Kdor želi v vradnim ali pa ^HHT J	Hj	^m	~jH|	M	ne u(eKne v g]0Venskim eziku
v o%nanilnim listu karkoli si VBSfc / —_ - _ H _ __flj	„„„.„,„•.: „„„ „ ns im jezi u
bode naznaniti , plača za vsako Wk WM A gM H| ■	|l
VI itlllftl lili l st. 32.
k 94. liitu lijiibljaiiikiga eaiiiika, v petik 13. Gi-uiliia 1850.
Št.15505. Poziv	(163.) i
na zdravnike, v vojaško zdravniško službo stopiti.
Ker zdravnikov pri armadi manjka in ker je treba, jo ž njimi previditi, je gospodu ministru znotranjih opravil priložnost dalo, mene z v. razpisani od 2. t. m. št. 6446 po najvišjim zaukazu pozvati, na civilne zdravnike te kronovine brez odloga poziv razpisati, v vojaško zdravniško službo stopiti.
Ko tadaj z nazočim ta poziv razpišem, se opert na skušnje poslednjiga časa, v kterim je toliko zdravnikov svojo domoljubnost s svojo nevtrudljivostjo pri armadi v vojski in v vojaških bolnišnicah tako slavno pokazalo, sve-sto nadjam, de bodo tudi zdaj glas domovine slišali in njenim vojakam v pomoč prišli.
Oe se to po mogočosti lahko stori in tistim, kteri v vojaško zdravniško službo stopijo, ali se tudi le za čas vojske va-njo zapišejo, o službi in po nje končanju primerne hasni pri-gotovijo, je Njegovo Veličastvo dovoliti blagovolilo :
1.	De bo verli veliko večjih prejemšin, ki so bile z n. v. sklepam od 30. pr. m. vojaškim zdravnikam c. k. armade dovoljene in v Dunajskim časniku i. Grudna t. 1. razglašene, tudi vsaki na kakim cesarskim vseučilišu gra-duiran ali poterjen zdravnik, kteri se za resen vstop v vojaško zdravniško službo oglasi, in ali le za čas potrebe ali za več časa za vojaško zdravništvo popolnama priseže, za napravo obleke in zdravniškiga orodja še plačilo poveril prejel, in sicer:
Vsaki doktor ali magister sto in petdeset goldinarjev dobr. denarja, vsaki patron rano-celstva sto gold. dobr. den., in vsakteri, kdor toliko zdravniških vednost ima, de more po obstoječih pravilih vojašk zdravnišk pripomoč-nik biti, šestdeset gold. dobr. den.
2.	De se bo med tistimi civilnimi zdravniki, kteri, brez de bi popolnama med vojaško zdravništvo stopili, sam za čas v vojaških bolnišnicah službo prevzamejo, doktorjem po tri gold. dobr. den., magistram ali patronam ra-nocelstva pa en gold. in 30 kr. dobr. denarja na dan plačevalo, potem de se bodo, ako zvu-naj svojiga navadniga stanovanja vojaško službo opravljajo, zastonj na mesto svojih opravkov vozili in tam primerno stanovanje dobivali.
3.	De se bo pri podelitvi civilnih zdravniških mest na tiste zdravnike posebno gledalo, ki so ali kot pravi vojaški zdravniki v armadi služili, ali pa le kaj časa v vojaških bolnišnicah službo opravljali, dalje, de se bo vsa-kimu, kteri odslej na novo v vojaško službo stopi, službno mesto v civilnim, ki bi mu bilo morde v času, ko je pri armadi služil, podeljeno, kadar iz vojaške službe stopi, prihranilo.
4.	De se bodo izverstne službe s poslavlje-nji plačevale, in
5.	De bo vdova praviga vojaškiga zdravnika, kteri bi nted časam svoje službe in zavoljo nje umreti vtegnil, pravilni penzion, vdova zdravnika pa, ki samo za plačilo na dan služi, primern leten poboljšek dobivala.
Tisti zdravniki, kteri se hočejo v ta poziv vdati in ali popolnama v vojaško zdravniško službo stopiti ali pa samo za kaj časa v vojaških bolnišnicah službo opravljati žele, se imajo tadaj pri tukajšni c. k. deželni vojaški komandi ustno ali pismeno oglasiti, in z dokazi, de so za to vgodni, dostojno izkazati.
V Ljubljani 5. Grudna 1850'.
Št.15505.	PoziV	O«*.) 1
na Jjudomile prebivavce Ljubljanskiga glavniga mesta in Krajnske kronovine.
Ker je zavoljo sile sadanjiga časa treba bilo, armado zlo pomnožiti, je tudi posebnih pomočkov za preskerbljenje bolnih vojakov treba.
Med tem, ko je v c. k. ministerstvo znotranjih opravil od 2. t. m. št. 6446 primerno po-skerbelo, de je za zdravniško pomoč skerbljeno, je tudi želja izgovorjena bila, de se prebivavci glavniga mesta in cele kronovine pozovejo, de bi obez, cofanic i. t. d. podarili, de bi se vojaške bolnišnice na vojski s temi rečmi dostojno previdile.
Prepričan, de bodo o taki priložnosti verli prebivavci te kronovine svojo vselej skušeno domoljubnost zopet pokazali, se obernem k vsim blagodušnlm človekoljubam in zlasti k dobrodelnim, miloserčnim prebivavkam naše cele kronovine in njeniga lepiga glavniga mesta s prošnjo, imenovane darove za bolne vojake po mogočosti obilo zberati in jih ali naravnost, ali pa po svojim okrajnim glavarstvu ali po tukajšnim mestnim magistratu c. k. vojaški komandi blagovoljno poslati.
V Ljubljani 4. Grudna 1850.
št. 15353. Razglas <««.)«
zastran pri nazoči naberi novincov predpisanih pogodb za oprostenje osebne podverženosti pod vojaško dolžnost proti odrajtanju ustanovljenih taks.
Ministerstvi vojaštva in znotrajnih opravil ste sklenile, pri nasoči naberi novincov opro-stenja takse omejiti tako, de je samo tistim tačas dovoljeno, ustanovljene takse odrajtati in se tako vojašine rešiti, v kterih rodovin-skih, obertniških ali gospodarskih razmerah obe deželne oblastniji (deželna vojaška komanda in deželno poglavarstvo ali okrožna vladija) terdne vzroke za pravičen in dokazan spregled najdete.
Vojaški dolžnosti podverženi, kteri zamorejo to ali uno teh razmer dokazati, imajo, ako žele takso odrajtati in se tako vojašine rešiti, ta svoj namen asentni komisiji razo-deti in ob enim prošnjo za privoljenje oddati, de rešivno takso založe.
Take prošnje se imajo po tajisti poti, po kteri ravnave zastran koncertativnih spušenj vojaški in politiški deželni oblastniji v pretres pridejo, ravno na te oblastniji v razsojenje naravnati in povsod berž berž odgovor na nje dati.
Na take prošnje od obeh deželnih oblastnij soglasno dani odgovor je v vsih ozerih za tistiga razsoden, ki prošnjo vloži, in vsaka pritožba zoper njega brez moči.
Kjer se mnenja imenovanih deželnih oblastnij zastran privoljenja na take prošnje ne skladajo, se imajo te zadeve po c. k. mini-sterstvu znotrajnih opravil na c. k. ministerstvo vojaštva naravnati, ktero jih dogovorno z pervim ministerstvam razsodi.
Tisti vojaški dolžnosti podverženi, kterih prošnje za oprostenje vojašine so proti odrajtanju takse tako v uradno razravnavo prišle, so dolžni, oprostivno takso 3 dni po prejetim dovoljenju v bližnjo vojaško denarnico odrajtati. primerno podaljšati.
Tode imenovane deželne sodnije imate oblast, ta obrok, če se za-to prosi, v posebnih spregleda vrednih primerljejih, enkrat primerno podalšati.
Ako pa enkrat podaljšani obrok preteče in taksa ni bila založena, je vojaški dolžnosti podverženi, kteriga to utiče, pravico do opro-stenja vojašine zgubil in mora koj k vojaški-mu telu iti, h kterimu ima iti.
Če se od srečke (loža) zadet pri asentni komisiji za založenje oprostivne komisije oglasi in zavoljo tega prošnjo odda, se ima z asen-tiša spustiti in tako dolgo na urlavbu pustiti, dokler njegova prošnja ni razsojena.
Nazoča naredba ima, kolikor je po nji oprostenje vojašine proti odrajtanju takse za tačasno nabero novincov omejena, samo za tiste vojaški dolžnosti podveržene veljavnost, ki so ta pot k srečkanju poklicani, kterih pa o razglasenju tega še srečka ni zadela.
Ti imajo tadaj, če je treba, željene izkaze zastran svojih rodbinskih, obertniških in gospodarskih razmer tako dali, kakor je predpisano, de se osebne vojaške dolžnosti proti založenju takse rešijo.
Nazoča naredba pa tistih vojaški dolžnosti podverženih ne zadene, ki so bili o tačasni naberi novincov, tode pred razglašenjem tega razpisa od srečke zadeti in so rekli, de hočejo takso založiti. Tisti niso zavezani, se izkazati, de jih doma potrebujejo; njim se za založenje taks noben drug obrok ne more dovoliti, kakor v predpisu od 23. Grudna 1849 (razglašenim v deržavnim zakoniku leta 1850, IV. delu, št. 5) dovoljeni obrok 3 dni; kota preteče, ima tisti, kteri tej dolžnosti še ni zadostil, brez odloga k svojimuvojaškiinu telu oditi.
Tisti, ki so se rekrutiranju umaknili, po tem prisiljeno k vojašini vzeti, razun tistih, ki so bili zavoljo brezposnosti v vojašino vver-steni, se ne morejo proti založenju takse vojašine rešiti.
Znesik ali velikost oprostivne takse se ima samo takrat po rojstnim kraju izmeriti, če je ta kraj v asentnim obkraju, v kteriga vtični vojaški dolžnosti podverženi pristaja.
Če bi vojska bila, ne more nihče po predpisu od 23. Grudna 1849 proti založenju takse nikakor oprosten biti. Zavoljo tega se ne sme v tem primerljenju, ki s razglašam vojske nastopi, ne prošnja za oprostenje, ne opro-stivna takša prejemati.
Nasproti se pa ofertne izpušbe služečih vojakov proti taksi, kader bo silno silno treba, tudi o časih vojske privolijo.
Tode, kader je taka, se imajo take raz-ravnave v predpisani obliki ministerstvu za vojaštvo predložiti, ktero si je razsojenje pri-deržalo.
To se da po razpisu visociga ministerstva znotrajnih opravil od 27. t. m. štev. 25972 sploh na znanje.
V	Ljubljani 30. Listopada 1850.
Gustav grof Chorinskg I. r. deželni poglavar.
Št. 14945. Razpis	(159.) 2
v. ministerstva znotrajnih opravil od 11. Listopada t, 1. št. 22873 zaukaže, de ukaz zastran zaznamovanja verčev za mineralne vode s številko leta , v kterim so bili napoljnjeni nehati ima.
Z v. razpisani od 11. t. m. št. 22873 je v. ministerstvo znotrajnih opravil zaukazalo, de ima ukaz zastran zaznamovanja verčev za mineralne vode z številko leta, v kterim so bili napolnjeni, ki je bil z n. v. razpisani od 5. Prosenca 1849, št. 275 dan, do konca leta 1851 ali do druziga ukaza, ki bi se v tem ozeru morde še pred to dobo dati vtegnil, veljati nehati.
To se s tem sploh naznani.
V	Ljubljani 23. Kozoperska 1850.
Gustav grof Chorinsky, 1. r. poglavar.
Št.14766. PoziV.	C153-) 2
Po naznanjenju c. k. ministerstva znotranjih opravil od' 7. t. m. št. 24052 je 26. vel. Serpana t. I. večji del Šent Lorenškiga terga v Hruneškim okraju na Tiroljskim pogorel. Kakor je gosposka prevdarila, je prebivavce silna škoda zadela, ki 100,00O gld. znese.
Gospod tiroljski deželni poglavar, kteri je ta prevdark predložil, je ob enim prošnjo podložil: v krepko podporo silno siromaških prebivavcov privoliti, de bi se mili darovi v nekterih drugih kronovinah cesarstva zberali.
Gospod minister je o velikosti škode to prošnjo dovolil, in jez se obernem na znano ljudoniilost prebivavcov Krajnske dežele za mil pripomoček za nesrečne Šent Lorenčane s pristavkam, de bodo gospodje duhovni pastirji in vrednik „Časnika" mile darove prejemali.
V	Ljubljani 12. Listopada 1850.
C/iorinskg 1. r. poglavar.
(158.)	Poziv.	2
Konj za armado je sicer že precej nakup-ljenih in upati je, de jih bo kmalo nabranih, kolikor se jih potrebuje.
De bi se pa že zdaj konji, kterih bi morde prihodnje treba bilo,beržeje in gotovši nakupili, poviša c. k. ministerstvo za vojaštvo ceno dobriga težkiga topniškiga (Artillerie) konja, ki je 15 pesti, 2 palca in več visok, od l40 gold., kolikor časa sadanje razmere terpe, na 150 gold. dobriga denarja, cena druzih konj za vojašino pa ostane. Ob enim je pa tudi dovolilo, de se soseskam, kupčevavcam s konji in drugim, kteri hočejo več remont na izbero pripreljati, in v času od razglašenja tega poziva do 15. Grudna 1850 na enkrat vsaj 25 konj, ki so za vojašino vgodni, asentbam oddajo, ki so v kronovinah postavljene, po 5
gold. od sto, za vsaj 50 konj po 8 od sto in za več kot 50 na enkrat kot vgodnih oddanih konj po 10 gold. od slo na zasluženo šumo, ki je za v postavljenim času kot vgodne poterjene konje za vožnjo, jezdarce in tovore odmerjena, ko se cena konj plačuje, po vsaki izberi še poveril plača.
Za menj kot 25 konj, ki se k asentbi pri-peljajo, se nič poverit ne plača. Ravno tako se ne bo, ko ta obrok preteče, za oddane konje nič več poveril plačevalo.
Ako se pri tej priložnosti tudi za konjke vgodni konji na izbero oddajo , se med konje štejejo, za ktere se ima poveršek prerajlali.
Kteri se hočejo tega vdeležiti in gospodarji konj imajo v tem, njim ponudjenim poboljšku poplačilo, ki je njihnimu trudu primerjeno in po številu, v gori imenovanim času res izbranih za službo vgodnih konj ravno tako raste, kakor s tem zaslužena remontna cena.
Od c. k. ministerstva za vojaštvo.
Na Dunaju 29. Listopada i 850.
St. 3888. Razglas 0310 3
c. k. krajnskiga davkni ga vodstva od
20. Listopada 1850. Zastran oddajanja dohodninskih spovedkov za leto 1851. Nanašaje se na, v deržavnim zakoniku razglašen razpis denarstviniga ministerstva od 13. t. m. zastran posebnih, od ministerskiga soveta sklenjenih določb za izpeljavo n. v. patenta od 10. Kozoperska 1850 glede dohodnine za upravno leto 1851 se s tem le zaukaže :
1.	Vsi tisti, kteri imajo kak dohodnini po spovedkih podveržen dohodek, imajo svoje, po §. 9 do 18 n. v. patenta od 29. Kozoperska 1849 ing. I do 17 izpeljavniga predpisa od 11. Prosenca 1850 primerno izdelane izpovedke najpozneje do konca Grudna t. 1. ali neposredno, ali pa po c. k. davknim uradu, v kteriga obkraj po g. 15 omenjeniga izpeljavniga predpisa gredo, predstavljenimu č. k. okrajnimu glavarstvu podati.
2.	Enako imajo denarnice in tisti dolžni, kteri imajo po g. 6 n. v. patenta od 29. Kozoperska 1849 stanovitne letne odraj-tovila tistim, ki imajo pravico jih prejemati, odrajtovati, zastran tega po g. 12 imenovaniga n. v. patenta in g. 17 omenjeniga izpeljavniga predpisa do konca Grudna t. I. naznanila oddati.
3.	Tisti, kteri imajo dolžnost spovedke in naznanila oddajati, znajo natisnjeni papir za to ali pri svojim županu ali davknim uradu ali pri predstavljenim okrajnim glavarstvu, če ga žele, zastonj dobiti, in po razločnim določenju zgoraj omenjeniga razpisa v. denarstviniga ministerstva je dobro pomniti:
a.	De se imajo spovedki zastran dohodkov I. razreda za upravno leto 1851 po prejemkih in izdatkih let 1847, 1848 in 1849 za izrajtanje dačniga čistniga po-srednjiga dohodka delati,
b.	de se imajo obresti in letnine za leto 1851 po stanu premoženja in dohodkov od 31. Kozoperska 1850 spovedati.
c.	de se imajo naredbe gg. 21 in 22 dohodninskima patenta od 29. Kozoperska
1849	zastran poberanja dohodnine od stanovitnih prejemam II. dohodninskiga razreda za zneske, ki na take prejem-šinc za leto, ktero se s 1. Listopadam
1850	začne in s 31. Kozoperskam neha, padejo, veljati.
C. k. davkno vodstvo v Ljubljani 22. Listopada 1850.
Št. 149 48. K a Z g 1 a s (w l
zastran naredb za obvarovanje,de se tisti, ki so z domovinskimi listi ali popotnimi bukvicami zvunej doma in se imajo vojaški dolnosti podvreči, pri prihodnji naberi novineov ne odtegnejo.
Potem, ko je Njegovo Veličanstvo z nar-vikšim sklepam od 20. in 21. pretečeniga mesca po zaslišanju ministerskiga soveta novo nabero vojaških novineov zaukazalo, ki se bo imela koj po dokončanju predhodnih del začeti, ki so z razpisani deželniga poglavarstva od 9. t. m. št. 14641 že uredjene, in ker imajo že marsikteri, ki so vojaški dolžnosti podver-ženi, ali že domovinske liste v rokah, ali jih pa še dobivajo in bi se naberi odtegniti vteg-nili, ker županija ne ve, kje de so, po do-slejšnih skušnjah pa pozivni razpisi za vojaški dolžnosti podveržene malokdaj tistim v vednost pridejo, ktere zadenejo, in se tadaj namen le nepopolnama doseže, se razpišejo po visokim ministerskim razpisu od 15. t. m. št. 24919 sledeče občne naredbe:
1.	Od dne razglašenja tega ukaza ima vsaki vojaški dolžnosti podverženi vsih razredov starosti, kteri so bili namreč v letih
1824 noter do 1830 rojeni, če hoče do-movinsk list ali potne bukvice dobiti in teh pisem kot potnih razkazov se poslužiti, na njih poterjenje okrajniga glavarstva svojiga rojstniga kraja doseči. To poterjenje se ima le dodeliti, če je svojo vojaško dolžnost o tej naberi spolnil.
2.	Tisti, vojaški dolžnosti podverženi, kteri imajo že domovinsk list ali še ne pretekle potne bukvice in so zvunej svoje domače županije (srenje, soseske), se imajo v osmih dneh po razglašenju tega ukaza pri okrajnim glavarstvu svojiga tačasniga sla niša s svojimi domovinskimi listi ali potnimi bukvicami oglasili.
3.	Okrajno glavarstvo ima vojaški dolžnosti podverženiga po njegovi prosti volji ali z odmerjeno potjo njegovimu pristojnimu okrajnimu glavarstvu odpotiti, ali če bi vojaški dolžnosti podverženimu zavoljo njegove službne ali delovske razmere nemogoče biti vtcguilo, v svojo domovinsko zupanijo iti, mu domovinski list ali potne bukvice odvzeti, mu stanovanski list za odločen kraj narediti in odvzeti domovinski list ali potne bukvice s samim zamer-kam „oddan pri okrajnim glavarstvu J. dne . . . ." pristojnimu okrajnimu glavarstvu v 24 urah poslati.
4.	Pristojno okrajno glavarstvo tistiga, ki je vojaški dolžnosti podveržen, ima na to s pervo pošto ali najpozneje v 48 urah njemu poslani domovinski list ali potne bukvice ali z zamerkam „Je že vojaško dolžnost spolnil", ali če se še to ni zgodilo, srečka (loz) pa vojaški dolžnosti podverženiga k vstopu v vojašino kliče, s priloženimi tremi asentnimi spiski nazaj poslati in terjali, de k naberi pride.
5.	Na poslan asentni spisek se ima vojaški dolžnosti podverženi brez odloga k bližnji naberni komisiji peljati, — ako je bil izveržen, se ima to na njegovim domovinskim listu ali potnih bukvicah zamer-kati, vsigdar ima pa naberajoče okrajno glavarstvo asenten spisek domovinskimi! okrajnimu glavarstvu nazaj poslati, de to glavarstvo napredek pripeljanja k naberi zve.
6.	Z vojaški dolžnosti podverženim, kteri opusli, se oglasiti, kakor je zapovedano, ali njemu odmerjene poti o pravim času ne stori, ali potem, ko stanovanski lisi dobi, svoje stanovanje zapusti, brez de bi to naznanil, se ima tako ravnati, kakor s tistim, ki je brez potniga lista (po-sa), in na rajtingo županije, ki ga prime, vojašini oddati.
7.	Za glavno mesto Ljubljano dobi lukajšni magistrat oblast okrajniga glavarstva.
8.	De županijski prestojniki ta ukaz brez odloga razglasijo, so za to odgovorni.
V Ljubljani 19. Listopada 1850.
st. 6485. Oznanilo. O".) 2
C. k. vojaški podružnični vrad v Novem-mestu je z pazko od 8. novembra 1.1. št. 202 sem naznanil, de je slavno vojaško poveljstvo z razpisani v Ljubljani 14. augusta t. 1. št. 4078 ukazalo, de se bo zagotovljenje nato-ralne oskerbniške potrebe na poti dražbe za deržavne žrebce, ki se bodo od 1. marca do poslednjiga junija 1851 v spodnjo Rrezovico prepeljali, zgodilo.
Ta obravnava se bo 21. decembra t. 1. v vradni pisarnici občine Šent-Jernej po obstoječih predpisih godila, de bo za potrebno pripravo dovelj časa ostalo.
Potreba bo vsakdan 3 krušne, 7 ovsenih, 4 desetfuntnih mervnih in 8 trifuntnih slamnih obrokov.
Kavcije so vstanovljeni pri kruhu in ovsu z 7, pri senu z 6 in slami s 5% celiga oskerb-Ijenja po ofertni ceni.
Bolj natanjki pogodbeni pogoji se zamorejo pri oskerbniškein vradu zvediti.
Kdor misli to prevzeti, je povabljen k obravnavi.
C. k. kantonsko poglavarstvo v Novem-mestu 25. novembra 1850,
C. k. kantonski poglavar Franc Mordax.
Oklic o so.) 2
na nekdajne, tako imenovane Beslanove pod-ložnike iz srenji: Dobrunje, zgornja in spodnja Besenca, Kovor, Poilbrezje, Kokrica, in iz seliš: Huda, Bašelj in Mišače.
Po ukazu c. k. visociga ministerstva od 9. veliciga serpana in 29. kimovca 1850, kteri je v deržavnim zakoniku in vladnim listu
CIX. in ('XXIX. štev. 326 in 369 oznanjen, je zapovedano, de se imajo vsi grajšinski ur-barski dolgovi, ki so jih poprejšni podložni noter do konca leta 1847 dolžni ostali, graj-šinam poplačati, scer se bojo po pravdni poti izterjali.
De bi se dolžnikam imenovanih davkov s pravdnim terjanjem preveliki stroški — unko-šlinge — ne perzadjali, kteri bi marskterimu dolžniku utegnile več biti, kakor dolg, se da vsini tistim, nekdajnim Beslanoviui podložni-kam, ki so na urbarju, na desetini, ali na de-setinskih najemšinah do konca leta 1847 dolžni ostali, s tem oklicam na znanje, de naj te dolgove gotovo do konca mesca Svečana prihod, leta 1851 pri podpisani gospodični, v Ljubljani na zgornjih polanah štev. 67 odrajtajo, scer bodo k temu plačilu na pravdni poti pri-morani.
V Ljubljani 7. Grudna 1850.
Pavlina Pernsteiner.
št. 5436. Tirjanje izplačve o« o 2
na nekdajne podložnike ljubljanske mestne srenje.
Po visokem ministerskem ukazu od 9. avgusta in 29. septembra 1850 št. 326 in 369 se morajo vsi urbarjalni zemljišni dolgovi noter do leta 1847 od dolžnih opravičenim izplačati, ker bodo sicer ti dolgovi na pravni poti iztirjani.
Nekdajni podložniki ljubljanske mestne srenje, ki so dolžni na urbarjalnih odrajtvilnih laudemiih in od gruntnih bukev do konca leta 1847, se opomnejo do konca t. 1. te dolgove toliko bolj gotovo v mestno denarnico poplačati, ker bodo sicer na njih stroške na poti pravici izterjani.
Ljubljanska mestna gosposka 20. novembra 1850.
0630	Oklic	2
nekdajnim podložnikam Gradaške in Vin-ške grajšine se da na znanje, de je visoko c. k. ministerstvo po ukazu od 9. veli k iga serpana in 29. kimovca 1850. zapovedalo, de se imajo grajšinam vsi urharski dolgovi, ktere so jim njih nekdajni podložni noter do konca leta 1847 dolžni ostali, z lepo poplačati, scer se bojo s tožbo iztirjali. Gori imenovana ukaza visokiga ministerstva lahko vsak sam bere, ker sta bila že davno po deržavnim zakoniku in vladnim listu CIX. in CXXIX. številka 326 in 369 vsakimu na znanje dana.
Ako bi se primerilo, de bi bilo treba poprej imenovane davkine dolgove s tožbo tirjati, bi se znalo zgoditi, de bo marsikteri toženec za pravdne stroške (unkošlinge) mogel več plačati, kakor dolg znese. De tedej kdo v škodo ne pride; se steni oklicam vsim tistim na znanje da, ki so Gradaški ali Vinški grajšini na denarnih ali naturnih urbarskih davšinab na desetini ali na kaki drugi davšini do konca leta 1847, na prepisih pa do 7. kimoca 1848 kaj dolžni ostali, de naj te dolgove gotovo dokonča Prosenca leta 1851 oskerbništva Gradaške in Vinske grajšine odrajtajo, scer bo imel vsak sam sebi pravdne stroške za uho založiti in bo k temu plačilu z tožbo primoran.
Oskerbništvo Gradaške in Vinske grajšine.
V Gradcu 9. Grudna 1850.
ci54.) Tirjanje izplačve	2
nekdajnim podložnikam reda nemških križaneov v Ljubljani. Po visokem ministerskem ukazu od 9. augusta in 29. septembra 1850, naznanjeno v ("IX. in CXXIX. delu, občniga deržavniga zakonika in vladniga lista pod št. 326 in 369 se morajo vse urbarialne zaostale tirjatve graj-šin noter do leta 1847 od dolžnikov opravičenim odrajtati, sicer se bo ta dolg na poti pravice iztirjal.
De se dolžnikam mnogi, večkrat z poštnimi zneski v nobeni razmeri stoječi stroški prihranijo, se tisti pozovejo, ki so na urbarialnih denarjih, natorskih pridelkih, lavdeniiih in drugih rečeh, ki iz obstaliga podložništva izvirajo noter do leta 1847, imenovane dolgove do konca tega leta toliko bolj gotovo tej ko-mendi odrajtati, ker bodo sicer ti dolgovi na stroške dolžnikov na poti pravice iztirjani. Oskerbniška vradnija knešk. nemšk. križaneov v Ljubljani 14. novembra 1850.
Miha Pregel, oskerbnik. -»je»6Ngs--