GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXVI. - ŠT. 12. - 17. DECEMBER 1984 Ob prelomu starega in novega leta GLAVNI DIREKTOR, JANKO GOLOB, dipl. oec., OB ZAKLJUČKU LETA: Le strnjeni bomo močni Večkrat smo že objavili mnenja naključno Izbranih bralcev o našem Glasilu In v večini primerov so sl bila podobna, da časopis več ali manj preberejo, toda pogrešajo tistih otipljivih člankov, ki bi nazorneje razsvetlili naše gospodarjenje, predvsem znotraj samoupravnih enot v temeljnih organizacijah, o pomanjkljivostih In nemarnem poslovanju, a tudi o uspešnosti posameznih skupin, gradbišč ali obratov. Veliko premalo ali sploh nič ni Informacij o delu nekaterih samoupravnih organov In sprašujemo se, kaj počnejo odbori za učinkovito gospodarjenje In samoupravne delavske kontrole, ker ni nobenega glasu o njihovi dejavnosti. Premalo kritičnosti Je do neizvršenlh dogovorov In sklepov. Prav Je, da objavljamo kršilce delovnih obveznosti, ni pa prav, da ne opozorimo na tiste, ki malomarno gospodarijo ali ne Izvršujejo pravočasno svojih nalog. Tudi pohval se Izogibamo, čeprav sl marsikdo zasluži priznanje za svoje delo. V Glasilu pogrešamo komentarje ali vsaj stališča naših družbenopolitičnih organizacij do aktualnih problemov. Na primer, zakaj se zavzemajo naši sindikati glede delovnega časa, terenskega dodatka, nadur.. kakšno Je stališče komunistov glede (ne)odgovornostl pri nastajanju Izgub ali odtujevanja družbenega premoženja ali..., kako so naši mladinci spremljali polemiko na republiški konferenci ZSMS, so kaj ukrenili ... O tem, o naših odzivih, o naših mnenjih, o naših odnosih, o tem ne obveščamo. Ali smo nesposobni, nismo zainteresirani ali enostavno pozabljamo, da Imamo naše Glasilo. Tu so Srečno 1985 Izteka se leto, v katerem smo gospodarili v izredno zaostrenih razmerah — Nadaljevali smo z Izpopolnjevanjem montažnega sistema — Dela v Iraku smo končali pred rokom — Sodelujemo pri gradnji stanovanj v Alžiru — Prizadeva nas visoka rast cen — Žal, nismo tekoče usklajevali osebih dohodkov delavcev z rastjo življenjskih stroškov — Preveč iščemo krivdo za težave zunaj temeljne organizacije — Opešane celice moramo zdraviti sami — Tudi prihodnje leto težki pogoji za delo — Komercialno udarnost moramo ojačati na vseh področjih — Delo v tujini ni samo občasna akcija, temveč stalna potreba — Pesimizem nas ne bo pripeljal daleč — Dokazali smo, da znamo dobro delati tudi v zaostrenih razmerah naše možnosti, da tvorno prispevamo k Izboljšanju razmer, kajti vsestranska obveščenost Je pogoj za pravilno odločanje, prispevajmo torej svoj delež v razvoju našega samoupravljanja In socialističnih odnosov. Sele tako bo Glasilo upravičilo svoje poslanstvo, Izvoljeni In imenovani predstavniki bodo tako upravičili naše zaupanje. Zdaj, na prelomu starega v novo leto, se odločimo za to, saj sl vsi želimo, da bi Ingrad napredoval, da bo močnejši In uspešnejši, da bo tudi naprej naš ponos. Zakličimo si torej, uspešno novo leto 19851 Vlil Šuster Izteka se leto, v katerem smo gospodarili v izredno zaostrenih razmerah. Obseg naložb se je med letom sicer nekoliko povečal, vendar smo dela lahko pridobivali pod slabimi pogoji. Nedvomno so nas najbolj prizadele velike podražitve reprodukcijskega materiala, ki jih nismo uspeli vključiti v ceno naših izdelkov ali kompenzirati na kak drug način, ter porast obrestne mere, saj imamo še vedno prevelike zaloge, zlasti neprodanih objektov, ki smo jih gradili za trg. V tem letu smo nadaljevali prizadevanja na področju izpopolnjevanja našega montažnega sistema. Razvit lahek montažni sistem za področje kmetijstva je uspešno uporabljen pri iz-radnji farm v Zalogu pri alcu, Velikih Zdencih In Udbinah pri Plitvičkih jezerih. Dela na skupnem gradbišču v Iraku so se po razrešitvi problemov financiranja izgradnje intenzivno nadaljevala in se končala u-spešno dva dni pred dogovorjenim rokom. Pri delih na gradbišču v Iraku je sodelovalo veliko Ingradovih delavcev. Ugotavljam, da je bilo njihovo delo uspešno in so častno zastopali In-gradove barve v tej oddaljeni neuvrščeni deželi. Ingradova prisotnost na Nova blagovnica Merx v Titovem Velenju. Izvajalec GO Žalec. Foto: Vili Šuster zunanjih tržiščih se nadaljuje. Skupaj z Gipossovo grupacijo sodelujemo pri stanovanjski gradnji v Alžiru v Arzevvu pri mestu Oran. V letošnjem letu so potekala dela na projektiranju 4000 stanovanj, kjer so sodelovali tudi naši projektanti. V drugi polovici leta pa intenzivno potekajo pripravljalna dela in v zadnjem obdobju že tudi izgradnja stanovanj. Ingrad je v sklopu celotne grupacije Inpros zadolžen, da v večjem obsegu sodeluje tudi v skupnem obratu IBK. Skladno z zahtevami Alžira na teh delih lahko sodeluje samo določeno število naših delavcev, pretežno dela opravljajo Alžirci sami. V letu, ki se izteka smo uspeli, kljub precejšnjemu nazadovanju investicij, zagotoviti primeren obseg del za vse temeljne organizacije. Občasno so se kljub temu pojavljali zastoji, bodisi zaradi neusklajene dinamike del s kapacitetami ali pa zaradi občasnega pomanjkanja reprodukcijskega materiala, zlasti cementa. Tako kot vse gradbenike, tudi nas izredno prizadeva visoka rast cen, saj imamo precej pogodb sklenjenih o fiksnih cenah. Stroški poslovanja nam zato naraščajo hitreje od rasti celotnega prihodka, kar izredno neugodno vpliva na obseg dohodka, še bolj pa čistega dohodka. V tem letu so tudi zelo narasle obresti, zaradi prilagajanja obrestne mere stopnji inflacije. Prevelike zaloge, zlasti objektov zgrajenih za trg, so o-snovni vzrok za te težave. Veliko naporov je bilo zato vloženih v odprodajo, oziroma v pridobivanje primernih kupcev in upamo, da bo tudi ta specifični in velik problem Ingrada uspešno razrešen. Problemi, ki so našteti, so v veliki meri vplivali na to, da nismo uspeli tekoče u-sklajevati osebnih dohodkov naših delavcev z rastjo življenjskih stroškov, kljub temu, da smo v tem letu trikrat zvišali osebne dohodke. Tu se nedvomno kaže neustrezen odnos družbe do gradbenega delavca, večkrat pa tudi popolnoma izsiljevalsko obnašanje posameznih investitorjev še bolj i (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) slabša že tako izčrpano gradbeno operativo. Da ne bi ves članek izzvenel v prikazovanju »objektivnih« okoliščin za naše težave, moramo ugotoviti, da smo za takšen položaj vsaj delno tudi sami krivi. Še vedno namreč večkrat pričakujemo, da se bodo določeni problemi sami razrešili. Zlasti v nekaterih temeljnih organizacijah je močno prisotna težnja po razreševanju problemov na »star« način, še vedno se pojavlja slaba organizacija dela, ne spoštujejo se dogovorjeni roki, peša osebna odgovornost itd. Preveč iščemo krivde samo zunaj temeljne organizacije, oziroma strokovnih služb, čeprav nedvomno tudi so. Tudi na področju uvajanja nove organiziranosti, o-ziroma uveljavljanja nekaterih osnovnih pravil urejenega poslovanja, se opažajo določeni odmiki. Ni sicer načelnih nasprotovanj, razen pri nekaterih posameznikih, ki ne poznajo osnovnih prvin poslovanja, je pa preveč pasivnosti in opazovanja s strani, še vedno ni povsem prodrlo spoznanje, da moramo opešane celice zdraviti in spraviti v red sami, če hočemo, da bo celoten organizem sposoben za trdo konkurenčno borbo. Zlasti na tem področju bo potrebno še mnogo storiti, zlasti z izobraževanjem in osveščanjem vseh prizadetih. Nedvomno morajo V letošnjem letu smo nekoliko spremenili način podeljevanja jubilejnih nagrad, ker je število jubilantvo zelo naraslo in bi bile velike težave pri organizaciji skupnega podeljevanja jubilejnih nagrad, vezano pa bi bilo tudi s precejšnjimi stroški. Zato smo se dogovorili, da bo opravljeno podeljevanje jubilejnih nagrad — v Ljubljani za vse ljubljanske TOZD in izpostavo DSSS, — v Rogaški Slatini za delavce zaposlene v TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, — v Celju za vse ostale TOZD in sicer v dveh delih svojo osnovno vlogo odigrati vsi odgovorni delavci, ki so tudi odgovorni za uspešno poslovanje, vsak na svojem področju. Ob iztekajočem se letu imamo navado, da skušamo oceniti tudi kakšne bodo razmere v prihodnjem letu. Podobno kot lani, nam tudi letos napovedi niso najbolj naklonjene. Jugoslovansko gospodarstvo se še vedno bori z velikimi težavami, kot so velike tečajne razlike, izredno visoka stopnja rasti inflacije, nizka življenjska raven pretežnega dela delavcev, slaba akumulativna sposobnost itd. Ob tem, da vrsta predpisov še nadalje zaostruje razmere na področju investiranja, moramo realno pričakovati, da razmere tudi v prihodnjem letu za gradbenike ne bodo lahke. Prav zaradi tega moramo še več pozornosti posvetiti dobremu gospodarjenju v širšem smislu, pri čemer mora vsak delavec prispevati svoj delež k nadaljnji rasti Ingrada. Mislim, da ni treba ponovno naštevati nalog, ki jih je potrebno izvršiti za uspešen razvoj, ker so le te ob različnih priložnostih bile že večkrat naštete. Da znamo dobro delati in uspešno poslovati tudi v zaostrenih razmerah, so dokazale tudi v letošnjem letu nekatere temeljne organizacije, pa tudi strokovne službe. Prenašanje delovnega vzdušja v vse enote bo za- v dvorani poslovnega centra Ingrad. Tako se je delavski svet sestal le na redni seji 26. 11. 1984 in obravnaval naslednja vprašanja: 1. Poročilo odbora za gospodarjenje, ki Je zajemalo problematiko v zvezi z obračunom proizvodnje za avgust in september; usklajevanjem cenikov IGM, me-hanizacjie in lesa zaradi povišanih cen osnovnih gradbenih materialov, nafte in lesa; zasedenost kapacitet in problematiko, s katero se srečujemo pri pridobivanju del, glede na vse ostrejše pogoje investiranja; problematiko prodaje poslovnih in stanovanjskih prostorov na to osnovna naloga, pa tudi velika odgovornost vseh delavcev v kolektivu. Našo komercialno udarnost bo treba ojačati na vseh področjih, tudi z večjimi in hitrejšimi razvojnimi snovanji, nadaljnjim uvajanjem modernih tehnologij in postopkov dela itd. Posebno skrb moramo posvečati področjem in investitorjem, kjer že uspešno delamo, istočasno pa moramo prodreti tudi na nova tržišča. Delo v tujini že nekaj časa ni samo občasna akcija, temveč potreba, ki jo bo treba še dolgoročneje zasnovati, zlasti v kadrovskem in programskem smislu. Delo na tujih tržiščih mora postati naloga in obveza vsakega delavca, v odvisnosti od potreb. Realno lahko računamo, da bodo široko zasnovane akcije na tujih tržiščih in skupni nastopi z že uveljavljenimi partnerji rodili sadove. Kaj naj rečem za popotnico v to negotovo novo leto? Nedvomno nas sam pesimizem ne bo pripeljal daleč. Kljub vsem problemom bomo tudi tokrat gradbeniki Ingrada premagali prepreke, ki so na poti, kot že tolikokrat! S strnjenimi vrstami se nam tudi tega novega leta zato ni treba bati. Vsem hvala za sodelovanje v letu 1984 in srečno, zlasti pa uspešno 1985. leto vsem članom kolektiva, njihovim svojcem in tudi poslovnim partnerjem. ljubljanskem področju (Domžale, Rakovnik in samski dom Stanežiče); podana je bila tudi informacija o delu v Alžiriji In prikazana problematika, ki se pojavlja zaradi neusklajenega dela in neusklajenega nagrajveanja delavcev na tem gradbišču. Poročilo je zajemalo tudi druge aktivnosti, ki tečejo za nastop na tujem tržišču (preko Rudisa in v Poljski). Analiziral poslovanje po devetmesečnem obračunu, osebno še za TOZD z motnjami v poslovanju. 2. Delavski svet Je Imenoval popisne komisije za Izvedbo letnega popisa na nivoju DO. 3. Obravnaval je predloge odbora za racionalizacijo In tehnične izboljšave In odobril Izplačilo nagrad za podane Inovacijske predloge. 4. Sprejel Je Informacijo o izidu referenduma dne 26. 9. 1984 za sprejem samoupravnih aktov na nivoju DO In za Glposs. 5. Obravnaval je poročilo komisije za izobraževanje. To poročilo je zajemalo podatke, koliko in kaj smo izobraževali v letošnjem letu in problematiko, ki se pojavlja pri izobraževanju in pridobivanju mladine za deficitarne poklice. 6. Sprejel Je družbeni dogovor o skupnem nastopu zasavskega, posavskega In dolenjskega gospodarstva za Izgradnjo hidrocentrale na Savi. 7. Sprejel Je ugotovitveni ZA DELEGATE NI PREMORA Delegati delegacije zbora združenega dela res nimamo časa za počitek. Komaj mine ena seja skupščine, že nas čaka na mizi gradivo za naslednjo sejo. Materiala res ni malo in tisti, ki hoče z vso resnostjo opraviti svojo delegatsko funkcijo, porabi kar dosti časa, da pozorno prouči gradivo. V četrtek, 20. decembra, je bila zadnja seja ZZD v tem letu, prav tako občinske skupščine, zato v poročevalcu med drugim zasle-dimos tudi poročilo o delu raznih organov v tem letu, kot so npr.: izvajanje resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Celje za leto 1984, poročilo o poteku razvojno raziskovalnih modelih projektov v okviru II. faze prestrukturiranja celjskega gospodarstva, poročilo o realizaciji plana na področju kmetijstva, zemljiške politike in gozdarstva, oceno o uresničevanju socialne politike v občini tid. Naveden je bil tudi osnutek programa dela skupščine občine Celje za leto 1985. Iz 7. točke dnevnega reda »Ocena u-resničevanja socialne politike v občini Celje«, povzemamo nekaj bistvenih ugotovitev: V občini Celje se nadaljujejo neugodni pogoji In rezultati gospodarjenja. Tako ugotavljamo, da ne bomo dosegli zastavljene rasti družbenega proizvoda, ravno tako ni obseg industrijske proizvodnje tolikšen kot smo ga predvideli. Rezultati kažejo, da prestrukturiranje proizvodnih programov potekajo prepočasi. Prav tako ne dosegamo načrtovane stopnje rasti zaposlovanja. Če primerjamo izplačilo OD v obdobju september 1983— 1984, je nominalni porast v Celju 153,2, realnot pa ob dejanskem povečanju življenjskih stroškov pomeni ta Indeks realni padec. Gmotne razmere našega življenja se v tem obdobju torej slab- sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih Izhodiščih In nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka In sredstev za osebne dohodke In skupno porabo v graditeljstvu. 8. Sprejel Je ugotovitveni sklep o sprejemu SaS o u-resnlčevanju skupnih ciljev na področju Investicijskih vlaganj v GIP »Ingrad«. 9. Imenoval Je komisijo za priznanja In nagrade v DO GIP »Ingrad« v naslednjem sestavu: Anton Aškerc — predsednik ter člani Franc Murko, ing. Grabner Pavel, Edvard Režek in Dušan Va-novšek. 10. Obravnaval In sprejel Je plan nabave sredstev za osebno In kolektivno zaščito. Ivica Bezlaj šajo. Nazadnje tako osebni kot tudi družbeni standard. Padec osebnega standarda, ki je značilen za to obdobje, je pogojen s slabšimi pogoji in rezultati gospodarjenja. Iz zadnje ocene z dne 19. 9. 1984 je razvidno, da je v Celju v mesecu juliju prejemalo manjši OD kot 20.000 din kar 42.576 zaposlenih. Nedvomno je o-sebni dohodek delavca prvi element njegove socialne varnosti, zato je akcija sindikata nujna v smislu zboljšanja rezultatov gospodarjenja in razmerij na področju delitve OD. Planirana stopnja zaposlovanja 0,7 v prvih 9. mesecih ni bila dosežena, vendar bo po vsej verjetnosti do konca leta uresničena. Brezposelnost v občini je kljub temu relativno nizka (404 brezposelnih). Odstotek zaposlenih invalidov v OZD je enak glede na lansko leto.Na področju otroškega varstva so v prvih štirih mesecih letošnjega leta upravičenci denarnih pomoči prejemali denarne pomoči po merilih in kriterijih, ki veljajo od maja 1983. Pojavlja se, da je med prosilci — upravičenci vedno več takih, ki so upravičeni do najvišjega zneska denarne pomoči. Če upoštevamo rast življenjskih stroškov, tudi z valorizacijo višin denarnih pomoči, ne dosegamo pokritja stroškov za najnujnejše potrebe otroka. Samoupravna stanovanjska skupnost je v letu 1984 povišala stanarine za 35%. Povišalo se je tudi število upravičencev do subvencije stanarin od 61 na 168. Pri predlogu je poudarjeno, da je treba v naslednjem letu predvsem Izoblikovati sistem motiviranja delavcev v vseh poklicih na vseh ravneh za produktivnejše delo, upoštevaje pri tem tehnološki razvoj, u-strezno vrednotenju dela, varstvo družine, urejanje stanovanjskih razmer ter zagotavljanje splošnega družbenega standarda vsaj na doseženi ravni. Marta Ograjenšek Sklepi delavskega sveta delegati in delegacije OBSEG DEJAVNOSTI GRADBENE OPERATIVE PO SKLENJENIH POGODBAH V LETU 1984 Obseg sklenjenih pogodb po posameznih temeljnih organizacijah je zelo različen. Medtem, ko ugotavljamo zadosten obseg v TOZD GO Slovenske Konjice in Gradbeništvo Rogaška Slatina, je v drugih temeljnih organizacijah komaj zadovoljiv. Med letom je bilo čutiti pomanjkanje dela predvsem na področju TOZD GO Žalec in TOZD GO Ljubljana, v zadnjih mesecih pa se jima je pridružil tudi TOZD GO Celje. Pregled vrednosti sklenjenih pogodb do 30. 11. 1984 din TOZD GO Celje Laško Šentjur Slovenske Konjice Žalec Ljubljana Gradbeništvo Rogaška Slatina 950.397.000 331.301.000 278.864.000 546.282.000 375.427.000 1.315.359.000 1.103.649.000 Skupaj 4,901.279.000 Od skupne vrednosti sklenjenih pogodb do 30. novembra letos kot v letu 1984, se bo predvidoma v leto 1985 preneslo del v višini 1,800.000.000 din, kar bo predstavljalo okrog 20% potrebnih del za leto 1985. V kolikor bo obseg investicij v naslednjem letu ostal isti, bo za zagotovitev polne zasedenosti kapacitet TOZD potrebno veliko truda. Dela, ki bi se naj izvajala v naslednjem letu je težko predvideti, ker tudi investitorji še niso na čistem, kaj bodo investirali. Zaenkrat nam je poznan obseg stanovanjske gradnje v Celju in Domžalah. Nadalje predvidevamo razvoj kmetijskega programa v sosednjih republikah. Iz tega sledi, da se bo moral vsak posameznik, ki je odgovoren za to v skupnih službah in tudi v temeljnih organizacijah, zelo prizadevati za pridobitev potrebnih del za leto 1985, kajti tudi v tem letu za gradbenike ne bo lahko. Karel Vidali iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD Farma molznih krav, Udblne. Tudi tukaj Je bil uporabljen montažni sistem Ingrad. Izvajalec GO Celje. Foto: Blaž Crepinšek Informacije INDOK centra Celje za združeno delo KAKO V 1985. LETU? Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Celje v 1985. letu predvsem poudarja nujnost zagotavljanja hitrejšega prestrukturiranja proizvodnje ob večjem uveljavljanju domačega znanja in ustvarjalnosti, zatem nadaljnjo rast izvoza na konvertibilno področje, zmanjšanje deleža porabljenih sredstev v celotnem prihodku in povečanje deleža akumulacije v dohodku, ne nazadnje ustvarjanje možnosti za ustavitev padanja življenjske ravni delavcev, seveda na podlagi produktivnega zaposlovanja, spodbudne delitve osebnih dohodkov in aktivne socialne politike. Med naloge v prihodnjem letu se uvršča tudi nadaljevanje finančne konsolidacije gospodarstva ter o-hranjanje porabe v mejah dogovorjenega zaostajanja za rastjo dohodka. Sicer pa naj bi se v občini Celje v 1985. letu družbeni proizvod povečal za 2,5%, industrijska in kmetijska proizvodnja pa za 3 %. Porast družbenega proizvoda temelji v pretežni meri na povečanju produktivnosti dela tako, da bi ob 0,7 % stopnji rasti zaposlenosti porasla produktivnost za 1,8% ter tako prispevala 65 % delež k porastu družbenega proizvoda. Osnutek resolucije nadalje predvideva 11 % povečanje skupnega izvoza blaga in storitev ter 10% povečanje uvoza blaga in storitev. Izvoz na konvertibilna tržišča bi se naj povečal za 14%, uvoz s tega področja pa le za 8%. PREHRAMBENA BILANCA ZA LETO 1985 Po oceni naj bi v občini Celje v 1985. letu potrebovali za zagotavljanje preskrbe: 5 milijonov litrov mleka, 380 ton mlečnih izdelkov (siri, skuta), 700.000 litrov jogurta in smetane, 70 ton čajnega masla, več kot 7 milijonov jajc, 1.500 ton sladkorja, 1.000 ton olja, 125 ton margarine, 150 ton riža, 330 ton soli, 320 ton testenin, 3.800 ton zelenjave, 6.400 ton moke (vključno s peko kruha), 1.300 ton domačega sadja, 4.000 ton mesa, 1.500 ton mesnih izdelkov, 100 ton masti. ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV Na seji občinskega komiteja ZKS Celje, ki je bila 5. decembra, so razpravljali o osnovnih ciljih in nalogah družbeno ekonomskega razvoja občine Celje v letu 1985 ter o premikih v pre-osnovi celjskega gospodarstva in uresničevanju projekta »P« kot razvojno raziskovalnega in inovacijskega procesa. Sklenili so, da so komunisti v združenem delu dolžni oceniti uresničevanje letošnjega družbenega načrta in kako se z gospodarskim načrtom svoje OZD vključujejo v napore za doseganje cilja in nalog, opre-dlejenih z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega načrta občine Celje za obdobje 1981—1985 v letu 1985. Na podlagi ugotovljenih objektivnih in subjektivnih vzrokov za doseganje letošnjih nalog z akcijskim programom opredeliti, kako bodo začrtane naloge izpeljali v prihodnjem letu. Razpravo o preosnovi celjskega gospodarstva so povezovali z razvojno razisko-vlanim in inovacijskim procesom. Ob ugotovitvi, da so na tem področju bili doseženi določeni uspehi, so zlasti opozorili na odprta vprašanja, še posebej na vprašanja kadrov in vlaganja v razvoj, kjer močno zaostajamo, ter na nespodbudne odnose do inovacijske dejavnosti. SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL Na svoji seji, 3. decembra, je obravnavalo osnutek resolucije o uresničevanju družbenega načrta občine v letu 1985. Predsedstvo je podprlo osnutek resolucije ter v sprejetih usmeritvah in stališčih med drugim zahtevalo, da morajo biti v resoluciji bolje razdeljeni in konkretneje opredeljeni posamezni nosilci bistvenih smeri gospodarskega razvoja. Izrekli so tudi soglasno podporo kandidatu za sekretarja občinske konference SZDL Milanu Breclu. BRANŽNI SPORAZUMI Delavski sveti TOZD in DO obravnavajo in sprejemajo branžne sporazume o nagrajevanju po delu in rezultatih dela. To nalogo morajo izpeljati do konca leta, nakar bo sledilo prilagajanje internih samoupravnih aktov z samoupravnim sporazumom. SREČANJE INTERNIRANCEV Komisija za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV je po obravnavanju sedanjega stanja internirancev predlagala, da bi na ravni regije ali republike pripravili srečanja internriancev iz posameznih taborišč. Predlog so posredovali enaki komisiji pri Predsedstvu republiškega odbora ZZB NOV. TOVARIŠKI OBISKI Borci bodo za novo leto obiskali svoje bolne tovariše in tovarišice ter starše padlih partizanov in partizanske vdove. Pri občinskem odboru ZZB NOV razmišljajo tudi o denarni pomoči socialno ogroženim družinam borcev. V Žalcu gradimo nov kulturni dom Ureditev lokala za Beograjsko banko v Ljubljani Stanovanjski bloki In vrtec v Slovenskih Konjicah Letošnja proslavitev delovnih jubilantov Tako kot vsako leto, smo tudi letos počastili naš največji praznik dan republike s proslavami in ob tej priložnosti podelili nagrade za delovne jubileje našim zvestim delavcem, ki so letos dopolnili 10, 15, 20, 25 ali 30 let nepretrgane delovne dobe v Ingradu (ali v delovnih organizacijah, ki so se združile v Ingrad). Le nekoliko smo spremenili na- čin, namreč namesto ene skupne proslave smo jih pripravili več, predvsem po teritorialnem vidiku, število jubilantov se je v zadnjih letih močno povečalo, predvsem pa letos, zato je postala organizacija udeležbe in podeljevanja nagrad precej težavna in vezana z velikimi stroški. Zato smo letos pripravili proslave tudi izven Celja, in sicer v Ljub- ljani je bila proslava in podelitev nagrad jubilantom iz vseh treh ljubljanskih temeljnih organizacij, v Rogaški Slatini so se zbrali jubilanti s tamkajšnjega območja, v Celju pa smo v sindikalni dvorani pripravili dve proslavi, na prvi so se zbrali jubilanti iz temeljnih organizacije Gradbene ope-rative Celja, Laškega, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Žalca in iz IGM Medlog, na drugi proslavi pa so bili jubilanti iz temeljnih organizacij Mehanizacije, Proizvodnih obratov, Lesnih obratov, Projektivnega biroja in iz DS skupnih služb. Takšna oblika organiziranja proslav je občutno zmanjšala stroške, zlasti daljših prevozov, najemnine velike dvorane in dragih gostinskih storitev. Večina jubilantov je z ra- zumevanjem sprejela tak način, eni so bili celo bolj bolj zadovoljni, saj je marsikdo imel priložnost prvič spoznati notranjost poslovne stavbe Ingrad. Glede na to, da smo se letos že zbrali vsi Ingradov-ci skupaj junija na Gomil-skem, ko smo počastili 25-letnico, je bil tak način proslave jubilantov kar pravšnji. Vlil Šuster Za Jubilante, ki so napolnili sindikalno dvorano, so priložnostni program pripravili učenci Osnovne šole Frankolovo In oktet Studenček, za hrano pa so poskrbeli kar v naši kuhinji. Proslave so bile prisrčne, kar pričajo posnetki. Delovni čas v letu 1985 Zakon o delovnih razmerjih določa, da delovne organizacije s sezonskim značajem dela morajo delovni čas prerazporediti tako, da 42-urno tedensko obveznost opravijo tako, da je delovni teden v nesezoni krajši, v sezoni pa daljši od 42 ur. Letno povprečje pa ne sme presegati 42 ur tedensko. Tako mora naša OZD prerazporediti delovni čas tako, kot določa zakon in tudi pravilnik o delovnih razmerjih vsake TOZD v GIF »INGRAD«. Vsa leta nazaj se je v GIF Ingrad iskala možnost, kako bi bilo najboljše izkoristiti delovni čas, delovna sredstva in tako boljše organizirati delo. Zgodilo pa se je, da je bilo v letu 1984 v GIF Ingrad pet različnih delovnih časov. Tako pa gotovo ne more dalje. Takšen delovni čas, kot je za leto 1985 v razpravi in v sprejemanju, imajo tudi vse večje gradbene DO v Sloveniji (SCT Ljubljana, Gradis...). Predlagani delovni čas za vse TOZD gradbene opera-tive in ostale TOZD je v januarju in decembru 7-urni delovnik (od 8.—15. ure), februar, marec, oktober in november 8-urni delovnik (od 7.—15. ure), 6 mesecev v letnem času pa je 9-urni delovnik (od 6.—15. ure). Vse delovne sobote so 8-urni delovnik. Delovni čas za TOZD Projektivni biro in Delovno skupnost je v zimski sezoni 8-urni 5-dnevni delovnik s podaljšanimi sredami In delovna sobota 23. februar. V letnem delovnem času je 5-dnevni delovnik po 8 ur In delovne sobote (praviloma prve) in še dve dodatni soboti za prerazporeditev. Tako bi vse delovne sobote v GIF Ingrad, ki bi bile delovne v proizvodnji, delali tudi v neproizvodnih TOZD (Projektivni biro in DSSS). Za enotno delovno organizacijo pa je solidarnostna sobota v aprilu. Vsa nadomestila (dopusti, bolniška, prazniki, ostale plačane odsotnosti) se plačajo za 8 ur, ne glede koliko ur bo tisti dan trajal delovni čas (7, 8, 9 ali 10 ur). Da ima tak delovni čas veliko prednosti v prihranku podajamo naslednji primer: Če bodo delavci v letnem času delali 9 ur in ta zadnja 9. ura ne bo nadura (kar bi se v letnem času, če bi bilo dosti dela gotovo zgo- dilo) bi prihranili 25 milijonov ND. (In sicer: ca. 2300 produktivnih delavcev X 1 ura na dan X 25 dni v mesecu x 6 mesecev X 80 (povprečni 50 % bruto OD) = = 25 milijonov ND). S tem bi krili razliko v mesecih januar In december, da bi lahko delavci dobili plačanih 8 ur, čeprav bi delali 7 ur. Poudariti pa moramo, da vsako prerazporejanje delovnega časa doseže svoj namen, če ga produktvino izkoristimo. Predlagani varianti pa nas vse obvezujejo, da so vsi potrebni pogo-ij usklajeni. V poletnih mesecih se izognemo tako v veliki meri opravljanja nadur, ki postajajo s stališča stroška že pomembne postavke in družbeno vse bolj nezaželene in dodatno obdavčene. Upamo, da je bilo iz o-krožnice z dne 12. 12. 1984 že dovolj razvidno, kako predlagani delovni čas zagotavlja boljšo izkoriščenost delovnega časa in, da so ga v glavnem že sprejeli vsi delavci, oziroma delavski sveti vseh TOZD in DSSS. §§ pravna posvetovalnica ODPOVED STANOVANJSKEGA RAZMERJA IMETNIKU STANOVANJSKE PRAVICE, KADAR MU PRENEHA DELOVNO RAZMERJE PRI STANODAJALCU Kadar dobi delavec stanovanje v zvezi z delovnim razmerjem, velja določena vezanost stanovanjske pravice na opravljanje dela v organizaciji združenega dela. Kadar delavcu preneha delovno razmerje po lastni Izjavi v smislu določil zakona o delovnih razmerjih ali po njegovi krivdi, mu je mogoče pod določenimi pogoji, odpovedati tudi stanovanjsko razmerje. V zakonu o stanovanjskih razmerjih je jasno opredeljeno, da ima pisna odpoved delovnega razmerja za posledico možnost odpovedi stanovanjskega razmerja in da take posledice nima pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Vendar je tu potrebno opozoriti še na možnost, da se sporazumno skrajša le odpovedni rok. V tem primeru ne gre za sporazumno prenehanje dela in je podana tudi možnost za odpoved stanovanjskega razmerja. Enake pravne posledice kot prenehanja delovnega razmerja po lastni izjavi ima tudi prenehanje po krivdi delavca. Med krivdne razloge prenehanja dela se po stališčih teorije in sodne prakse štejejo predvsem prenehanja delovnega razmerja: — zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa; — zaradi tega, ker je ob sklenitvi delovnega razmerja delavec zamolčal ali dal neresnične bistvene podatke; — zaradi prestajanja zaporne kazni daljše kot 6 mesecev; — ko delavec noče o-pravljati del in nalog, ki u-strezajo njegovi delovni zmožnosti; — ko delavec v primeru proizvodnega procesa oziroma preusmeritve poslovanja ali v primerih drugih izboljšav, odkloni dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo ter —v podobnih primerih. Očitno pojem krivde v stanovanjskem pravu ni identičen temu pojmu v civilno pravnih razmerjih, predvsem ne gre za krivdo v običajnem smislu, temveč za vprašanje, kdo je dal povod za prenehanje stanovanjskega razmerja In pri prenehanju dela kot razlogu za odpoved stanovanjskega razmerja, ali gre za prenehanje po delavčevi volji. Zaradi pravne varnosti imetnika stanovanjske pravice predpisuje zakon rok, v katerem je mogoče odpovedovati stanovanjsko razmerje. Ta rok znaša 3 mesece in se šteje od pravnomočnosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Stanodajalec pa zaradi prenehanja delovnega razmerja ne more odpovedati stanovanjskega razmerja delavcu, ki je dopolnil 10 let delovne dobe, od tega 5 let ali manj delovne dobe pri stanodajalcu. Ta drugi pogoj ne velja po samem zakonu, temveč velja le če je opredeljen v stanodajalče-vem Samoupravnem splošnem aktu. V konkretnem primeru je delavcu prenehalo delovno razmerje v organizaciji po lastni izjavi, vendar v roku, ki je bil sporazumno dogovorjen in je bil krajši od določenega odpovednega roka. V zvezi z delovnim razmerjem je bilo delavcu dodeljeno dvosobno stanovanje. Ker v času, ko mu je prenehalo delovno razmerje še ni dopolnil 10 let delovne dobe, mu je organizacija odpovedala stanovanjsko razmerje pri sodišču združenega dela. Sodišče je zahtevku ugodilo, potem ko je v postopku ugotovilo, da je podan zakoniti razlog za odpoved — prenehanje delovnega razmerja po lastni izjavi, ter da so izpolnjeni tudi ostali pogoji — zlasti, da delavec ni imel še 10 let skupne delovne dobe in da je organizacija odpovedala stanovanjsko razmerje v roku 3 mesecev od pravnomočnosti odločbe. Marjeta Klinc ZAHVALA Ob boleči Izgubi moje drage mame IVANKE VODOVNIK In ob nenadni smrti mojega brata JULIJA VODOVNIKA, se Iskreno zahvaljujem kolektivu TOZD GO Celje za darovani venec In za Izraze sožalja, še posebno se zahvaljujem sodelavcema tovarišu Sitarju In Ožlrju. Sin In brat Rudi VODOVNIK PROGRAM PRIPRAVLJALNIH SEMINARJEV ZA STROKOVNE IZPITE IN IZPITNI ROKI V LETU 1985 GRADBENA STROKA 1. seminar: 14.—18. 2. seminar: 18.—22. 3. seminar: 18.—22. 4. seminar: 8.—12. 5. seminar: 20.—24. 6. seminar: 16.—20. 7. seminar: 21.—25. 8. seminar: 18.—22. 9. seminar: 9.—13. januar 1985 februar 1985 marec 1985 april 1985 maj 1985 september 1985 oktober 1985 november 1985 december 1985 IZPITNI ROKI Prijave do Klavzurna naloga Ustni del 21. 12. 1984 12. 1. 1985 29.—31. 1. 1985 11. 1. 1985 2. 2. 1985 19—21. 2. 1985 15. 2. 1985 2. 3. 1985 12,—14. 3. 1985 22. 3. 1985 6. 4. 1985 16,—18. 4. 1985 19. 4. 1985 4. 5. 1985 14.—16. 5. 1985 17. 5. 1985 1. 6. 1985 11,—13. 6. 1985 6. 9. 1985 21. 9. 1985 8,—10. 10. 1985 4. 10. 1985 19. 10. 1985 5,— 7. 11. 1985 31. 10. 1985 16. 11. 1985 3,— 5. 12. 1985 STROJNA STROKA IZPITNI ROK11985 SEMINARJ11985 Prijave do Klavzurna naloga Ustni del 4,— 8. 2. 1. 3. 16. 3. 2,— 3. 4. 8.—12. 4. 24. 5. 8. 6. 18,—19. 6. 7,—11. 10. 27. 9. 12. 10. 22.-23. 10. 9.—13. 12. 22. 11. 7. 12. 17,—18. 12. ELEKTRO STROKA Za elektro stroko (smer informatika in energetika) sta v letu 1985 določena dva pripravljalna seminarja po 5 dni, in sicer 25. marca in 22. oktobra 1985. IZPITNI ROKI Prijave do na "daljšiTok Klavzurna nal- Ustni del 18. 1. 1985 22. 1. 1985 9. 2. 1985 26.-27. 2. 1985 5. 4. 1985 13. 4. 1985 20. 4. 1985 7.— 8. 5. 1985 4. 9. 1985 13. 9. 1985 14. 9. 1985 24.-25. 9. 1985 1. 11. 1985 20. 11. 1985 23. 11. 1985 10,—11. 12. 1985 Prijave za vse stroke sprejema kadrovsko-splošni sektor v skdpnlh službah. kadrovske vesti KADROVSKE VESTI V mesecu novembru smo na novo kadrovali 14 delavcev od teh 4 iz JLA. V istem obdobju jih je odšlo 29 delavcev od tega 2 v JLA. Upokojeni so bili: Starostno CREMOZNIK Jera, roj. 26. 2. 1925, čistilka v TOZD Celje, delo je združevala pri naši organizaciji od 3. 12. 1959 do 30. 11. 1984. Stalno bivališče ima Predel 14, Šmarje pri Jelšah. Invalidsko OKELJIČ Osman, rojen 6. 1. 1930, bagerist v Mehanizaciji, delo je združeval pri naši organizcaijl od 7. 3. 1957 do 29. 10. 1984. Stalno bivališče ima Stanetova 22, Celje. Umrla sta LONČAR Vjekoslav, delavec v Medlogu, rojen 21. 6. 1932, delo je združeval od 4. 8. 1959 do 14. 11. 1984. Bil je samski. ŠKREBLIN Ivan, rojen 11. 1. 1937, tesar, v Šentjurju, delo je združeval od 9. 9. 1975 do 16. 11. 1984. Zapustil je ženo Ano, hči Jožico in sina Milivoja. Stanoval je škapinova 4, Celje. Konec novembra je bilo v Alžiru 22 delavcev. V Iraku je še 6 delavcev. Marija Pšaker ZAHVALA Ob boleči Izgubi našega dragega moža In očeta MIRKA ROMIHA, se Iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem Iz TOZD Mehanizacije za pomoč pri organizaciji pogreba, za darovano cvetje, Izraženo sožalje ter godbi Iz Liboj za odigrane žalostlnke. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zena Mojca, hčerka Milena, sin Robert Finale ŠIG ’85 v Celju Komisija za šport in rekreacijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev je na svoji redni seji poleg ocene dela v letu 1984, kjer smo precej pozornosti posvetili izvedbi tako letnih kot zimskih iger, obravnavala tudi program dela komisije za leto 1985. Za leto, ki se izteka, komisija ugotavlja, da je bilo uspešno, kljub nekaterim še vedno nerešenim vprašanjem pri izvedbi posameznih iger, kar se je še posebej izrazilo pri zadnjih letnih igrah, ko je takorekoč padlo vso delo na breme članov komisije, predvsem pa na predsednika komisije za izvedbo finalnega dela, čeprav je bil organizator določen. Bili smo enotni, da tako naprej več ne more biti in da mora ta šport ter rekreacija v ROS gradbenih delavcev dobiti svoje mesto, katero mu glede na aktivnost, rezultate, pomembnost in tradicijo tudi pripada. Za leto 1985 je precej sprememb tako pri zimskih igrah kot letnih ŠIG. Tako bodo ZIMSKE IGRE — po vrsti že XXIII — predvidoma 23. februarja v Kranjski gori (veleslalom in teki). Novost pri zimskih igrah je v povečanju kategorij in to v veleslalomu in tekih. MOŠKI do 30, 30—38, 38—46, 46—54 in nad 54 let; ZENSKE do 30, 30—38, 38—46 in nad 46 let. Druga novost pa je izračun točk za končno uvrstitev na podlagi negativnih točk. Komisija predlaga, da je pokrovitelj — organizator ZIMSKIH IGER 1985 GIF GRADIS Ljubljana. Komisija je tudi določila roke In navedla panoge LETNIH IGER 85 in to: ODBOJKA, 9. marec, SGP Kograd, Dravograd; ŠAH, 23. marec, SGP Konstruktor, Maribor; NAMIZNI TENIS, 23. marec, SGP Pionir, Novo mesto; STRELJANJE, 30. marec, Izolirka, Ljubljana; BALINANJE, 13. april, PAP Ljubljana; MALI NOGOMET, 11. maj, GIP Ingrad, Celje; KEGLJANJE, 11,—12. In 18.—19. maja, Cementarna, Trbovlje. Kot novost pa se (poizkusno) uvaja panoga TENIS, ki bo 25. maja v organizaciji SGP Gradbinec Kranj, ne bo pa štela za skupno uvrstitev. Novosti pri letnih igrah so predvsem te, da gre v zaključni — finalni del 6 ekip vsake panoge ter da bi finalni del bil po možnosti na enem mestu, ob Dnevu gradbincev v juniju, s srečanjem športnikov po končanem tekmovanju. Finale bi naj bilo v Celju v organizaciji GIP INGRAD. Franc Ramšak Še na mnoga No Ja, takšna je pač navada, da se ob letu, kl se poslavlja In ob letu, kl prihaja, spomnimo nalog, kl smo Jih opravili, prav pa Je, da se spomnmlo tudi nalog, kl nas čakajo. Letos je bilo dolgo In čudno leto. Dolgo zato, ker Je po štirih letih zopet Imelo 366 dni, čudno pa predvsem zavoljo vremena. Tako spremenljivo kot vreme Je bilo tudi naše delo. Akcijski načrt, kl smo sl ga začrtali, smo v glavnem Izpolnili. Tako smo se redno dobivali na sejah našega koordinacijskega sveta, Izvedli proslave v naši DO, naša recltacljska skupina Je Imela dva nastopa tudi v Krajevni skupnosti Dolgo polje, organizirali smo srečanje z borci našega kolektiva, nosili smo veliko breme ob izvedbi proslave In srečanja ob 25-letnicl Ingrada, organlrizall smo seminar v okviru Idejnopolitičnega u-sposabljanja mladih In še In še. Področje, kjer ni bilo velikega odmeva, pa so brigadirji. Od prijavljenih za razne delovne akcije In brigade, Jih Je nato zelo malo šlo na same akcije. Razlogov Je bilo verjetno več, eden glavnih pa zanesljivo ta, da so bili nekateri od prijavljenih neresni In so za sabo potegnili še ostale. Tako bi takoj poudaril, da bo v naslednjem letu posvečena večja skrb brigadirjem, pridobivanju brigadirjev ... Ko pa sem tako že zakorakal v prihodnje leto, še nekaj besed o delu mladih v naslednjem letu. Že kar v začetku nas čaka organizacija kviza »Mladost v pesmi, besedi In veščini«, organizacija proslav ob slovenskem kulturnem prazniku, 27. aprilu, dnevu republike, čakajo nas zopet Igre mladosti, redne naloge kot so seje OO ZSMS in KS ZSMS, letne konference 00 In KS, organizacija seminarjev, temelječih na Idejnopolitičnem usposabljanju mladih... So pa še naloge, kl pridejo zu- leta... naj programa In Jih Je potrebno realizirati. Tako, pred nami je zopet poln koš dela, kl pa ga ne bo zmanjkalo tudi po koncu naslednjega leta pa tudi ne po koncu naslednjih let. Zato želim vsem skupaj srečno, zdravo In uspešno Novo leto 1985, hkrati pa vsem: »Še na mnoga letal« Lilija Blaž Brez naslova »Napiši pesem!« se je glasil ukaz. »Bom,« obljubi. Lahko je ukazovati in tudi obljubiti ni težko. Vendar je malo težje napisati pesem. še posebno, če si žalosten. Ker potem bi bila tudi pesem žalostna. In žalostni bi bili ljudje, ki bi jo brali. Ne, žalostne pesmi ne sme napisati. Takšnih pesmi nihče ne mara. A kaj, ko ji je tesno pri duši in so njene misli polne bridke o-tožnosti. Če bi zdaj napisala pesem, bi bila ta pesem tako boleča, da je niti papir ne bi mogel prenesti. Vendar, ukaz je ukaz In obljuba dela dolg. Zato bo poskusila, saj poskusiti ni greh, izliti na papir nekaj, kar ne bo tako bedno In strto kot je njeno srce. Sence, temne In svetle, ki potiskajo človeka dol proti peklu In gor proti nebesom. Sence, tam daleč za obzorjem, za zemljino orbito, ki jih oko ne vidi, čuti jih le duša. Sence, tam daleč zadaj, v preteklem času in prostoru, ki se pritihotapijo v brezzveznih, prejokanih nočeh. Sence, nekega otroštva in mladosti, in trkanje na nebeška vrata tam nekje vzhodno od raja, ko greh ni bil greh. Sence, zdaj le še sence spominov, ki privabijo nekaj leskeče mokrega v oči... Nekaj leskeče mokrega se ji utrne s trepalnic in potem to nekaj steče navzdol po licu. Za sabo pušča pekoče slane sledi. Ne, te pesmi ne sme dokončati. Imela bi žalostno žalosten konec. Ko sl me zapuščal, sem bila kot nebogljena lutka, Naše delo z mladimi Ob koncu leta sem se odločil predstaviti tudi človeka, ki je ves svoj čas in delo posvetil vzgoji mladega človeka. Naj že kar v začetku povem, da sva se pogovarjala takoj po tistem, ko smo imeli sestanek v Službi za izobraževanje glede naših pripravnikov in učencev. To je tovariš Martin ARTI-ČEK, inštruktor učencev. Koliko časa že delate pri GIP INGRADU? Delam že 33 let, od tega kot inštruktor od 10. junija 1964. Kot inštruktor sem vzgajal učence v poklic tesarja in zidarja. Pri tem moram povedati, da smo poleg rednih učencev imeli preko zime skupine tečajnikov, ki so se priučevali za zidarja, oziroma tesarja. No, pred leti ste opravili Izpit na šoli gradbenih Inštruktorjev v Zveznem centru. V 20 letih pa Je skozi vaše roke šlo In se obogatilo z vašimi Izkušnjami veliko učencev. Kakšni so vaši občutki ob koncu šolskega leta, ko pripeljete novo generacijo do poklica? Ves čas me je področje izobraževanja, veselilo, ker je lepo videti mladega človeka, da se uči in ga zanimajo reči ter da bo kasneje lahko nadaljeval z delom, v katerega ga uvajamo. Naše načelo je, da pristopimo k mlademu človeku, da mu vlijemo voljo do dela, čut odgovornosti ter da dorašča v zrelega člana kolektiva. Z uvedbo Inštruktorjev Je zaživelo tudi delo z mladimi v Ingradu. V teh letih so bili aktvlni tudi Zbiljski, Emeršič, Šmarčan, Kerkoš, Dragič ... Kakšno Je bilo vaše skupno vodilo? število učencev je bilo prilagojeno potrebam, učni programi pa kot vemo, so se vedno spreminjali — pa naj gre za tehnologijo ali za teoretično izobraževanje. Tako smo bili ves čas obvezni prilagajati se novim zahtevam izobraževanja. In kaj bi ob koncu rekli vsem mladim? Če hoče mlad človek doseči kaj v življenju, se mora držati načel kot so: biti delaven, poslušen, tovariški in marljiv do dela. Vsem mladim in drugim članom kolektiva pa želim srečno, uspešno in zdravo NOVO LETO. Lilija Blaž vsa mehka v kolenih in ti si bil kot trden granitni kamen, ki ne pozna usmiljenja. Prišel je čas, da sem jaz granitni kamen In ti lutka v rokah življenja... Ampak tako hudo lagati pa zopet ne sme. Pravzaprav bi morala lagati. Saj vendar ni treba nikomur vedeti, kako je ta trenutek, v svoji obupani otožnosti, čisto sama in osamljena na svetu. Včasih je človek tako sam, da sliši čas, ki teče mimo njegove osamljenosti. In včasih, ko je človek še bolj sam, čuje solze, ki mu drse po Ilcu, ne da bi jih čutil. Joče, ker je sam in sam je, ker joče. Nočem jokati in nočem biti sama. A vendar bežim iz samote v samoto. Ne mara turobnih in solzavih ljudi. Zato zdajle tudi sebe ne mara. In človek, ki sovraži samega sebe, je napol mrtev človek. Ko enkrat umrem, želim, da umro tudi solze z mano. Ko enkrat umrem — takrat naj bo sončen dan. Ne, tega tudi papir ne more prenesti. Danes rajši ne bo več poskušala pisati pesmi. Jutri pa... Pokopala bo bolečino in se s pričakovanjem v očeh zazrla v novo nastajajoči dan. Stopala bo skozi jutro, skozi svetlo, umazano jutro in prisluškovala glasbi narave in utripu svojega srca: »Ži-ve-ti, ži-ve-ti...« Obrnila se bo proti obzorju, kjer se bo kot luč upanja prižigalo sonce. Potem bo napisala pesem, To bo vesela pesem, prežeta s smehom in optimiz- Mlrko Onlč (Proizvodni obrati) Je v fotoaparat ujel ta motiv pri ogledu kobilarne v Lipici 3 1 RRexc>o-Mrc. v PAKI ZU, Potepuh LEV/A ROKA REICA- V PALESTINI t>esN|i PB.ITOK. SAVE PER.7G PK1 Re?l lastnost CKN6QA feb l NA kci Tovarna Koksa e PRIPRAVA ZA RAHLJANJE zfM lje SKANb. DRObli SKLAbA-" TEL3 PUCCINI VRSTA DREVESA MA3HEN kloun 21 9 SKRAOČ. h. IME (bčkOMl^ 35 SLIKAR., KIPAR, UČENJAK. bA VINCI 34 UNAT- blTELO TELEFONA (PHILIP) 11 DEL $RA3C€ 7 ORIENT- ŽGANJE ZMANP- 20 MESTO V SR.GMU 3 AUGL. bRAM ATj K (.BEN) 16 K0R.ALT NAPE -TO ST VRVI SRBSKO Moško IMG TEKOČE STOPNICE HLEVSKO 4N03ILO 2 SToPNM, V6L7AVA, POLOŽAJ 31 TtezA 6V07NINE AVSTRAL. N03 MVJA ŽIVAL tujka za VZHOD 1 ST6K.ce-NICKA ZA ZbRAVI LA btSCci «|RM Nova ZELANDIJA bokTop NAJ- MANJŠI DELEC SNOVI Č-C.peSNIK /v VLAblKA PRITOK VOLČE 2? Kasa IZ A?f>£ 19 RIMSKI CESAR OKOLI- ŠČINA POŠKODOVAN KA UjKALKA