12. številka. V Trstu, v soboto II. februvarja 1888. Tečaj XIII. „E D IN 0 S T" ^^^^^^^ HM flj^HB ^BB T dvakrat na vsako ^^JHB ^H fl^^HH ™<>r» soboto oh 1. uri popoludne. »p »6 uprt- H_ ■ ■ ■ HI ■■ ^LB ■ ^BjM ^^B ^^B ^^B v naslove fi ^^^^B ^^B ^^H ^^^^ so letu „ „ ^^^^ ^^B ^^B ^H^^^^B ^^B se v pro- ^^H Poslana, osmrtnice tobaka v Trstu pO ^^H ^^^ po „..„AV. v. ^^B ^^^B in iriHerato pri- upravmstvo MH^B BH ■■ W ^^^^ ■■ Odprte reklamacije k0 Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. ■ V edinosti .i« mofic O bralnih družtvih. Prejeli smo od preproste kmetske roko pisani članek, kateri z velikim veseljem objavljamo, prvič, ker dokazuje, da tudi naš seljak zna sukati pero in drugič bo v spisu zdrave misli, katerih so prečesto pogreša med naobraženimi mladeniči. Spis slove: Množica nastalih družtev inih narod-nostij, katere se prijavljajo v našej domovini, več ali manj cikajo bodisi v blaženi „Raili" ali v „Irredento". Osvetljujo nam jasno dovolj, kako različne panoge hočejo utvrditi svojo narodno pravo in bodočnost. Tako družtvo stavi si nalog širiti svojo propagando i s tem, da odriva nasprotstva in opovire, katere mu stoje nasproti v izvajanji smotra. Tu Nemci sfe svojim „šulferajnom", tam Italijani — ondu spet Magyar „ernber" na uho šepeta, Bog zna s kakšnim družtvom. Kaj pa mi ubogi Slovenci! Kakova pa so naša družtva? Zvečine smo ž njimi potisneni v kot, iz katerega opazujemo tužni kritični položaj svoje narodne svobode v lastnem domaćinstvu. Primerjaje statistično date presega število Slovanov v Avstriji število Italijanov, Madjarov in Nemcev. Stavimo vprašanje : Je-li Slovenec v narodnostnih stvareh tako svoboden, kakor so ostali narodje Y — Na to dobimo odgovor, če se ozremo vsaj na nekatere naše osnovne šole uže v taistih se mora naša mladina vzlasti po Koroškem in v Istri glave treti z brezuspešnim ukom tujega jezika, zanemarjajo lastnega. Uradov niti ne omenjamo, — dasiravno so je izjavilo Njega Veličanstvo cesar Fran Josip I. pred leti v svojem prestolnem govoru, da so mu vsi narodi enako pri srci. Imamo tudi glasoviti §. 10. osnovnih državnih postav. Našo slovenske novine in gospodje poslanci so v eno mer trudijo priboriti nam naših pravic, vender-le je Slovenec revež v svojem lastnem domu, na svojej zemlji, katere je se svojo krvjo vsak pe-denj drago plačal, kakor nam priča zgodovina. Če v duhu pogledamo nazaj v pretekla stoletja, ko so divji Huni, Avari in krvoločni Muzelmani mrcvarili po naših krajinah, ko so deve in žene naših pradedov oskrunjevali, njih deco pa na kole natikali in druge grozovito čine izvrševali, — junaško so očetje naši vse to trpeli ter čestokrat rešili domovino in državo pro- podlistek" O človeških dolžnostih. Ital. upis.l 8 lvij Pellico, prel. Jos. K-c. XII. Ob učenji. Kedar moroš, sveta dolžnost ti je gojiti razum. Boljše bodeš čestil Boga, domovino, starišo in prijatelje. Rousseauvo blodenje, da je divjak najsrečnejši človek, da je nevednost bolja od znanosti, ovrgla je iskušnja. Vsi po-tovalci so se očividno prepričali, da je divjak najnosrečnejši človek; vsi znamo, da je nevednež lehko dober, pa tudi, da je vaaj enako dober ali lahko oolo v večji meri tudi izvedenec. Vednost je le takrat kvarljiva, kedar jo prevzetna; ako je pa ponižna, ljubi bolj Boga in tudi človeštvo. Pazi, da se vsemu, čemur so učiš, naučiš temeljito. Površno znanje dela človeka večkrat plitkega in drznega. Taki ljudje so notranjo podpolno prepričani o svojej ničevosti, ali hlepo zložiti se s6 sitneži enake vrste, da svetu kriče, kakšni velikani so, in kaki pritlikavci so pristni velikani. Od tod oni večni boj med dlako- pada, dasi jih je stalo življenj« in imenje. Tak narod ne more biti zaničevan; njemu se ne morejo in ne smejo kratiti pravice. Narod, kateri sam v se zaupa, ne propade ; tako se je izrazil uže poganski prorok v praveku. Sama od sebe pa nam vender ne bodeta prisvetila nikdar rumena zarja in svetlo solnce, solnce svobode in zarja boljših dnij. Treba je jekleno vztrajnosti, delavnosti in poguma. Prvo treba, da se na Slovenskem slovenski uraduje; sosebno bi naše narodno svečeništvo napravilo v tej zadevi dober uspeh. Vzgled sta sv. brata Ciril in Metod, naša blagovestnika, katera sta oznanjala našim poganskim pradedom av. evangelije in Kristovo vero v slovanskem jeziku. Beremo, s kakšnim uspehom sta pradede naše pridobivala k pravej veri, nasproti nemškim svečenikom, katere so naši pradedje opravičeno sovražili. Narodnemu svečeništvu se imamo zahvaliti, da so naš jezik prvo gladili in pilili *), s propovedanjem verskih resnic ob nedeljah širili slovenščino in tolažili v nesrečnih urah našo prednike in tolmačili jim nemška graščinska pisma. Imenitno delo čaka vsakega narodnega svečenika. Blagor taki čredi, katero vodi narodno vnet duhovnik; njega ime se bo ohranilo do najpoznejših rodov v spominu. Veliko jo na pomoč tudi našemu slovenskemu jeziku naše novinarstvo ali žurnalistika, „Matica Slovenska", sosebno mej preprostim ljustvom „družba sv. Mohorja" v Celovci, kar priča letošnji koledar z imenikom udov. Vender bi se po nekaterih krajih udje laliko so podvojili ali potrojili, ako bi so ljudstvu povsod razložila prava cena in vrednost bukev. Nahajajo se tudi po našej domovini ljudje, kateri zavzimajo odlična mesta, pa namesto da bi knjigo moj ljudstvom širili, odvračajo je še od nje, češ, kmetu jo lo znati orati in kopati, pa ne brati knjig. Kakor si drugi narodi snujejo družtva, kjer so prostemu ljudstvu vliva čuvstvo narodnosti, da se uči ljubiti in spoštovati svoj jezik, tako bi ae tudi po našej šir-nej domovini najbolje vstanavljala bralna j družtva. No bilo bi odveč, ako ima vsaka župa svoje domače bralno družtvo. Ni treba ogromnih podjetij, marveč preprosto *J Nekateri tmll puSi'1 cepci in veleumi, med kričači in dobrimi modroslovci; to je uzrok ljudske prevare, da večkrat ploska puhloglavim kričačem. Naše stoletje ima mnogo biatrih glav, ali površnikov je še več. Sramuj se biti v njihovem številu. Ne preziraj jih iz prevzetnosti, nego iz čuta dolžnosti, iz ljubezni do domovine, iz velikodušne časti do Človeškega razuma, kateri ti je Stvarnik dal. Ako se ne moreš temeljito naobraziti v različnih predmetih, lahko se nekaterim površno učiš, da le dobiš dobre pojme, katere mora vsak izobraženec poznati. Vender si moraš izbrati vsaj eden predmet in napeti vso sile, posebno trdno voljo, da ne zaostaneš za drugimi. Najboljši je ta-le Senekin avet: „IIo-češ-li, da ti ostane, kar si Čital? Omeji čitanje le na nekatere izvrstne pisatelje in nauživaj se njih vsebine. Kdor hoče biti povsod, ni nikjer. Kdor mnogo potuje, pozna mnogo gostov, ali malo prijateljev. Tako je z onimi prenaglimi čitatelji, ki brez ljubezni in nagnenja do ono ali druge knjigo požro brozbrojne." Bodi si, da gojiš s posebno ljubeznijo katero koli vodo, varuj se tega skoro občega pogreška. t. j, da hvališ izkljuČivo ; le svojo vedo in preziraš vso drugo, v ka-torih so nisi mogel ali hotel naobraziti. urejeno od spretnih narodnjakov, katerih ne ukloni vsak piš. Veliko bi se dalo potem doseči ter bi koristno uplivalo na našo mladino. Večina župnij ima narodno duhovščino, a kjer se ista pogreša, ima dosta drugih narodnih močij. Razlagali bi se ukaželjnej mladeži težje umljivi članki gospodarskih, političnih in leposlovnih časopisov. Posamičnemu je težje se naročati na več novin, a „v slogi je močK; tako v družtvo spojeni razni prosvetljenejši kmetovalci si lahko drže po več časnikov, katere bi na dom nosili svojim domačim, naj bi je prebirali ter si blažili um in srco ob delopustu, namesto da zahajajo v slaba tovarištva. Nemška rodoljubnost in domoljubje drugih narodov so nam v vzgled; kakor iste širijo in podpirajo svoja narodna podjetja, tako tudi mi napnimo vse žile in moči, ter zložno delujmo v pro-speh milega nam naroda! Občni zbor telovadnega družtva „Tržaški Sokol" (Konec.) Dne 3. julija bo napravila vsa alov. družtva v Trstu veselico na korist družbi sv. Cirila in Metoda. O tej priliki so naši najboljši telovadci gg. Čorne, Jeršek, Ka-lister, Paternoster, Stelir, Itottingor in Turk javno telovadili ter s tem pridobili sebi in družtvu občno priznanje in nagnenje. 26. julija napravil je Sokol svoj drugi izlet v Naklo. Izleta so je udeležilo 13 SokolaštfV v opravi in mnogo drugih. So-kolaši so se udeležili veselice, katero so napravili rodoljubi v Naklem na korist Erjavčevemu spomeniku in Iliibarjevej vdovi. Nekateri so ai ogledali o tej priliki slavno škocijanako jamo. Tudi na tem izgredu jo bil Sokol navdušeno vsprejet in pozdravljen v Naklem po veseliškom odboru. Na napitnicah in drugih izjavah dobrohotnosti se jo zahvaljeval četovodja in! podstarosta g. Kariž. 20. julija zadola je naše družtvo velika nesreča. Neiaprosna smrt ugrabila nam jo našega starosto g, Viktorja D o-lonca. Ni mi treba praviti, kaj je bil pokojni Dolenc tržaškim Slovanom, pa saj bi tudi ne našel besed, da prav izrazim nosreČo, ki nas je zadela po njegovoj Otročjo je preprosto pikanje nekaterih pesnikov proti nevezanoj besedi, pro-zajikov proti pesništvu, naravoslovcev proti metafizikom, matematikov proti nemate-matikom. Vso vede, vso umetnosti, vsi načini izumiti in dati čut za rcsnico in lepoto, lehko terjajo spoštovanje od družtva, tem bolj pa od omikanca. Ni res, da bo dovršene znanosti in pesništvo ločijo. Buffon je bil velik naravoslovec, ali njegov slog se sveti v pesniškem blesku. Mascheroni je bil odličen pesnik in izvrsten matematik. Ako so baviš s pesništvom in drugimi lepimi znanostimi, glej, da ti bode razum sposoben mirno in hladno razmišljati račune in logična pretresanja. Ako bi orel rekel: „moja narav je letanje; stvari morem gledati in opazovati sumo letajoč", bi bil smešen. Prav lahko gledu nekatere tudi se sklopljenimi peroti. Nasprotno naj te ne omami hladnost, katero terjajo opazovalne znanosti, češ, da je človek uže dovršen, ako je v sobi ugasil vsak ogenj fantazije, če je zadušil vsak pesniški čut. Ako jo ta čut dobro urejen, izvestno ne slabi razuma, temveč ga krepi. Ne bodi lahkoveren strankarskim sistemom, ne ob učenji no v politiki. Pretresaj je, da je bolje spoznaš, prispodab-Ijaj je, da je lažje oceniš. Kuj je koristilo natecanjo srditih hvalilcev in zani- smrti. Ker mu zaradi kužne bolezni nismo smeli skazati poslednjo časti ter ga spremiti do groba, položili smo vonec na njega prezgodnjo gomilo z napisom: „Tržaški Sokol svojemu starosti!" Inko jo bil pristop na njegov grob dovoljen, hiteli so naši člani trumoma, da se pomudijo na onem svetem kraji, ki krije njegove o-stanke. Slava Dolenčevemu spominu! — 14. in 15. avgusta jo bil shod jugoslovanskih sokolskih družtev na Krškem, kamor je našo družtvo odposlalo deputacijo. Na tem shodu zastopali so našo družtvo gg. Grebene, Inamo, Krže, Uraek in Turk. Deputacijo je vodil in govoril na shodu v imenu družtva gospod Grebene, javno telovadil pa g. Turk; o zabavi vodil je ples član našo deputacije g. Umek. Na tem shodu jo bilo naše družtvo častno zastopano, za kar bodi tukaj izročena posebna zalivala gospodom članom deputacije. Na shodu zbranim Sokolašem, slovečim zmago ideje slovansko vzajemnosti je družtvo tudi brzojavno čestitalo. Isto tako jo našo družtvo brzojavno čestitalo očetu koroških Slovencev o njega zlatej maši, monsignorju Einspielcrju in veteranu slovenskih pisateljev Davorinu Trstenjaku o pedesetletnici njegovega književnega delovanja, nadalje vitezu Ivanu Trnskcmu, slavnemu pesniku hrvatskemu 0 njega 70 letnici in akademiškemu družtvu „Zvonimir" na Dunnji o priliki Gun-duličovo tristoletnice. Po smrti starosto Viktorja Dolenca bil jo sklican shod, na katerem so je skle-nolo, da so ne skliče občni zbor, marveč izroči vodstvo družtva podstarosti g. Ka-rižu, kateri je to nalogo prevzel ter jo častno rešil, za kar mu bodi izrečena tukaj posebna zahvala! Ker jo odbor užo iz poprejšnih lot vedel, da se člani tolo-vadnega našega družtva jako malo brigajo za telovadbo, sklical jo shod članov v telovadnico, kjer jim je g. podstarosta polagal na srce, da se živeje poprimejo telovadbe, ki je edina svrha našemu družtvu. Da so ta svrha lažjo doseže, naprosil 1 jo odbor g. Jeršku, da sprejme mesto telovadnega učitelja. Telovadba začela je fl. oktobra; telovadilo se je 3 krat na teden in sicer ob vtorkih, četrtkih in sobotah. Ob uspehih v tem pouku poročal bodo g. Polio. 29. oktobra jo bil drugi „jour fix" pri „ogrskem kralji". Udeležba je bila mnogobrojna, zabava živahna. Razveseljevali so čevalcev Aristotelovih in Platonovih? Ali natecanjo hvalilcev in zaničevah-,ev Ari-josovih in Tassovih? Obožavani in za-sramovani veleumi so ostali, kar so bili: no božanstva, no mali umi. Oni, ki so ao trudili, da jih krivo sodijo, osmešili so se; in svet, kateri so malone oglušili, pri tem so ni naučil ničesar. V vsem svojom učenji bodi miren in ob enem bister v raziskavanji, strpljiv o raztvarjanji, močen v slaganji; no daj se premagati od ovir, ali ne ponašaj se, alco si nadvladal; imej zatorej vedno namen izobraziti ae tako, kakor Bog hoče; poskušaj, ali no bodi predrzen. XV. Ob izberanji stanu. Izboranje stanu je jako važna stvar. Naši očetje 80 trdili, da treba za to prositi božjega razsvetljenja. Ne vem, bi se li moglo danes v občo kaj druzega reči. Premišljuj resno in pobožno o svojem prihodnjem življenji med svetom, — in moli. Ko zaslišiš glas božji v srci, no samo eden dan, temveč tedne in mesrce, ko bodo z vedno večjo prepričevalno silo govoril: „Glej, to je tvoj prihodnji stan", poslušaj tedaj z vso trdno voljo. Stopi v stun in pomikaj se v njem z vsemi kre-postimi, katero zahteva. (Dalje prihodnjič). na« pevci so svojim, krasnim potjera in g. Otabonc a neusahljivim in zdravim humorjem. 10. decembra je bil tretji „jour fix" v prostorih gledališča „Politeama Roasetti". Na tem shodu, ki je bil tudi precej dobro obiskan, zabaval nas je član g. prof. M. s humorističnim berilom „O bolhi*, kakor tudi gg. pevci s petjem in g. Grebene s pamfleti. Gospodje pevci, ki so bili vedno pripravljeni sodelovati o naših zabavah, zaslužujejo vso pohvalo! Pripomniti nam je tudi, da so na vseh treh „jour-fixih" vrli naši člani znali spajati osebno zabavo s plemenitimi svrhami. Na prvem „jour-fix" nabralo se je 10 f. 70 nove. za družbo sv. Cirila in Metoda; na drugem nad 4 f. v podporo nekemu revnemu rojaku, ki ni našel dela v Trstu; na tretjem pa nad 8 for. za dijaško kuhinjo. Ti čini kažejo nam o plemenitem mišljenji naših članov, kar jim je na čast. 7. januvarja 1888. I. bil je Sokolov „veliki ples" v redutnej dvorani gledališča „Politeama Rossetti". Veliki ples bil jo dobro obiskan in eleganten, zabava zelo Živahna. Vršil so je v najlepšem redu. Naš ples bil je letos najlepša slovanska zabava v Trstu in služi družtvu v čast. Tudi v letošnjem upravnem letu čutilo jo nekoliko čestitih članov potrebo plesnih vaj. Osnovali so posebni „plesni odsek" ki je prevzel te vajo v svoje področje. Odbor je ta odsek podpiral duševno in gmotno, a ker plesne vaje niso vzbudile zanimanja mej člani, prenehale so. 12. januvarja zadela je naše druž-tvo druga velika in nenadomestna izguba: umrl jo g. Ivan L a v r i č, najvzornejši Sokolaš. Pokojnik učil jo 4 leta brezplačno telovadbo in to ne iz častihlepnosti, ampak iz same ljubezni do družtva in telovadbe. Temu vzornemu Sokolašu moralo je druž-tvo izkazati posebno čast in to jo tudi storilo. Položilo je na njegov grob krasen venec z napisom „Tržaški Sokol svojemu učitelju". Mej člani se je nabralo 27 for. katere je odbor poklonil družbi ss. Cirila in Metoda ter s tem pridobil družtvu priznanje slovenskega občinstva, kajti na tak način so lepšo slavi spomin zaslužnih naših mož, nego da se samo polaga vence na grob, ki zvenejo brez vsacega dobrega uspeha. Z odlokom vis. c. kr. namestništva izza 13. januvarja 1888. št. 18756 I. potvrdila je vlada promenjena pravila, katere jo občni zbor 1887. I. sprejel. Odbor dal je ta pravila z izletnim redom vred natisnoti. S tem završujem svoje poročilo. Dodati mi je še, da je odbor imel v preteklem letu 11 sej ter 3 shode^ in je tajništvo odpravilo 101 ulogo. Število naših članov se je v preteklem letu nekoliko skrčilo, zato polagam slavnemu zboru na srce, da o volitvi za prihodnje leto spravi take može v odbor, ki bodo delali za razcvet in razvoj našega družtva, da ne nazadujemo, ampak napredujemo. Nadejajo se, da se i spolni ta naša želja, kličemo Vam presrčno: Na zdravje! Poročilo tajnikovo je bilo z odobravanjem sprejeto ter izrečena mu je bila zahvala za njegov trud. Iz blagajnikovega poročila posnemljemo, da je imel „Tržaški Sokol" v preteklem letu: dohodkov 057 f, 24 novč., troškov 011 f. 67 novč. Ostane zatorej v družtve-nej blagajni 45 f. 57 novč. Družtvena imovina iznaša v gotovini naloženih 218 f. 46 novč., obresti uloge 13 f. 37 novč., v družtveni blagajni 45 f. 57 novč., inventar 716 f. 80 novč. Skupaj 994 f. 10 novč. Za leto 1888. in sicer od 1. febr. t. 1. do 30. aprila 1889, proračunjenih je dohodkov 1195 f. 57 novč., troškov 1089 f. 20 novč. Poročilo je bilo brez ugovora sprejeto. Na to prečita predsednik poročilo pregledovalcev računov, ki i/.vešČajo, da »o našli družtveno blagajno v podpolnem redu. Nadzornik telovadbe g. Fran Polić priznava, da je naše družtvo v prošlem letu v telovadbi napredovalo, kar priča, da se udje čedaljo bolj zanimajo za družtvo in njega svrho. S toplimi besedami pre-poroča članom, naj se vedno in v obilnem številu vdeležujo telovadbe, da ne bode zavržen donar trošen v to svrho. ampak dobro naložena glavnica, ki bode dajala vsem udom lope koristi. (Z odobravanjem sprejeto). O posamičnih predlogih oglasi so g. M. ter predlaga, naj občni /bor izreče javno zahvalo odstopajočeinu odboru, kateri je, kakor je razvidno iz poročil, tako spretno in srečno vodil družtvo, čeravno je izgubil tri izvrstne moči. Zbor predlogu z odobravanjem pritrdi. Po predlogih začela je volitev, katere izid smo uže objavili. Gospod podstarosta zaključi občni zbor zahvaljevaje se častitim članom, da «o se vkljubu slabemu vremenu v tolikem številu udeležili, a trikratnim Živio! na presv. cesarja. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. XI. seja dne 5. januvarja. (Dalje.) Poslanec Detela poroča o prošnji županstva Budanje za podporo v popravo cesta in mostov na občinskih cestah Bu-danje-Podvelb in Budanje — Dolge Poljane ter v imenu finančnega odseka nasvetuje: „Prošnja se izroča deželnemu odboru, da preiskuje stvar glede proračunjenih stroškov dotičnih stavb ter dovoli v primeri potrebe podporo do 300 goldinarjev." Po slanec Lanrenčič toplo podpira ta predlog, omenja bregate lege dotičnih krajev. kjer moča in plazovi dotične cestne stavbe pogostoma in hudo poškodujejo. Prebivalci so pa jako revni, preživljajo se s prodajo sadja, pa morajo za to malo kupčijo še patent plačevati. Torej naj jim deželni odbor priskoči na pomoć in dovoli podpore, da bodo mogli omenjena dela izvršiti. Zbornica potem pritrdi predlogu upravnega odseka. Prošnja županstva vipavskega za dovoljenje pobiranja naklade po 1 gol. 50 kr. od hektolitra piva se z dnevnega reda odstavi, ker odseku še niso došli vsi v ta namen potrebni izkazi. Prošnja muzejskega preparatorja g. Ferdinanda Schulza, da se mu dovoli naslov in značaj muzejskega adjunkta, se odkleni. Poslanec Višnikar poroča o načrtu zakona, s katerim so spreminjajo nekatera določila zakona z dno 13. junija 1882 1., dež. zak. št. 25 1. 1886, ob odkupu posestev se držećih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. Premembo zadevajo § 5,. v katerem te določuje, da naj so tržne cene računijo po povprečni ceni let 1878 do 1887 in §. 13, da se ima odkupnina izvršiti, ako večina zavezancev to zahteva. Pri spložnji razpravi se nihče ne oglasi. Pri posebni obravnavi so §§. 5 in 12 potrdita brez ugovora, pri §. 13 pa se oglasi g. deželni predsednik baron \Vin-kler in v imenu vlado oznanja, da so ne strinja z načelom §. 13, ker se ne nahaja v nobenem drugem enakem zakonu. Ko bi odločevala veČina, bi so odkupno opravilo zadrževalo, ako no zabranjevalo, tudi bi se zakon težko izvrševal, ker bi se ne vedelo, kaj je večina. Za njim se oglasi baron Apfaltrern in trdi, da pozna mnenja ljudstva, da bi bira pri nas okamnela, ako se sprejme predloženi načrt, zato oporeka, da bi se §. 12 sprejel, kakor ga nasvetuje upravni odsek, ker to bi se reklo celi zakon za vselej pokopati. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru je sprejeta postava o sladornem davku ter zaključena debata o tem predmetu. Iz dijaloga mej Plenerjem in sekcijskim načelnikom Baum-gartnerjem se jo pokazalo, da je omenjena postava s predlogom ob obdačenji žganih pijač v zvezi in sicer, da kar bi mi po novej sladornej postavi na Oger-skem izgubili, dobili bi po novej postavi na žgane pijače, zato bodeti stopili obo postavi ob ednem v veljavo. — Trgovinska pogodba z Italijo je podaljšana za deset let. Dotični predlog vsprejet jo bil z veliko večino, vzlasti nemški liberalni levičarji, kakor tudi tržaški poslanci, so se gorko potegnoli za podaljšanje te pogodbe, kajti tesna zveza z Italijo in z Nemčijo jo po mnenji teh gospodov ogeljni in temeljni kamen naše politike v bodočnosti, zato mora vlada delati na to, da to zvezo Čim bolj utrja in krepi. Proti podaljšanju je govoril v imenu Dalmatincev poslanec Borčić; očital je vladi, da se prav nič ne ozira na Dalmacijo in da ničesar ne stori v povzdigo in v prospeh trgovine v Dalmaciji, tako da no bodo na posled Dalmatincem ostalo druzega, nego izseliti so iz svoje uborne domovine. Trgovinski minister je zagovarjal predlog in trdil, da je obnovljenje pogodbe patrijotično delo, ki bode donašalo državi mnogo koristi, kajti vlada bode skrbela za izvoz naših obrtnih izdelkov. Proti predlogu je govoril tudi posl. Vitezić ter naročil vladi naj prepove italijanskim ribičem ribarati preblizu av- strijskega obrežja, ker delajo veliko škode ribištvu s tem, da kvarijo mladi zarod. Obnovljenje pogodbe je bilo i večino sprejeto. Te dni pride tudi nemško-avstrijska trgovinska pogodba na dnevni red. V ogerskem državnem zboru razpravljalo se je te dni ob olajšavah, katere so ima dovoliti tovarni za izdelovanje pušek, ki se bode osnovala v PeSti. Sprejeta je tudi postava, po katerej se ima zgraditi v Pesti nova justična palača, ki bode stala 1,875.000 gld. Kakor se vidi, Aladjari lepo skrbe za olepšanje glavnega mesta. Kmalu pride na dnevni red proračun finančnega ministra. Vnanje dežele. Bismark je v nemškem državnem zboru govoril ter h tem ustregel novinarjem in diplomatom vse Evrope. Bismarkov govor ni bil vojevit, temveč miren, kakor so uže poprej poročali listi. Po njegovem mnenji ne preti ni rusko-avstrijska ni evropska vojska in se bodo dala še vsa pre-pirna vprašanja rešiti mirnim potom. Ni treba verovati temu, kar pišejo novinarji ruski in avstrijski; ti so zelo vojeviti, a določevati nikakor ne morejo. Bismark ne veruje novinarjem, ampak carju in ta hoče mir; zatorej ponavlja, da ne preti še vojska. Nemška se nima bati vojske, kajti ona je edina v srečnem položaji, da more postaviti v malo dneh dva milijona vojakov na noge, ki so vsi dobro oboroženi in izvežbani. Nobena država na svetu nema tako dobro izurjenih častnikov in podčastnikov, kakor baš Nemška, zato si bode vsak dobro premislil, predno bode začel vojno z njo. Ta Bismarkov govor, ki je bil prav dolg, krepak in dovolj jasen, pomiril jo nekoliko javno mnenje ter je bil povsod z veseljem sprejet. Tudi ruske novine se ugodno izražajo o njem ter pravijo, da bi nekatere odstavke lekho vsak ruski domorodec govoril. Nekatera mesta v njem so pa nejasna in nikakor nemorejo dovolj razbistriti razmerja mej Nemško in Rusko. Francozki listi pa ne zaupajo prav nemškemu kancelarju in njega miroljubnosti. Vprašajo, da če Nemška ros tako ljubi mir, zakaj neki vedno množi svoje vojne sile, zakaj je kancelar govoril baš o priliki, ko je vojni minister zahteval ogromne svote za armado? Bismark govori miroljubno, a dejanja njegova stoje v protislovji z besedami, zato mu ni brezpogojno verjeti. Kakor poročajo dunajske novine, Ruska še nadalje oborožuje ter premika čete iz Kavkaza proti zapadnim mejam. Ako je to res, ni mogla zatorej ni objava av-stro-nemške zveze, ne Bismarkov govor odvrnoti Ruske od njenih nakan. V Carigrad sta došla dva ruska častnika. Policija jo baje da precej zavohala, da je njun prihod v zvezi z osnovo ustaških čet na Bolgarskem, zato je hotela častnika prijeti, a došla je prepozno, kajti častnika sta izginola brez sledu. V nedeljo je bil v Belemgradu volilni shod liberalne srbske stranke. Udeležba je bila velika, kar nam priča, da je Ristić še vedno popularna, vrlo ljubljena oseba. Bivši ministerski predsednik Ristič je razvijal program, kateri si je njegova stranka postavila uže 1883. leta. Glavne točke tega programa so: Zveza balkanskih držav, autonomna cerkev, politična svoboda in samostojnost, varčnost v državnem gospodarstvu itd. Za prihodnjo volitve v skupščino osnovali so bodo po deželi pododbori. V Belemgradu postavi liberalna stranka dva kandidata. Liberalni poslanci delovali bodo v skupščini na to. da vlada no bodo smela odstavljati uradnikov razven v slučaji, ako bi bil kateri obsojen. Osnoval se bode nov list, ki bode zagovarjal interese liberalne stanke in nosil imo „Srpska nezavisnost.3 Na Bolgarskem je napravil Uis-markov govor zelo dober utis. Po mnenji bolgarskega usiljenca Koburga je to pobuda k vztrajanju. Kakor madjurski listi pišejo, bi Nemška Avstrijo podpirala tudi v slučaji, ako bi Rusija zasela Bolgarsko. Jfe-li to resnica? Na Rum unskom so se z vršilo volitve v državno zbornico v prilog vladi. Izvoljonih 116 vladnih kandidatov, 43 opozicijonalcev, 5 nezavisnih. Vrhu tega bode 16 ožjih volitev. Mej Italijani in Abisinci so začeli uže mali boji, ki so se vselej zvršili srečno za Italijane. Do odločilne bitko pa menda še dolgo ne pride.— Izdelan jo tudi novi kazenski zakonik za Italijo in sicer prav v demokratičnem duhu. Po tem zakoniku kaznovati bi bilo žaljenjo kraljice s 36 dnevi zapora, žaljenje uradno osebe pa s6 6 meseci zapora. Proti tako nizkej kazni za žaljenjo kraljico so upirajo ne- kateri listi ter zahtevajo, da se zakonik še enkrat pregleda, Francozka zbornica jo sklenola zmanjšati efektivno stanje mornarice v tujih zelo udaljenih krajih ter jo povečati v srednjem morji in v kanalu. Poveljnik eskadre v sredozemskem morji dobi še dve oklopnici, brodovje v Kanalu pomnoži se pa* za tri. Wilsonova zadeva bode skoraj končana. Vsa stvar je uže izročena sodišču. Poročilo preiskovalnega sodnika je zelo obširno — a vsa stvar se bode izvršila z oproščenjem Wilsonovim. DOPISI. S Krasa Dne 29. januvarja je napravilo narodno kmetijsko družtvo v Dutov-ljali veselico, katere se je vkljub vsem zaprekam slabega, neugodnega vremena udeležilo toliko občinstva, da je bila dvorana prav natlačena. V obče moram priznati, da v resnici imamo le malo prilik prisustvovati takim veselicam, kakeršno so nam ravno Du-tovljani napravili; saj uže na velikih vratih pri vhodu si opazil narodno stražo, ki je tako imponovala, da si jo kar zi-jaje gledal. Stopimo dalje v krasno sobano; odi-čena tu se zelenjavo, z lepimi podobami cesarsko obitelji, Blei\veisovo in druzih veljakov je bila jako vabljiva. Nestrpno smo pričakovali začetka. Zagrinjalo se polagoma vzdiguje, tihota nastane in prikaže se lepo število pevcev ter zapoje kaj krepko „Slava Slovencem." Iz predsednikovega govora posncmljem, da je pozdravivši zbrane izrazil v imenu družtva zvestobo in udanost do cesarske družine nasproti listom, ki pišo in trosijo neresnične vesti, da v nas Slovencih pešate omenjeni čednosti. Za gromovitimi „živio"-klici na cesarja zaigrala jo godba cesarsko. Mešani zbor „Smo vesela družba" so je kaj dopadel ter moral se je na splošno željo kakor tudi naslednja dva možka zbora ponavljati. Naj bi se v prihodnjo sploh še v več pesmih čuli nežni dekliški i! Poseben utis je naredila deklaraovalka, kajti izvela je najbolje svojo ulogo. Ta mlada moč je družtvu v ponos. Nič manj ne morem pohvaliti igre. Primož in gospa Ničla sta nam užo od poprej znana, a tudi gospodična Lenčika Stupar in Tapeo sta tako igrala, da jima v novič čestitamo. Po tomboli se jo pričel ples in komur ni bilo ljubo kratkočasiti se tu, preživel jo lehko še kako veselo urico mod velikim zborom Dutovskih, Kobiljeglavskih (pod vodstvom g. Jos. Abraraa) in Koprivskih pevcev, ki so tudi na veselici skupno peli. Za tako sijajno veselico je gotovo treba mnogo požrtvovalnosti in truda, a šo tim hvalevrednejše je, ker jo v to moral V8ak družtvenik pomoči, da so je vender enkrat prišlo na stezo zaželjeno sloge in družtvene vzajemnosti. Veseli nas to! Hvala zatorej vsem pomočnikom! Spominajte se s hvaležnim srcem svojega družtvenega predsednika g. And. St., ki vam je toliko blag, da vam ustopa celo bralnico brezplačno; resižerja poznatega „brzovlaka" pa gospe in gospoda Ž., brez katerih bi so nikakor ne bila veselica tako dobro sponosla. Komen 7. feb. Naše pevsko in bralno družtvo „Lira" je imelo preteklo nedeljo svoj občni zbor, kateremu jo predsedoval vsled smrti č. g. predsednika g. župan I. K o v a Č i č. Oddavši besedo družtvenemu tajniku, razloži ta družtveno stanje ter njega namen, poudarjaje da ima „Lira" nalog gojiti narodno in cerkveno petje, ki povišuje bodisi posvetno ali cerkveno slo-vestnost. Škoda bi bila, da zamre umetelno petje, katero so goji v Komnu užo 24 let. Pred tremi leti jo imel pevski zbor prenehati, ker so nekatere moči odšle iz Korana, in takrat se je ustanovilo našo družtvo, ki je zbralo v svoje kolo stare pevce in šo nove mlade sile si pridobilo, ter tako rešilo narodno in cerkveno potjo gotovo propasti. Ker ima tedaj „Lira* lep namen in se pri vsakej priložnosti kaže, bodisi pri pogrebih, veselicah ali v cerkvi, vredna je, da jo vsak domoljub in dober kristijan podpira. Kdor je pa našemu družtvu iz slepe strasti nasproten, nasproten je narodnemu in cerkvenemu petju; kdor pa temu nasprotuje, protivi 8© očitno narodnemu prebujenju in cerkvi. Da pa ne bomo deležni teh madežev, ne nasprotujmo družtvu, ampak podpirajmo je z vsemi silami. Govornik se spominja tudi umrlih dveh udov, veleč, dekana I. Doljaka našega predsednika in Alojzija Iiandelja družtvenega odbornika; oba vrlo zaslužna za „Liro", katere se jo rajni č. g. dekan še celo na smrtnej postelji spominal, ter nam preporočcl, da družtvo še nadalje živi ter deluje po svojem programu, narodu in cerkvi na čast. Blagajnik nam je izjasnil gmotno družtveno stanje. Iz sklenenih računov in inventarja je razvidno, da ima družtvo (dolg odštet) mrtvo cenjeno 135 gld. čistega premoženja. Ob odborovej volitvi so bili soglasno izbrani za predsednika g. župan Jos. Ko-vačič in šest odbornikov, mož poštenjakov. Izvoljeni odbor nam je porok, da bode družtvo delovalo in cvelo. Pevci morajo imeti za petje poseben prostor; da so pa ta boljše izkoristi, ima družtvo v sobi razne časnike, s katerimi se družtveniki lehko zabavajo in likajo, a ker niso bili naročeni časniki v sedanjem samotnem prostoru varni pred zmi-kavci, najelo si je družtvo primernejše stanovanje. Bog dal, da bi družtvo še mnogo mnogo let živelo in cvelo! To je pa le tedaj mogoče, ako bodo člani točno svojo me-Bečnine plačevali, kajti družtvo brez gmotne podpore ne more izhajati in pevci naj pridno obiskujo, pevske vaje. Gorica 8. feb. [Izv. dop.] Naša „Soča" dne 3. t. m. piše: „kdor ne napreduje, nazaduje. Goriški Slovenci naj pazijo, da se ta pregovor nad njimi ne vresniči. Nekdaj, za Lavričevih časov, je bilo rodoljubnega ognja; zdaj pa staro navdušenje nekako ugasnuje." Tako „Sočau. Mi bi sicer piscu onih vrstic v marsikakem zmislu pritrdili, vender le mislimo, da se vzbuja navdušenje tu in tam meu Slovenci na Goriškem in to se posebno po deželi prav živo kaže in da je žalibog mestu v vzgled marsikako družtvo na deželi. Kdo se tu ne spomina lepega napredka v Štverjanu, v Čepovanu, v Šempasu, v Ajdovščini, v Brdih, Fod-gori itd. ? Mesto samo na sebi pa je res nekako odveč mrtvo; pa tudi tu imamo lepe iznimke. Kdor pozna „slov. bralno in podporno družtvo" v Gorici in ob enem ve, kakega upliva je za razvoj Slovenstva v mestu delovanje družtvenega odbora, ne bode li pritrdil v hvalo in čestitanje temu velevažnemu družtvu, ki od dne do dne napreduje? Ono ne skrbi samo za telesni, temveč tudi za duševni blagor, za omiko svojih mnogoštevilnih udov. Porok nam je bila „Velika beseda" dne 5. t. m., ki se jo vršila v občno zadovoljnost in iznenađenje vseh navzočih, katerih smo nad 500 šteli. Pevski zbori obnesli so se kaj dobro; posebno všeč jo bila pesen „Franko-panka" se spremljevanjem godbe. Za nas goriško Slovence nekaj povsem novega. Prikupil se je tudi mešani zbor, v kar posebno čast gospodičnam pevkam, katerim pač delalsko družtvo ni prenizko, da so-delujo. To krasi pravega domoljuba, iskreno domorodkinjo! Nas je premalo, da bi meje stavljali. Kje so pričenja „visoko" in kjo „nizko"? Vsi za jodnoga in jeden za vse, če nam je blagor in pravo naobra-ženje naroda našega pri srci! Samospev g. K., ki ima izvenredno lep glas in kaj dobro šolo, kakor tudi samospev gospodične J. izVel so jo prav dobro in na občno zadovoljnost. Hvala obema! Č. go«™-dična hčerka Podgorskega župana, Ivanka Klančičeva jo jako občutno in nežno de-klamovala Stritarjevega „Junaka". Kar pride „iz srca, sega v srce", v to tudi živo odobravanje. Igra „Pol vina, pol vode" obnosla so jo dobro. Stara naša znanca na deskah, ki pomenijo svet, gospodična Jug in g. Zavrtanok sta se hvalevredno vedla in mnogo smeha vzbudila; dobro eta tudi igrala prvič nastopivša gspdična Zorn in Kumar. Med posameznimi točkami igral je najboljiši septet tukajšno gledališke godbe, delom pod vodstvom g. Vidriča in delom pod vodstvom družtvenega pevovodjo in kapelnika g. Pahorja, ki si je iztekel mimo g. Kumarja največ zaslug v lep prospeh tega večera. Lovorov venec temu večeru bila je komična oporeta „Seja občinskega starešinstva"; uglasbil Roman Nejedly. Delalsko družtvo — in oporeta! čudno, kaj ne? Vse je strmelo; nam poslušalcem je srco igralo od vesolja. Ćudili smo so vsi! Preložili so opereto, ki je spisana v češkem jeziku, tu živoči Čehi na slovenski jezik. Vglasbonje so jo poslalo iz Češke, kakor tudi partiture, glasbenke itd. ter pravica, da se smo igrati na našem odru po udih delalskega družtva, prvič na slovenskih tleh! Uspeh jo bil velikansk in smelo rečemo, da jo opereta pripravna za pot po vsem Slovenskom. „Libret" dal jo odbor natisnoti. Starešine, kakšnih 12 pevcev, zvečine dolalskim krogom pripadajočih, igralo in pelo je mojstersko. Kaj tacega navajeni smo slišati le v boljših gledališčih. To je tudi sodba mnogih Nemcev in Italijanov, ki so prišli iz radovednosti, a so opereto občudovali. Obleka bila je nova vsem ednaka, iz pričetka našega stoletja iz okolice Goriško in to po dobrovoljnosti prepuščena. — Solisti: župan— g. Koršič, birič g. Kronavetvogl in pisar — g. Kumar ter prva dva starešini — gg. Bajt in Za-vrtanek, vsa petorica muzikalično dobro izobražena, peli so izvrstno. Naj bi strokovnjak poročal vam kaj natančnejšega! Hvalo, stoterno hvalo vsem za prekrasni, preimenitni večer! Orkester voail je se spretno roko družtvenik g. Pahor. Čestitamo pa tudi družtvu, čestitamo odboru, kateremu je bilo dano zediniti take moči. Po medsebojni ljubezni izvesti se da vse. Družtvo, v katerem vlada tak duh, kakor nekaj let sčm v imenovanem družtvu, ima no samo sedanjost, temveč tudi bodočnost za sebe! Mnogo je bilo odličnjakov iz mesta in z dežele pri „besedi", a vai so bili polni hvale in zahvale. Tu so se edinih vsi stanovi v bratskoj ljubezni. Kakor se čuje, napravi družtvo 5. marca zopet „veliko besedo" v spomin svoje obletnico in se takrat na občno željo ponovi opereta. Prav tako! Tudi tretjič in četrtič bi jo čuli radi! Sploh smo mnenja, da se bode udomačila v Slovencih, v kar izvestno vsakej čitalnici radostno pomaga odbor družtva goriškega. Beseda je trajala do 1/all uro zvečer; potem pa so se obiskovalci sešli v Marzi-nijevej gostilni k „domačej zabavi", pri katerej smo slišali marsikatero lepo pesen raznih pevskih zborov in krepke napitnice. Težko smo se ločili. Družtvu pa kličemo: „Bog te ohrani na tej poti še mnogo, mnogo let!" Okolica goriška. (Razne vesele in žalostne novosti). — Pokopali smo dne 30. jan. t. 1. tužnim srcem preČ. g. dekana Petra Kobala v Št. Petru pri Gorici. Blagi mož, žrtva svojega poklica, služboval je prej v Bolci in je bil obče ljubljen in spoštovan kakor vesten duhovnik, velik prijatelj kmetijstva, naroden boritelj in podpiratelj narodnih podjetij. Pogreb je bil veličasten. Vrlemo možu naš spomin! — Mraza imamo dovolj in tako se je celo pripetilo, da je na goriškem polji postaren mož zmrznol. — Upokojen, bogat stotnik brez sorodnikov ustrelil so jo na bregu Soče pred mostom, ki vode v Pevmo. — Znani tovarnar G. vitez Tosi padel je raz konja ter si zelo poškodoval nogo. — Čitalnice in bralna družtva v okolici prav lepo napredujejo; tako sto bili zadnji veselici v Solkanskej in Sem-paskej čitalnici prav lepi in zanimljivi; tudi Podgorsko bralno družtvo, čeravno mlado, se vzbuja in je imelo tekom ednega meseca dve veselici. Pri poslednjej dno 2. t. m. občudovali smo na novo ustanovljeni pevski zbor, ki jo prav dobro pel. Tudi igro „Kjo je meja" ? so domačo moči vrlo dobro igrale. Predsednik družtvu, deželni poslanoc g. Kocijančič pa je slovesno obljubil, da priskrbi v ednem letu za mlado ali uže sedaj krepko družtvo primerno dvorano. — Po ranjkem And. Einapielerju imeli bodemo zadušnico mašo v ponedeljek 20. t. m. v jutro na Kostanjevici v Gorici. V to skrbi Goriška xu .luica, „slov. bralno in podporno družtvo" in odbor goriške ljudsko posojilnice. Tako je prav! Častimo svoje zaslužne može! Domače vesti. Pozor I^Deues sino ustavili list nekaterim bivšim gg. naročnikom, ki nam doslej še niso poslali letošnje naročnine. Vsredo pridejo še ostali na vrsto. Go8p. prof. Vek. Spinčič odšel je uže na svoje novo mesto, na c. k. žensko izobra-ževališče v Gorico. Pred odhodom iz Kopra so mu napravili prijatelji „odhodnjo*, katere se je udeležilo tudi nekoliko gospodov iz Trsta in od drugod. Kako ga hrvatsko in slovensko ljudstvo po Istri časti, ljubi in spoštuje, vidi se sedaj. Iz raznih krajev in od raznovrstnih družtev in občin dobiva zaupnice. Zastopstvo Buzetsko ga je imenovalo v svojej seji 29. jan. za častnega meščana, ker si je istekel kakor c. k. okrajni šolski nadzornik in dež. poslanec premnogo neuvehlih zaslug. Primerilo plačilo za neumorni trud našemu neustrašnemu boritelju! Tržaška trgovska in obrtna zbornica je imela v sredo dne 8. t. m. izredno sejo, da so posvetuje o proslavi 401otnico vladanja Nj. Veličanstva. Sklonolo se jo v to svrho nastopno: I. Tržaška trgovska in obrtna zbornica pričakuje radostno jubilej 40Ietnega vladanja Njeg. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. in izjavi o tej priliki vladarju svoje čestitke in svojo udanost. II. Da se te občutke dokaže dejansko, naj se osnujo z vladarjevim imenom ustanova 30.000 gld., katerih obresti se raz-dcle kot štipendije med najboljše učence tržaške državne obrtne šole. tz podgradskega okraja smo prinesli v 7. štev. 25. jan. dopis, v katerem dopisnik govori o poprejšnjih in o sedanjem gosp. okrajnem sodniku. Pozneje smo se osvedočili, da dopis ni povedal čiste resnice in veseli nas, da moremo denes nekoliko tega ispraviti. Iz Podgrada se namreč piše o tem „NaŠej Slogi": „U „Edinosti" od 25. pr. mj. i u posliednjem broju „Naše Sloge" bilo je govora ob ovom našem sudu i o napredku slovenskoga i hrvatskoga jezika kod istoga. Nego jedan i drugi dopisnik kano da hoće, da kažu, da je tudjinština kod našeg kotarskog suda počela ustupati mjesto domaćim jezikom tekar u najnovije doba. To nije naprosto istina. Mora se priznati, da se dosad nije unašalo u gruntovnu knjigu slovenskih upisali, al to se nije činilo zato, jer je ministarskom naredbom od godine 1880. bilo naročito naloženo, da se gruntovna knjiga ima voditi samo u njemačkom jeziku. Prvi upis slovenski o kojem je govora u posliednjem broju „Naše Sloge" obavljen je na temelju nove ministarsko naredbe od julija 1887. kojom se nalaže, da se i gruntovni podnesci ricšavaju i unašaju u gruntovnicu u onom jeziku, u kojem su sastavljeni. Sto se pak u obće porabo slovenskoga i hrvatskoga jezika kod suda tiče, valja opaziti, da su isti ne tekar u najno vije vrieme običajni postali, već je to počelo još pod upravom sudca Dejaka i dvo jicom pristava llrvatah, Dukića i Orlića, koji se nijedan nije protivio domaćim jezikom, pače u tom pogledu koliko je uviek moguće bilo, svakomu zadovoljio. Toliko sam scienio za potrebito javiti Vam gospodine urednice, da se nebi dopisi u „Edinosti" i „Našoj Slogi" od kojegod strane zlo tumačili, pak so nebi proglasilo protivnici našimi ono, koji su nam u istinu uviek pravi prijatelji bili." Vprašanje slavnemu c. k. poštnemu ravnateljstvu v Trstu: Je li res, da poštni urad u Barkoli pri Trstu ne sprejema poštnih nakaznic in denarja? Telovadno družtvo Tržaški Sokol napravi v dvorani Modugno ulica Torrente Št. 16., dne 14. februvarja 1888. plesno zabavo. Začetek ob 9. uri zvečer. Ustopnina za člane 30 novč., za nečlane 60 novč. Ker se s to zabavo završi mesopust, upamo, da se je naša mladina obilno udeleži. Starčevićeva pravda je končana. Stol sedmorice je zavrgel ničevno pritožbo, po-tvrdil obsodbo ali znižal je kazen Davidu Starčcviću od 6 na dve leti in Ivanu Starčeviću od 2 let na 6 mesecev težkega zapora. Oba sta izgubila doktorat, Včotr-tek. 0. t. m, so odvedli Davida Starčevića v lepoglavsko kaznilnico. „Naše Sloge" poslednja številka je bila zaplenjena zaradi domače vesti: „Hrvatski jezik v crkvi porečko-puljske biskupije." Na-tisnolo se je drugo izdanje. Imunitetski odsek izbral je glede vprašanja, se li imajo vsled tožbe državnega poslanca dr. L. Gregorca izročiti poslanci dr. Poklukar, Šuklje, dr. Ferjančič, Pfeifer, Klim, Nabergoj in dr. vitez Tonkli deželnemu sodišču v Ljubljani, svojim poročevalcem poslanca dr. Žačka. Tako poroča „Slov. Narod." Nesreča v Zdravšini. Iz Zdravšinc nam pišo 8. svečana prijatelj našemu listu: Danes ob 3. uri popoludno se jo v predilnici (tovarni svile) pripetila strašna nesreča in sicer na sobani, kjer je delalo nad 180 deklin jo puh v ceveh začel pokati, kakor bi streljal in začelo se jo kaditi. Delalko so prestrašijo in zbežo na stopnice. Naenkrat so držaj ulomi in obilno število delalk pado doli. Preko 40 jih jo močno i neozdravljivo poškodovanih, drugo pa manj, tako da so jih potem na dom in v bolnico vozili in na nosilih prenašali, da je bilo strašno gledati. Vladika I. Strossmayer slavi dne 19. marca t. 1. SOletnico svojega mašništva. V Zagrebu so delajo v ta namen veliko priprave, kajti malo je mož, ki bi svojemu rodu napravili toliko dobrot in prinašali toliko žrtev, kakor Strossmayer hrvatskemu narodu. — Predslavnoat se vršf užo 16. t. m. v Zagrebu so slovesno sv. mašo, katere se udeleže vsa narod, družtva mostno glavarstvo in županstvo, vseučilišče, jugoslovanska akademija in dr. — Slavnost 19. marca so vrsi v biskupskoj stolnici v Dj alt o vem. Pastirski list tržaško - koperske vladi-kovine. Prevzv. vladika trž. koperski dr. Ivan Glavina ^Nepomuk) hišni prelat Nj. Sv., pristav papeževega sedeža itd. je izdal za letošnji post pastirski list, v katerem govori o petdesetletnici papeževej in kako ga je sv. Oča bodril o njegovem pohodu v Rimu, naj srčno izvršuje svoje škofovske dolžnosti v sedanjih težkih časih. Naposled hrabri vladika svoje podložne vernike. Policijsko. Neznani tatovi so ukradli nekemu seljaku na trgu Barriera vecchia vrečo s 40 kg. soli. — Hlapca Tranja 1. iz Planine in njegovega druga Antona C. 80 zaprli, ker sta našla zapestnico, vredno 200 gld., zastavila jo in denar zapila. Sodnijsko. Franjo Sustcrsič iz Šent Vida nad Ljubljano je bil v četrtek dno 9. t. m. obsojen zaradi tatvine na 18 mesečni zapor. Po prestanej kazui pride pod policijsko nadzorstvo. Nezgode. Mizar Anton Cimarclli je skliznol na ulici in padel tako nesrečno, da si je ulomil desno nogo. Odnesli so ga v bolnico. — 58letnega težaka B. Nemca iz Gorice je zadel v sredo na velikem trgu mrtvoud. Odpeljali bo ga še živega v bolnico. — Pekovski Pomagač Ivan Tre-bušak iz Mamnika je padel v četrtek po lastnej neopreznosti na obali sv. Karla v morje. Mornarji so ga takoj izvlekli in odpravili tudi njega v bolnico. Požar je nastal v sredo zvečer v I. nadstropji hišo št. 28 v ulici Carin t i a. Domačini so pogasili zubelj predno so prihiteli gasilci. Skoda je neznatna. Stekel pes. v seji tržaškega občinskega sveta je Morpurgo interpeliral župana o naredbi za ozdravljenje dotične osebe, katero je ogrizel stekli pes. Povod tej interpelaciji je ta le : Nedavno je dobil Lloydov kapetan Kobol velikega novolundlandskega psa. Po nekaterih dnehuže jo pes pobeg-nol; vjeli so ga in ga spravili domov. Tam je napadel nekega čevljarja in nekega težaka, toda ranil jih ni; ogrizel je pa olet-nega kapitanovega sina. Kobol pošlje psa potem v zaprtem vozu h konjedercu; pes je pa pobegnol in ko ga je konjederec zopet ugrabil, ugriznol ga je v roko. Nastopni dan je pes poginol ter se je dokazalo, da je bil stekel. Magistrat je dal ubiti vse pse, katoro jo bil stekli ogrizel. Preiskovalo so so tudi ogrizle osebe in razvidelo se je, da jo samo konjederec nevarno ranjen. Dalje je opozoril magis trat občinstvo s posebnim oglasom na ta slučaj in nadejati se je še drugih naredeb o tej zadevi. Poziv. Dne 16. novembra 18H7. leta je umrl v Ljubljani Fran Levstik, dični iuiš pesnik in Velike zasluge, katere si je pridobil pokojni Levstik v teku zadnjih sedemintridesetih let se svojimi bistroumnimi jezikoslovnimi raz-pravimi na razvoj jezika našega, z genijalnimi svojimi pesnimi in povestimi na razcvit leposlovja slovenskega in z razsodnimi kritičnimi spisi svojimi na živahni preobrat vse književnosti naše — vse te velike in mnogostranske zasluge njegove zuane so vsakemu omikanemu Slovencu. V pokojnem Levstiku časti narod naš ednega največjih svojih sinov! Spodobi se, da Slovenci temu veleumu, ki je vse življenje svoje posvetil književnosti naši ter umrl kakor Aristides, čast in zahvalo svojo izkažejo s tem, da na grobu njegovem postavijo spomenik, dostojen tega izrednega moža. v „Slovensko pisateljsko družtvo v Ljubljani" pozivlje torej vse zavedne Slovence, naj blagovoljno skladajo novčne doneske za nagrobni spomenik Levstikov ter jih pošiljajo podpisanemu odboru. Izkazi o dospelih doneskih se bodo ol»javih po slovenskih časopisih, kjer se pozneje priobči tudi konečni račun. V Ljubljani, dne 3. februvarja 188«. Za odbor „Slovenskega podpornega pisateljskega družtva": Dr. Jos. Vošnjak. Prof. Anton Raič. predsednik. tajnik. Javna zahvala. Presrčno zahvalo izrekamo za vse došle nam pomilujoče izraze povodom smrti preljub-ljenega nam soproga oziroma očeta, sina, brata in svaka gospoda VINKOTA ZEGA velepoHotniku ter vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k večnemu pokoju, kakor tudi čestitim gospodom pevcem za milo nagrobnico, g. učitelju Gorjanskemu, da se je potrudil k pogrebu in ć gospodoma duhovnikoma Koprivskemu in Skopeljskemu — Kopriv-! skemu posebno za lepi govor v trkvi — in starišem mladine Skopo-Koprivske. Iz globo-Cine svojih potrtih src kličemo vsem: Bog povrni Vam dobrodejno in tolažljivo sočutje. Kopriva 10. februvaija 1888. Katra Zega vdova Andrej Zega oče Andrej sin Andrej Zega brat Ivanka Ivana Zega svakinja Ernesta Antnniio llbmar sestri Br. 99./K. S. V. hčerki u iiniuid ti iicaia France Ukmar Antonija Ukmar Janez Milić svaka Jožefa Milić Listnica upravništva. Č. gg Debevec Jos. Rakek* Od poslane svote v računih 6 gld za 1888., ostalo mi stari račun. — Pregelj Trne Dubrovnik: 3 Rld. na novi. 2 gld. na stari rr.čun. — Fakin Ant Repentabor: Vzeli smo 3 gld. na stari, 3 gld. na novi račun. Tržno poročilo. (Cene se razumo kakor se prodaje na dobolo blago za gotov denar). Cona od for. do for. Kava Mocca.......100 K. 126,— 130.— Natječaj. Rio biser jako lina . 10H,- 110.- Java * . 108.- 110.- Santos flna..... _ 90.- 98.— „ srednja . . . « 92.- 93,- Ouatemnln..... ft 104.- 106.- Portoricco..... 112.- 116.- San .lago de Cuba . n 130.- 140.- Ceylon plant. lina . . yi 12«.— 130.- Java Malang. zelena . 104.- 106.- Oampinas..... ii 102. - 104.- Itio oprana .... i) 112.- 114.— * fina...... 96.- 98.— „ srednja .... 91.- 93.- Cassia-lignea v zabojih . . 32.- 33.— Macisov cvet...... 430.- 450.— Ingber Bengal ...... » 21.— 23.- Poper Singapore ..... n 94.- 95.- Penang ...... H 75.— 77.- Hat u vin...... S8.- 89-— Piment Jamaika..... 33.— 34.- Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 9.- 9.25 „ v zabojih . _ 10.- 10.25 Olje bombažno amerik. . . rt — —.— Leeee jedilno j. f. gar. . 42.— 44.- dalmat. s certifikat. . _ 44.- 45.— namizno M.S.A.j.f. gar. n 62.- 64. - Aix Vierge .... „ 73 — 75.- lino..... 70 - 72.— Božiči puljeŠki ..... 5.75 6.- dalmat. h cert. . . 7.50 7.75 Smokve puljeske v sodih . n M— —.— „ v vencih , _ 14.— 1450 Limoni Mesina...... zaboj 3.- 4 — Pomeranče sicilijansko . . 3,— 4,— Mandlji Bari l.a..... 100 K. 70.- 74.- dalm I.a, s cert. 70.— 80.— Pignolli......... n 7^.— 80.— Riž italij. najiineji . . . . 20.- 21.— „ srednji .... 18.— 19.- Kangoon extra .... 14.'.'5 14.50 I.a..... 18,76 13.- 11 a .... n 11.50 11.75 Sultanine dobre vrsti . . :;:>,— 35.— Suho grozdje (opaša) . . . „ — 20.- Citehe ......... 18.- 20.- Slaniki Yarniouth l.a . . . sod 14.50 15.- Polenovke srodne velikosti 36.- 3 3.- veliko..... 34.— 35. — Sladkor centrifug, v vrečah s certifik, . . . 100 K. 3:125 33.n0 Fižol Coks....... 13.f>0 18.75 Mandoloni..... 11.50 11.75 svetlorudeCi .... 9.75 —.- temnorudeči .... — bohinjski...... _ 10.75 14.- kanarček ..... 10.- 10.25 beli, veliki..... 11.85 11.50 zeleni, dolgi .... 10.50 —,— „ okrogli . . . 9.75 10.- mešani, štajerski . . 8.95 8.50 Maslo.......... 60.- 90.- Seno konjsko....... 3.21 3.75 volovsko ...... 4.')1 4.82 Slama ......... 3.03 3.75 B -- Oglje.......... n 2.V50 —.— Hruške najboljše vrsti r> 40- -45 n Breskve, zgodnje .Mag- dalena in Ilelad.Douc v ao- -40 y> Marelice, Ananas in Amprosi , zgodnje it 30- -40 n Česplje in Ueinclandes y> 25 -30 it Trte rozge, raznih vrst, 100 r> 40- -50 n Zajca za lego od 14 najboljših in najlep- ših kokoši, vsako po n 10- -15 v Razpisuje se natječaj na sliedeče učiteljske službe ovoga kotara : 1. Službe učitelja-vodite!(a II. vrsti na trorazrednoj školi u Jiukavcu sa hrvatskim i na dvorazrrdnoj pučkoj učioni u Podgradu sa slovenskim učevnim jezikom. 2. Službe učiteljice-voditeljice II. vrsti na dvorazrednoj ženskoj školi u Kastvu sa hrvatskim učevnim jezikom, i služba učiteljice II. vrsti na mješovitoj pučkoj učioni u Podgradu sa slovenskim učevnim jezikom. 3. Služba učitelja III. vrsti na jedno-razrednoj pučkoj školi u Vodicah sa hrvatskim učevnim jezikom. 4. Služba učitelja III. vrsti na javnoj jednorazrednoj učioni u Opatiji sa učev-nimi jeziki italijanskim i hrvatskim i s njemačkim jezikom kao predmetom nauke. Plače skopčane s timi službami mogu se izviditi u pokrajinskih zakonih za Istru 3. novembra 1874. br. 30. i 10. Decembra 1878. br. 14. zem. zak. lista. Redovito obložene molbenice valja, eventualno službenim putem, za Četirijuh tjednah ovamo uložiti. C. k. kotarsko školsko vieće. Volosko, 7. februara 1888. SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. JAKOB PERHAUZ Acquedotto št. 10, Trst prodaje po nizkej ceni dobra isterska vina Karol Krcikenbaum katera razpošilja po hišah, ali ne izpod 2G Braunschweig. 49—52 28 litrov- Slavnemu občinstvu se priporoča Daje se v najem v Dutovljah pri Sežani na več let hiša z ednim nastropjem obstoječa iz 7. sob, dvorane, kleti, hlevov in senika. V hiši je gostilna k „lepemu razgledu" in trgovina z mešanim blagom. Natančneje se izve pri bratih Loser v Trstu Via di Vienna. PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Bar r i era Veceliia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina o A. Prnxmn-ror, M. lluvaMlni, I. W©rra« vullv. — Na veliko in ekspo t pri lekar-ničarjima €1, Xnn«tli,P IVendlni, j zatim v kkarimh v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Dubrovniku, Rovinju, Spljetu in Zadru. Glavno skladišč : Kroisapotheke des Franz Joh. Kwizda, k. k osterr. u. kdriigl. rumilnisolier Hoflieferant in Kiirneiiliiii'^-Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Opomnjn j Ako se kupuje tu preparat, prosimo p. n. občinstvo, da /nhteva vedno KWI/I»A-,I A fluid proti kostobolu t r pazi, da je na vsukej steklenici in na vsakemu kartonu gori odtisnena znamka Poslano. Bolnike na kostobolu, rheuma-ti z m u i n na ž i v c i h opozorujemo posebno na oglas „Kwizda-ja Fluid proti kostobolu" na 4. strani denašnjega lista. (29) Sadno drevje S versti najplumenitejših letnih in zimskih jabolk; visoki stebri z lepim vrhom.....komad 30—35 kr.; Ovijanje se računi na lastne troški, prodaje JOSIP STIEGLER oskrbnik grofa Caroninija v St. Petru pri Gorici 1—4 ■■nn Kar komu ne ugaja sprejme se "brez prigovora franko nazaj. Ostanek Brnskega sukna sama volna 3.10 m. dolg za kompletno >b|nko f. S Ostanek PALMERST0N, 2.10 met d de. za popolno zimsko sukno f. r» r>o Ostanek štajersk. '2 25 m za celo lovsko »nknio f S D'Sei do dvanajs met. ost nkov Holandskih tapeto v 1<> trpežnih I' :i SO Kos Uhiffjna N1-. V hO komolcev popol oma f. :i AO Nr CC in ih..M«- 11 f (t so TRGOVSKA TVRDKA Bernbard Tkbo Brno (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši pošilja proti povzetju : Deset met. kariranega blaga za OBLEKE 0U ctm širok' gii za celo obi« k-i f. « »O 10—10—2 Uzorci in ceniki zastoj in franko. Ostanek blaga za vrhno suknjo suma volna 2.10 m. dolga za celo vrhno suknjo f. K.50 Ostanek MANDARINA sama volna. 2 10 m dolg za celo zimsko sukno f. i> Deset met. kalmuku črtež po modi se da oprati G0 c t ni. f. 18. 70 Deset metrov Ter no Veloure sama volna 60 ctm široko v vseh modemih b,»rvah f 4 Deset metrov sukna za sama volna v ^ seh modelnih barvah dvojna Sirokovt. f H Deset met-'alarijna flanele ki se da oprati na pol volna pc nuj novejših ris i rij a b 00 ctm ( 4 Deset metrov Baršena za ob!ek- ki S" da oprati, krasni v.ori'.i «10 ctm širok f. -1.= Kos Kuiiiburškcga OKSFORDA ki se da oprati, dobre baže 20 komolcev popni 11 oma f 4 SO Kos zefira najbolj« m najbolj modernega 1» aga za . moške košulje m Kna konjska PLAHTA 190 rtm dolga 190 ••tm Š roka prav ilobr< • •a? f l IiO Deset metrov Nigerskega valjanega sukna sama volna, najnovejše blagi za jesi-nske in zimska obleke dvojne š r kosti I 4 .ledna garnitura J U -t O za dve ogrinjali za posielj in j^deti mizni prt f .%<» Zaveza OD JUTE po turšk m iizo'Tu popoliih f. so Jopica /a gospe iz ovčje volne (Jersey), v vseh b r-viih ki se lepo podaje f S Kanevas i/i širok, Ho komole, lila f 4 platnen HO komolr. . lila rudeč f O Zimski OGRTAČ 8/, dnlo I SO Dvojata ruta oill VELURJA- 9/4 dolif sMtia vo.na! f :i so Lustnik pol. družtvo „Edinost' Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro 2vab. Tiskarna Dolenc v Trstu.