši še tisti drobcc družabnih moralnih odnosov, ki so bili tcmelji obstoja dosedanje družbe. V tem ozračju ni življenjski položaj učiteljstva nič ugodnejši nego beda kmeta in delavca. Kakor učitelji zaman čakamo na naše stanovske pravice, tako tudi mali človek podeželja brez upov izboljšanja gleda na težave svojega življenja. Vsak, ki prodira v vzročnost sodobnih življenjskih pojavov in situacij ter išče koraka k resničnemu vsestranskcmu naprcdku je mlad, če nc drugače, vsaj po duhu. Velika vrednota mladosti je brezkompromisen zagon v delo. Mladi učitelji, zbrani na strokovnem kmetijskem tečaju čutimo, da moramo v poznavanju življenja seči globlje, da bodo iz tistih spoznanj, ki jih današnji nered izigrava izšle pobude za resničen korak naprej. Š. I.