„Gorioa* iihaja vsaki torek insoboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Credništvo se nahaja v .Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, karnor je naslavljati piaina. Hefrankirana ptama 6«« no sprejemajo, enako se lie uvažujejo piwna brez podpisa. Rokoptei dopieov se ne vračajo. GORCA TBLBFON it. 201. bunra* stanc na leto 10 K, za pol lets b K, za četrt leta 250. Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" jlica Vctturini St. 9. le plačujc od čveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Poaamezne Itevilbe iianejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriJkih trafikah. St. 65. V Gorici, v torek dne 19. avgusta 1913. Leto XIV. Slovenski katoliški shod v 2jubl]ani. V naslcdnjein priobeiijeino vspored slovcnskcga katoliškega slioda, ki prič- nc prihodnjo sohoto 2.1 t. in. V soboto ob :1/iM dop. sv. maša * stohiici. Ob ' '-M. dop. zborovanje slow kat. nar. dijaštva v veliki dvorani Unio- na. Oh <\ mi zvečer komerz inladine na cast došlim tiostoin v vcliki dvorani I niona. V nedeljo od 7.-' >. uri zjutraj zhi- ranje udeležnikov v doniohraiiski voja- šniei. na Kulino\i cesti. Polianski cesti, v Strcliski ccsti in bli/.njili ulicah. Ob 8. zjutraj odliod k sv. uia.ši. Ob l). ziu1. sv. uiaša in posvetitcv Brczmade/.ni i>a Kongresncni trgu. Ob 11. uri dop. služ- lta bo/ia \- ljnbijanskili cerkvah. O.I A. (). lire zvečer javna telovadba !'a dvorisču doitiobranskc voja.šniee. Om 7. uri z.večer shod rokodclskih drust'jv v Komcuskega ulici St. 12. Oh s. uri /v. druzabni večer v vseh prostorih ! uio- na. \ pondeliek due 25. avg. ob 7. up ziutraj ecrkveni govor prcvzviseiic-via nadskota in lmtropolita dr. LVančiška Sedcja in sv. masa \' stoliiici. Od '¦,'>. uri zjut. do 1. pop. in od 2. do 4. pop. zborovair'e odsckov. a) Slovenski: (KI- sek za versko življenic; v vcliki dvo- rani Ljudskega I'oma. k* llrvaški: Od- sek za rcligiozno organizacijo; v Kato- iiški tiskarni v II. nadstropjii. Socialuo- go^podarski odsek: v katoiiški tiskarm v ill. nadstroiiiu. Ob °. uri dop. zborn- ^anje slov. in hrv. učiteljskih abitur- jentov v dvorani "Ljubljauc" Lrauči- skanska ulica st. 2. Ob 2. uri pop. občui zbor Slo\ . I >i.i. z\ c/e \ telovadnici Li. Hoina. Ob .\ uri pop. /boro\"anjc uioš- kili kougregacij v Alojzijcvišču v I. nad- stropin. ()b 5. uri popoludne I. slavno- stno zhorovarje v vcliki dvorani I nio- na. Ob \ zveccr koneert \ veliki dv>- rani I. uioiui. V torek dne 20. avgusta ob /. uri cirkvcni govor tržaškega škoia dr. A. Kariina v Molnici. Ob "j(J. zjutraj zho- rovanjc oi ^aiii/.aciiskili odsckov Slow I >ii. V.\ ezc \ lelovadiiici -Ljudskciia houui". Od ' >V. zjutraj do 1. pop. in od 2. do 4. lire pop. zborovanic- odseko\ : a) slovenski: karitativui odsck v Rok. I »omu, sociahio ustavni odsck \' d\o- rani l.jud. I Sonia, b) hrvatski: Odsek zn kršč. pros\eto, \' Kat. tiskarni. ^ocialno- ^ospodarski odsek v Kat. tiskarni. Oh (>. dop. občni zhor ..Slomškove z\eze ¦ \- dvoraui 1 Hion. f )d In. do I. pop. in od S do ' j5 pop. koiikrres ^los'auskih ka- loliških pcdatfojfov \- d\orani I niou. Oli .\ p.o|). obC'iii zbor Leouove druž- J be' \ dvorani Mest. I Ionia. Ob 5. i>op. ^la\ uostiio /horo\aine \ ' uiouu. ' l!i ' -jN z\ečer skioptično prjda\au:e iJ. I unti^aiiia o I'jo^ni \' dvoi\ini l.;ud. I'o- ma. < )b 's. z\ ečer priiatcljski scstanek udcle/eneev peda^oškevca konvircsa na \itu I ni(,n. V --redo _'7. av^uMn ob 7. ziinr.ii slo\c^ni reiiuiein \ stolnici za uiiirle udek/eike prei.Miiili kat. sbodo\'. Oli ''. dop. III. sla\'iiostio /boro\anie v I uio- iiu. ( >1". 2. pop. izlet \' Postoino. V četrtek 24. aN^uvta izLti nn ( iorciii^ko. Pozdravni govor škofa dr. HiHmair-ja na ka- toliškem shodu viincu. /boro\aLe katoliskevia ^lmda l.iikii. o katereiu poroeaino ,ia uni^ein inestii. je pozdravil linški .Škoi dr. Mil tiuaii' \ Kra^'.ieiu. re> pastirsko-katoli- škein :^o\-oru. k'eielispost pra\'i. da je ta '^o\ or kkoičuo jaseii. versko na\ - diiscu in uara\'iiost aktualcn. \ na- sledujciu podanio delouia dobesedno. tleloiiia po uiislili ta pastirski |H)/dra\' linškcvia škoia. Tenielj vsc^a ^o\ora so besede Kri- stusove: -Ako stopitc v kako hišo, po- teni recite prvo, in i r tei liiši." \ zna- nieniii mini pozdra\ lia tudi dr. Hittmair zbrane katoličanc. I uüi papež ie v teni suiislu |-,la(ssoslo\ il katoliški shod v l.iii- ell in povdaril polcvi te'^a va/.iiost. da ve varuiejo pravice s\ctc vere. Škoi pra\ i dalie,\la iiua katoliška vera povsod lain -\oje pia\ice. kainor lahkf) pride ijubc- zen. kaiti ravno Kri^tuso\- nauk pomciii liube/Lii. Zato ima katoliška vera pra- vico \ otrocih in stariših. ima pravLo \- po^anie/nikili in v dru/.iuali. ima pr.t- \ ico tain, kier se od\ rača skrb m p1)- ireba. ima pra\'ico dcliti linbezeii |»ov- -od \ kultiirnih in ia\niii napravah. \ deln liubj/.ni in po/.n\ o\ alnosti ^e moraino zjediniti v^i. vsak po svmi inoči. »Vsa dobra iimenja naj se na teni Katoliskem shodii /iedinijo, ii(»heno naj ^e lie zatre. /e exaiiKelij Kristnsov pra- \ i, da pusti liou rasti ple\ul mod pše- iiico: ali bo kateri katoMcan hotel i/pu- liti pšenicM), bratie katoličani. /ato da bo i>ani(i nic'KONa psenica ostala in cvete- la?.. I »iilic pra\ i dr. Mittniair: I >a. ka- toliški ^hod lie bo \ ^eh ra/liciiili innciii /atii. Ampak ta različna mneuia naj ^c ne napadajo. tein\ec naj ^i nicdscboino ponuiisM.io. naj sc \' bolišem /iediniio in lako do^ežeio naiboliše po nio/nos'i. < io\drnik [lotein i>osta\ i /.opet na u\od- iio nk"»tn /naiie lx-^tde sv. \\ ^iiština: in uca'^ariK unita>. in dubiis libcrt;is. M1 oiunilius caritas. \ potrebnili stvareli ediiiost, v dvoml.ii\ ih svobodnost, pov- sod pa liiibe/.tu. huren a\rla\/. ie >|irc- niljal te kro\ oruiko\(. lusede. I'dino^t. ^voboda. üubezeii! To ie teineljiii zakon mini. Nikicr ne bo mini. kjer ui aiinosti. s\'oi"»ode. 'jul'ezui. \\*x iiiieiuije u.ovornik sad sv. I »uha in kjer je sv. huh. tarn mi tudi nieyi'ovi dam\ . Kdor iiiuui čednovii. ia tudi niuia mini. Kdor iioce hiti pri/anesliiv in potrpi^- /Ijiv, kdor hoee vedno vst streti in zlo- miti, kdor vsako stvar «raja, v teni ni mini, od takeua eloveka ni mini. Kdor se lie more veseliti ere/, miiono tisoC1 Iju- di, ki stoje v svoji \eri trdno in pobozno in vse mislijo in storijo v božjo cast; kdor se Ie \edno ie/.i čre/ napake in pojireske drujjili in kdor th^oja kot po- manjkanie prave vere, če dru^i niso njeuoveua mnenja, kdor take ljudi ima /a nasprotnike in so\raznike. ali celo /a nasprotnike Kristusa in sovražnike cer- kve — kdor tako dela ta nima Ijtibez- ni in tarn ni mini.« Z^odi »I. pravi dr. Mittniair daiie. v z.ivlienju vcčkrat. da iniamo pred ^abo znanienite može. katcrih obleka. kate- rih znanost. katcrih zivlienje nam kaze. da iini je katoliška vcra uad vse. I i imajo \- tei ali oni reči svoic inuenie, drujii svoie. Ali sine radi te^a kdo iz- nied teh ali onih reoi cnemu ali dru^enin. da ni pravi katoliean? Tei(a ne mho! -— Te'^a ne sine, ker nima pravice. To bi ne bilo katoliško, ker bi bilo proti Iju- be/.ni, ker bi hilo proti normi naše ve- re." Svoj tako \ až.ni ^ivnr je dr. Hitt- mair zaklju jil s pozdra\'om na vse kato- lijane širnc Avstriie. na \ se katoliCaivj vinie'sra ^Neta. 0 kako smo imeli prau! Naši C'itatciji >e ^uioxo še dobro ^|iominiajo. kak liut boi smo pred šesti- I mi leti imeli z F.dinosijo«, s "Sočo« ! in tudi s Slow Narodoni' zarad nove?a \'olilncisra reda za naš dcželni zbor. Ta boj je seveda boli veljal \'odstvu našo stranke nego \'olilnenui redu. Postavili smo Ne v bran in kakor uasi čitateiji vedo - ne brez vspeha. \ d\eh točkah te^ii casnikarske^a boia nismo niovrli trditev in insinuacii svoiih nasprotnikov dovolj zanesliivo 7avrniti; slo se je namreč v iiovcm vol. redu /a izpremembe. katcrih poslcdice je imela se le prihodnost odkriti. To sc Prva burja. Ceski: (iabr. Preissova. (Koucc.) .Aii si veiiko dobila za kravieo?-. vpraša jo Matcj: ali vprasal je tako ne- zno. kot bi šc le dancs hotel pridobiti Yerimino sree. "Kdcn in stirideset ^oldiuarjev ali ostauc nama Ic stirideset. ko sem morala dati Budiku eden. 'No, saj tudi oee jo jc ceuil toliko.« menil ic Matcj. "Ali Klt'j, Matcj, lahko bi bila imela en gold, vee, ko bi jo bil ti prodajal. Skoda kra je! Ta stricck hudik je tako lahko zasluzil denar, pa sc inn jc dal ku- pee petdeset krajearjev za to, da mil ie pclja! kravo.a ¦•.Ie zc tako,<( vzdihuc Matcj za se; na glas pa je takoj dostavil: »Ali utru- dila si sc; ali če.š, da greva in se ustavi- va v inestii. V krcnii se malo ogrejes in použijcš nialo juhc, ali vsaj kozarec vi- lia ali rozolije.« ¦¦Oh, kaj ti pride v glavo, ni mi mra2. in ničesar nočeni.<( )Ali roke imaš mrzle« reec Matcj ter jej stiska togo levico. "Saj se ogrejem po poti, denem ro- ki pod ruto.<( •>Ali veš kaj, Veruna: saj to bi mi mogla pritrditi; ko si kupovala svakinji za našo sxatbo čipkasto ruto. rekla si. da bi tudi ti rada iniela tako. ¦ ¦¦I. kaj. take otročie žcljc; ne prco- staja denarja..« \li ja/ i^a iiuani še toliko! Le idi \" uicsto. daues ti !o kupim. •Ali Matejko ue misli ua to. idiva raisa domow- • Ne!" odkimal ie Matcj ikodjenlji\o. Ce ri je \ sec kaka ruta. tcdaj jo lnoraš dancs imeti; za to pa ne pojdem ves čas \- kremo, prisezem ti. da ue!- In zdaj Vcnuia ni moK'la \ eč ugo- varjati. »Poeakaj tu, dusa nioja — ali pa idi malo naprei" rcec Matcj zeniei. - »Poprci sem govoril /. judoui Prankhmi. vprasal me je radi naše junicc, niorda jo ic hotel kupiti on. Zdaj pa mu morani povedati, da smo jo že prodali. da naiu nc bo iskal zastoni po tr^u.H X'eruna je poslusno stopala polago- ma uaprc.i, a Matcj pa je scl iskat ^ran- kla. Kinalu ga je dobil, spostljivo po- zdravil in jel ponižno govoriti: "Lci">o vas prosiin gospod, ali bi mi mogli po- soditi za nckaj easa stiri ali pet goldi- narjev? Rad bi kupil nckaj za ženo tu v mestu, ali noceni tcga od denarja, ki sva ga dobila za kravo, tcga bi mi ne dopustila. Saj vam to zares kinalu izpla- čam; saj niorda vestc, da sem postcn in reden človek.« TaVi'c ie )nla kinalu uraxuana in 'dpr.tvlicna. h'rauk! ie bi! \' Matcjc\'i ; vasi kremar in trgovec. po/na! je njc- ! govo rodbiuo in ra/mere. in posodil mu je brez obotavljanja zahtevauih pet gol- dinarjev. Matcj se lc|H> zahvali. sbraui denar m pohiti za /eno. kako pa da si prise! prej uazaj?- \ praša iia \ eruua \" tihi /aniišljenosti, ko Ma .sla spet skupaj. • No. obruil sen se bil uazai. ko so mi je bila pamct povrnila. in šcl sem za teboi. Saj vcs. da me je sree bolclo.^ Watej se ^loboko oddiihue in rcče: •Te ticuninosti pa res ni bilo nič potre- ba.» A jaz pa sem bila vsa obupaua,- pove žena. »Bog \c. kaj bi bila storilalu In obrisnla je solzico v occh tcr mu rc- kla zaupno: "Bog ue daj. da bi to i/.ve- deli starisi, ali drugi Ijudie. to bi bilo res poluijšaujc.u "Saj tudi jaz mislim tako," pritrdi moz. "To bedasto jczo morava ohraniti za se. Tako ticc; povsod se kaj zgodi, ali to niora ostati nicd zakonci.u \ tern pogovoru sta bila prišla v mesto in ustavita sc v prodajalnici, in tu je izhral Matcj zeni najlepso eipkasto ruto. kar so jib imeli. Po gosposko so skoro niii ni pogajal; plačal jc zanjo stiri in pol goldinarja. »Kje si dobil denar?« vpraša ga zena. ko sta bila zopet na uliei. Saj iih menda iiiseni ukradel?-.«. luisineje se mo/. I'o so moii. te sem še imel" lagal je. Ko sta bila žc za mostoin vzpotnni >e zopet \ cmna: Ali skoro. da je skoda tega denar- ja za ruto: lahko bi bila ostala brez u.ie. a toliko denarja bi rabila za stokr.u boli potrebne reei.u Y. kaj to.- odkima Matcj. "to že lahko piihranimo. Pclal born kot mra- vlja. uič ne zapijeiu niti nc zaigram.« Na to jo dvigue kot pero. da je vz- klikmla: -O ti burke/.!- Le spet me zincrjai" nasmeje sc Matej "tudi \ prvo si me tako usrdila.'c Skloui se k njej. jo prime za roko, in sla sta med veselimi pogovori uaprej. Nic iu ni več /alilo. niti hudourje, niti pikri govor. Za pol ure in preteče Pranklo\' voz; in to je napravilo za easck gubo ua Ma- tejeveiu cclu. Škoda Ic, da mu ni prikli- calo glasuo in niočno v spomin modri svet: uaj bi se naučil od juda malo na- prcj raciiniti. — Tako pa ubožec — ua slo- vaski naein veduo uekam vlcze kot rak, potem se sc Ic ogleduje, kam jc za- sel. Tako ga privede /al nepreini- šljeuost tudi pri največji Ijubczni iu do- bri volji v zadrego in britkost. Boljsa prcdmisel, ncgo misel! Tesiniir. vescle koračnice glaviie iilice. Ustavila sc jc pred poslopjem c. kr. okr. glavar- stva, pred knezonadškofijsko palačo, prcd stanovaiijcm goriškcga /upan-i, brijfadirja generalmajorja pi. Seottija in pa pred stanovaiijeni povelinika 47. pc.š- polka. Riiz innogih his so vilirale za- stave in tudi nekatera okua so bila raz- svetljena. (ioriški grad jc bil Icpo raz- svctijcn in krasni umetni ognji so svi- gali v zrak. 2ivahn<> vrvenje jc bilo po goriških ulicali, ki je ponchalo sc po 10. uri zvcčcr. • Včeraj zjutraj ob 5. uri Jc naznanilo 24 strclov iz typov z goriške- ga gradu pomeiiiben praznik, in kinaiu nato jc prircdila vojaška godba buduico po niestu. Ob 8.30 sc jc vrsila na Rojcali vojaška sv. inaša, pri kateri jc vojaštvo odclajalo strclnc salve pri gktvnili delili. Pri sv. masi so bili navzoči odlični d<>- stojanstveniki, med drugimi natncstnik dezelnega glavarja v dcžcliiem odboru prof. Berbuč, dcž. odbomiki Stepaneič in Petariii, ziipan Bombig itd. I'o sv. maši se jc vršil vojaski defile. Ob in. uri pa je daroval slovesno pontifikaino sv. mašo v stolnici naš prevzvišcni kne- zonadškof dr. Frančišek Borgia Sedej ob obilni asistenci. Sv. maši so priso- stvovali naniestništvcni svetnik in vo- ditelj goriškega c. kr. okr. glavarstva A. Rebek, zastopniki dezelnega odbcra, mestnega inagistrata, uraduiki vseli e. kr. uradov in velika miio/.ica Kudstva. Po sv. maši je zapcl slavnostni »Tc Deum«. Popoldne ob 1. uri se je vr- sil v liotclu »Siirbalm« banket, katerj- kra so se udele/.ili eastniki goriške po- sadke in še nekaj drugih dostojanstve- nikcv, ob 2. in pol uri popoludne je ob- državal gcneralni major i)l. Seotti *kiv- nostno napitnieo na presv. cesarja, ;>b kateri priliki jc zadonelo z goriškega gradu 24 zaporaluih strclov i/ topov. Proslava S3. rojstnega due našegd presv. cesarja. Z dežele nam poročajo, daseje praznoval M. rojstni dan nase- Ra presv. eesarja slovesno. StatesiiMva z zupani na eclu so se zbrala pri slo- vesnili sv. masali. Zastave so vilira1:. topiči so pokiili in Ijudstvo \- liišali bo- zjili je posiljalo proti nebu vroee pros- njc, naj hi nam ncbo oliranilo se dolgo let ua prestolu uaše drzavc piemen iU':.-. Smrtna kesa. V ponddiek je mini v Solkanu vpokojeni profesor g. Ivan M a k u c v ON. lulu starosti. Miiuiio ne- deljo je bil še zdrav v solkauski čitai- nici. Prišedši doniov .ie nekaj spravljal in zaaitil je (;koli s.rea linde bokvinv. Dal se je prcvidcti in drugi dan ob !:). uri zjutraj je izdilinil svojo diiso. Pokoj- nik je bil vrl Slovenee in tudi požrto- valen rodoljub. Za solkauski otroski vr- tee je mnogo delal in se trudil. Med Sol- kanei si je obranil dobcr spomin. — Ponreb sc bo vršil jutri ob l> .uri prcd- poldne. N. p. v in.! Preostalim izreka- mo iia.se sczalje! Osebna vest. Polieijski koneipist s.r. Srcčko I* r e z i jj a r je prestavl'jcn iz Trsta U državni polieiji v Ljubljano. Č. šolske sestre iz Maribora, ki že delujejo v gospodiujski soli v Tomaju in \ gcriški dezelni kmetiiski soli, so _• danes naselile tudi v »S I o v c n s k e m d c k I i š k e in z a v o d u<( in v <>S I n- v e n s k e m s i r o t i š č u«. Hog daj njilioveinu delovanju obilo blagoslova! V »Slovenskem dekliškem zavodii:« v (ioriei, Via I'oute Isonzo 32, jc šc ne- kaj prostorov. Cas za priulaševanjc je še in opozarjamo na ta novi zavod vse, katerim je pri sreu naša mladina. Obra- eati se je naravnost na zavod. Izobraževalnemu delu S. K. S. Z. bo na katoliškeni shodu v prvi vrsti na- menjeii ponedcljek, due 25. avgusta. Ta- Krat v veliki dvorani "linioiui" eel dan zboruje odsek za krseansko izobrazbo. P'rosimo vse voditelje izobrazcvalnilt društev, da se tell posvetovanj jiotovo udelezx. Zastopano naj bo vsako izobra- ževaluo društvo. \' osrednji pisarni ka- toliškcga slioda se dobe tudi dnevne karte za poncdeljek po I K. Te karte po 1 K es bodo labko dobivale tudi še v ponedeljek, dne 25. avgusta v 4'niomi". Dnevne karte za katoliški shod. V dneb 2r>. do 27. avgusta se bodo za one udcležnike, ki ne bodo mouli udeležiti se katoliškcga slioda vse dni in bodo \' ljjubljani saino en dan, dobile pred i.Unionovo« dxorano tudi dnevne karte za priredbe katoli.škega slioda. Te karte bodo za en dan po 1 K, za dva dni po 2 K. S tako karto so |)lacane za udeležni- kc vse priredbe dotičnega due. Po pos.ii takih kart ni treba naroeati, dobil jo bo \sak \- pisarni pripravljahi'.'^a odbora. ki bo takrat poslovala i>red veliko d\'i»- rano "I'iiiona««. Najbolj prebrisan list na (ioriškeiu je ^otovo "No\i Cas». Tako nekak«; osnio eudo! Podoben je tisteinu nilinu na starili Cebelnib iKinjili. kjer not.'i nieJejo stare babe. \ eu j,rredo pa mlada dckleta. Tudi \ AOvcm Casn ¦ se Ijid'.e kai ČKZ novl spreininjajo. Kakor se rax- no ujiiii zdi. tako jo zasučejo brez o/i- ra na desiio ali le\o. Sedai so tak » • si>rcine11iIi• < dr. (ire^orčiča. ker l-r/.k«»- ne niinaio druy;e^a ¦>prosvetiieksa'f dela. Sedai je postal dr. (iregorC'iC: kar naen- krat libL'ralcc. kakor bi \ zrak povcP*- dal. To konštatira No\ i Cas- od zad- dujega I'etka. ko piše: "Liberald že \ e- do. da je njih kalibra-'. .(ililia vkup štri- li;i" in pa - Liberaki štejejo 11 glasov" (v noveiu dezelnein zboru). Toraj sledi iz teli trdite\'. da je dr. (ire^oreič. libe- ralee ./lakai pa je liberaiee? Zato, "k^r dr. (lre^orčie je izvoljen z \eeino libe- ralnili ulasov \elei")osestuiko\'.. Mi i\i snio bolj skromni liudje še nisino slisali, da bi se znaeajni iiiožje kar tako od da- nes do jutri spreniinjali. Pnitfič uisin'i nikoli slisali. da bi iuieli tflasovi \olilee\ tak v|iliv na poslanea. da se isti kar spremeni. Ako je to res. potein inia uiorda tudi ["ios'anec vpliv na \olilje. da se tudi isti spreineiiiio. Ako je dr. (irejiorcie liberaiee.. potem so liberaki tudi tisti siovenski dubovniki. ki so vo- lili \ velc|ioscstvu. I'o isteni naeinu s-t liberalei \si novostnijarji, kcr so voliii libcralea dr. Rebuilt). Ravuo tako je dr. Pajdutti liberaiee, ker so se zani pehali ra\uo znaui goriski liberalei. lzdali so zanj poebno izdajo »Soeeo in dr. Voš- ujak lastuik »Yede«, kjer pise prof. Seidl, se je posebno trudil za dr. Fai- duttija. tedaj je dr. Fajdutti pristeu libe- raiee. Tudi v kmeekili občinali je Faj- duttijeva lista dobila okoli sto sloven- skili glasov; 'uiorda je vines tudi kak li- ;ake? rotem je seveda dr. Fajdutti y.c opetovano liberaiee. Tako, dragi Novi Cas«, pusti raje ljudi kakor so i11 ne spreminjaj jih kakor se tebi poljubi. Kdor inia tak kup smeti pred svojim pragom, ta naj bo lepo tiho in naj prid- no pometa. Ce niso navadne metle do- volj ostre, naj kupijo gos|)odje brczov- ke, da oeedijo temeljito sinetišče pred bišo. Solsko leto se bliža svojemu začet- kii. Zato opozarjamo stariše že sedaj, naj upišejo svoje otroke edino v sloven- ske sole, in ne v neinške. Nc smemo da- jati povoda Nemeem, da se bodo bahali v na.šeni mestu s stevilom otrok, ki obi- skujejo neniške sole. Siovenski otrok v slovenske sole! Dovolj otroških dus so nam pozrli Lalii in Nemei, dovolj V: bilo zrtev SU>veneev, dovolj janičarjev se je vzgo?ilo v laških šolah. Teniu nio- ra biti konee! V'zgojiti si nioramo na- rodno intdigenco, uradništvo itd., 1;t bodo \cdeli go.vpodje tam gori. ki sedc pri zelenih mizab, da smo Slovenci tu- kai. ki zalitevamo slovenskih pravie v soli, v uradu in splob v državi. Zator.'j še enkrat: Slo\enski otroji v slovenske sole! \ Stariše /. dežele, ki pripeljeio otro- ke v tforiške sole opozarjamo že sedaj, naj paziio. koiiiw izroCe sina ali beer v \ ai*.t\o. Skrbe naj, da bo sin ali bei pod skrbniui varstvom. da se sin ali bJi ne ^pridi. da ne z tide v salbe dm/be in da ne bodeta delala sramotc svojim sta- ri.šem. Yelikega pomena ie to. ali se na- liaja uCetiee-učenka pri dobri in krščan- ski dru/.ini. \ es napredek in ustroj u- »lenea-iieeuke je odvisen od tega. Zato pa, stariši. poizveduite o družini. kateri nainera\'ate dati \" \'ar^t\'i» \'a^e ntroke. kakšna je. Naravnost eudno! ¦ Novi Cas.< pri- [•uveduie ^vojeniu strnieeeinu občinstvu ii dve \eliki ii(»\osti: 1. I >r. «iregorčič ni \\K. on je izginil in njegova stranka je izi^iniia. Nikier ni vee nobenega sta- ritstrujarja. \ se mih» le mi naeelniki in naeelai ii. 2. I »r. < iregorčič je spravil sa- mostoine kandidate \ deželni zbor. on je \ se to provzročil. on je napolnil zbor- uieo z liberalniini povlanei. Nam se le eudno zdi. kako je to. da ima dr. (ire- ^oreič. ki je baie mrtev. Se tako moe. Worda pa ni inrtev. kaj? Zakaj dvojna mera? Povedali smo '„ospodom novostruiariein. da niili pc- liair'e /a laškega kandidata dr. Rebul'.o ue pomeni nie dniiiega kot izdajstvo t!- stih uaeel. ua katera navadno tako bob- rajo. "Novi eas.. pravi. da oni niso za taiili našel. ker dr. Reliulla ni liberaiee in sieer zato ni liberaiee, ker ga »Pic- colo« napada. To je jasno, da ga je »Pic- colo» napadel, ker se jim je v zadnjem hipu izneveril. "Liberaiee pa ostane li- beraiee tako je pisal že enkrat prej »Novi čas'% Ce se gospodjc spomnijo. Ce bi naj veljalo to za liberaiee sploh, zukaj ba ne za posameznike. Tudi dr. Fajduttijeva stranka je prvotno dr. Re- bullo le »podpirala« ne pa vzela za svo- jega kandidata. Novostrujarji so v svoji strasni vnetosti to stvar prezrli, kar se jim rado primeri, ee njim tako kaže. Ti- sta pesem o načelih je seveda pad[a se- da! za eelo oktavo nižje in le s težavo jo bfKlo pevci okoli »Novega časa« še vzdržali na programu. Obsojena stara struja tako piše n trdi še vedno glai»ilo »največie« sloven- ske stranke na (ioriškem, »Novi čas«. Mi smo le radovedni, kdo je tisti pra- \ ični sodnik, ki nas je sodil in obsodil. Ne verujemo, da bi bil to morda eden ali drugi izmed gospodov okoli »Nove- K'd casa" tako drzen, da bi se vsedel na visoki stolec in si upal soditi nas grešne zemljane. To človeku navadnega kali- bra pač ne pristoja. »Novi čas« je sicer do no\ eisega Casa jako rad prinesel na dan skoia Malmiea in njegove spise iz Rimskega katolika<. češ. tam berite, tam je vse povedano. da ste obsojeni. Mi smo pred kratkim objavili nekaj no- vejšega izpod peresa prevzvišenega škofa Mabniča kakor so njegovi spisi iz devedesetib let. »Rimski katoliku je iz- hajal od 1. 1889 do 1896. kakor bo go- spodoni morda znano in od takrat se je pri na^ nsarsikai izpretnenilo. Zato je pa dosti važnejše to, kar pise dr. Mahnli, sedaj. danes, to kar piše prevzvišeni škof krški z ozrom na današnje diii. Sl'i\ eiie^ je ta elanek prinesel. Novi Oa^ ^e je previdno ognil dr. Mahniča, za to. ker so ravno dr. Mabnieeve be- sede o katoliskem radikalizmu nailiuiši obvodba vsega novostruiarskega poče- tja. Novi cas" naj lepo ponatisne tistih par odstavkov. kjer dr. Mahnič pravi, da nobena stvar. ki ^re črez dovoljenc ineje. ni dobra in tudi ne katoliški radi- kalizem. Priporoeamo gospodom okoli ¦¦ Novega časa«. ki se radi sklicujeio na škofovske avtoritete. da si prebero ne- koliko natančneje govor dr. Himnairja na katol. shodu v Lincu. potem bodo ne- kolikc1! drugaee pisali in govorili. kdo je obsoieu. Nova struja je obsojena, to jc ocitno. Mestni magistrat gorlški kakor obrtna oblast. Obrtnik nam pise: Od- Potrtim sreem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je sinoei po kratki in mueni bolezni mirno v CJospodu zaspal nas preljubljeni soproij. oče in ded PETER PREMROU v 7;>. letu svoje starosti. PoijTeb se vrši iz hiše žalosti uliea Orzoni stew 27 v sredo popoludne ob 4 uri. V Gorici, dne 11). avgusta MUH. Lui/H, sinaha. Katarilia, sopro^a Vladimir. Brunko. Kogdan, Uariuka. vnuki. Svetoslav, sin. Meščani in okoličani! Pridite trumoma v ¦¦¦¦^jflB ^^^ dne 23. in 24. in dne 30. in 31. avgusta. Videli bodete ^QBH^W zrakoplovno tekmo v navzočnosti ^0K IB I--------cesarja in dvora wUgjBK^Bk ^H ^^L^V 'n Pa z^^g'ovalno hit ko Srbov proti Bulo'arom v Bre- ^BKB^^^m ^H ^^^^W = o'alnici, kjer je padlo 30.000 rnož. ======== MR^? je zdas it zgodilo, česar nismo pred še- stinii lcti tako knialu pričakovali. in zgo- dilo sc je tudi nam v prilog. Naši nasprotniki so namree po vsej sili hoteli sugeriraii slov. javnosti uver- jenje, da je bila naše stranke deželno- zborsku delegacija v zvezi z laškimi li- beralci in so delali za vse delovanje la- škili liberalcev v dež. zboru soodgovor- ne naše poslance. Tako tudi pri predlo- žitvi novega vol. reda. Mi smo nasprot- no trdili. namree, da novi vol. red ne bo laškini liberalcem ugoden, tcinveč, da jim utegue postati celo katastrotaleu; da so prišli /. njiin v zbornico, ker so iz- previdjali, da se irazširjenju volilne pra- vice ne morejo več ustavljati, da bi bilo vsako zavlaccvanje za njih le poslab- šanie. I*ri snovanju naerta jih je vodila le niisel iti nada, da vlada njih naerta ue odobri, (v kar so tudi naredili pri njej potrcbne korake), da ostane še pri prejsnjem volilnem redu ter se oni tako brez lastne škode pokažejo turlanskemu ljudstvu kot prijatelji splošne volilnc pravice. 'I'ako smo mi slikali situacijo; naši slovenski nasprotniki pa so nas pobijali in opisovali novi volilni red kot vcliko pridobitev za položaj vladajoee laške kamore. Izid ravnokar mitiulih deželno- zborskih volitev v Furlaniji kaže, kako smo imeli mi prav in kako stvarno je bilo naše tolmačenje vol. reda. V boju o volilnem redu so naši slo- venski nasprotniki največ zaupanja sta- vili v izpreinembo. vsled katere se je v vol. skupni laških trgov in niest Qoriea priklopila furlanskim mestom ,docim je po prejsnjem vol. redu sania zase voli- la. To je bila mastna kost za naše na- sprotnike. To je bilo vpitja: Slovenski klerikalci so prodali goriške mestne Slovence Furlanom. Mi snio tenui na- sproti trdili. da ne bode to za Slovene: nikaka nezgoda, da nain utegne temveč prinesti še kako ugodnost. Pisali snio namree: Laški liberalci imajo v Uorici nasproti svojiin laškim protivnikom ta- ko premoč, da jim se dolgo časa ti pro- tivniki ne morejo postati nevarni niti s pomočjo nasili slovenskih glasov. ha bi pa mi sarni Slovenci mogli premagati združene Lahe, je preveč oddaljena možnost, in če bi nain tudi prišla na po- inoč občna \ol. pravica. Lgödnejsi po- ložaj pa nani prinese novi vol. red, ki priklopi (iorieo furlanskim mestom V teh je glasovno razmerje za laške libe- .ralce innogo neugodnejše. in prav lahko se zgodi, da spraviino Slovenci laški stranki v ožjo volitev, in da postanemo jeziček na volilni tehtniei ter odločimo zmago tisti laški stranki, ki se zaveže k odškodovanju v naše kulturne ali go- spodarske svrhe. In, gospode slovenski nasprotniki, to se je zdaj že |)o šestih letih do besc- dice zvršilo! Konipenzacij si sicer ni- srno zaslužili, ker nas je zavirala nego- tovosr, ali bi ne utegnilo ostati le pri obljubah v oni laški stranki, kateri ni' velik del slovenskih volikev hotel za- rad tega pripomoči do zmage. Slednjič našim slov. nasprotnikom še eno vprašanje: Ali je zaslužil naš dr. Oregorčič zarad volilne reforme toliko zaljenja, zaničevaivja in obrekovanja- Ali se mil ni godila kruta krivica? Ko pride eas dobri Bog ga odnesi do naj- bolj niožne skrajnosti —~da bode dr. Gregorčič izginil s političnega pozori- šča, takrat bodo goriški Slovenci še !e obeutili in vedeli, kaj jim je bil dr. Cire- gorčič! Osamljeni ? Balkauska vojska je za nas rodila veliko ninozino malib in velikih porazov bodisi na gospodarskem, bodisi na po- litičnein polju. Slovansko časopisje, ki je bilo o položuju na vsak način bolje inforrnirano kot pa nemško, je že od začetka balkanskega konflikta opozar- jalo na morebitne nevspehe, kateri v re- snici niso izostali. Nemški listi so takrat očitali Slovanom, da niso ofriektivni, d.i sodijo vse dogodke na Baikanu le s slo- vanskega, strankarskega stališča in za- to se jim vidi, da avstrijska politika ho- di napačna pota. To so očitali Nemci slovanskim listom in slovanskim politi- kom, a ravno oni so bili tisti, ki so sodili balkansko vprašanje z napačnega stah- sča in njih sodba ni mogla biti objektiv- na, ker je bila potnešana s sovraštvom do Slovanov. Ogenj in zveplo so blju- val nemski pölitiki in uemski listi na nas, ees, da iias vodi slepa ljubezen do slovanstva. Bilo je pa narobe: mi smo sodili prav objektivno. mi smo gledaÜ in videli dogodke kakoršni so bili in zato smo tudi zadeli se precej dobro v svo- jih zakliučkih. Nemška glasila la/uili baiv sedai t-• prav očitno potrjujejo. kajti v zadnjih dneh so zaeeli nekateri nemški dunaj- ski in graski listi pisati precej eudno, ta- ko da se njih pisanie prav nie ne zlaga s prejšnjimi njih trditvami. »Freie Pres- se«. »Osterr. Rundschau«, »Tagespost < in drugi prinasjao zadnje dni naravnost obupne clanke. ki inorda vidijo vso za- devo še nekoliko preerno. Znani baron Clilumecky reterira \" "Osterr. Rund- schaiiu o nekaterih zadnjih dogodkih m mora seveda povsod pribiti. da se ni tako zgodilo kot so oni mislili. Naši di plomatje so boteli ohraniti "Status quo«, pa ni šlo: tiaši diplomatic so stavili \c- likanske nade v Mladoturke, toda bili so varani; naši diplomatje so racunili na to, da bodo Srbi čisto pobiti, kar se tudi ni zgodilo. Zgodilo se je sploh povsou ravno nasprotno od tega, kar so hoteli grof Berchtold in tovarisi. ^e bolj obu- pano je pisan članek v nedeljski »Ta- gespost« pod naslovom »Allein auf wei- ter Flur« t. j. »Sanii na šiniem polju.<- Clankar, baje politik iz alpskih dežel, vidi Avstriio /.e čisto osamljeno, vidi od \seh strani sovražnike. ki nas lioco.'e požreti. ZnaČilno je, da ga straši tudi panslavizem, ki pa ni prav nie nevaren. kar bi ta gospod politik že lahko v^del. Misel o naši politični osamljcnosti je sicer bila že parkrat na dnevnem re- du in sicer v laških listih Mi smo svo] čas o tern že poročali. Tozadeven čla- nek je prinesel laški list »Qazzetta di \enezia« že dne 1 1. aprila t. 1., kier pravi, da se Italija preveč ozira na svo- jo zaveznico, ki v resnici ni tako močna vojaško in denarno, da bi se splaeali ti politični obziri. Takih in podobnih gla- sov pa je prišlo iz Italije že več. Italiia se drži naše države, ker nas rabi. Ako bi nas ti gospodje ne rabili in ko nas ne bodo več rabili, da jim krilemo hrbet za razna njih afrikanska podjetja. takrat sc zna res zgoditi, da nain pokažejo ÜKs> Tako hitro se pa ta stvar še ne bo zg<>- dila, ker in i smo 1 t a I i j i p o t r c I- n i, da ona lahko vrsi brez skrbi svoie politične načrte. Nekoliko drugače je stvar z Nem- čijo. Od tani prihajajo v zadnjem času glasovi, ki hudo obsojajo našo doseda- njo politiko. kakor smo že zadnjič ome- nilr. NemCija vidi, da taka politika, ka- kor jo vodi grof Berchtold ne more im •- ti nikakega vspeha, ker je interesom države nas^rotna. Mi rabirno posebno sedai po teh velikih denarnih krizaii pr[iv mnogo in dobrih kupeev. da bi nam odkupili naše industrijske izdelke. Taki kupei >o v prvi vrsti balkanski Slovani in vsi industrijalci naše monar- hije željno pričakujejo, da se urede tr- govske zveze s Srbijo in drugimi drža- vami na Baikanu. Toda v nekaterih h- stih še vedno berenio, da je Srbija nas največji sovražnik in taki glasovi nam ne bodo koristili. Zato je glas iz Nem- čije, kakor smo ga objavili zadnjič na- ravi.ost epohalen, zgodovinski. Ta glas pravo smer naši politiki: spora- i, s Srbijo in drugačen tok v jugoslo- aiiski politiki. Ako gospodje politiki ta- ko storijo, potem se nam pač ni ban osamljenja. Ne le Nemčija, ampak tudi druge države bodo vedele ceniti nušo korektno politiko in prijateljev nam ne ho manjkalo. V veliko zadoščenje pa nam je, da so enkrat Nemci sami ui svoji koži nekoliko občutili, kam pelje njili bedasta. šoviuistična politika. Po njih poti smo prisli res že tako daleč, da se nam je bati iirav v resnici, da n-',i> bodo vse dr/.ave pustile na cedilu. Zato pa je edino pamteno, da se lotimo enkrat prave avstrijsko-slovauske politike, ka- kor nain jo priporočajo listi iz Nemčij:. Ako pa bodo nasi Nemci trobili še da- 1 je v svoj ncumni rog, potem naj pa vzame'j'o tudi odgovoruost nase. Ne slovanska, ampak nemska šoviiiistična politika je zakrivila, da smo prisli tako dalec, da smo i/.gul'ili ves politieen u- gled pred svetom in da žc nasi zavezui- ki postajajo hladni. Ako homo morda res kedaj stali pop.olnoma osamljeni, bo io sad ueniske strasti in šoviuističnega protislovaustva. Dopisi. Iz Barbane. Na tisoče in tisoce bo- žjepotuikov je bilo v dnevih'od 15. do 17. avgusta na Barbani, lepem morskem otoku blizu (iradeža. Obhajala se je iia- nirec 50-letuica. odkar so preuesli iz (irade/.a \- Barbano kip Matere božje. Najsloxesnejse pa se je obhajal praznik miuulo uedeljo, ko so v procesiji po mo- rju preuesli kip Matere božje iz Barba- ne v Oradež in potem nazaj. Cuduo se slisi: procesrja na inorjii. kaj? In vendar je bila! Pa še kaksna! Ob 9. uri zjutraj je dvignilo 8 mladeničev kraseu prestol, v katerem je bil kip M. B., ki so ga po- sadili na veliko jadernico z zastavami se zelcnjem in z drugim kinčem oza'.j- šano. Knialu na to se je uredila proce- sija. V ribiškem čolnu. ki je prvi veslal naprej so nesli sv. razpelo s svetilkama, nakar je sledil drugi ribiški coin, v ka- terem je bila godba. V tretiem vecjem čolnu je bila duhovščina, nakar je sle- dila veličastna jadernica s kipoin ma- tere božje. Za jadernico pa je šlo veliko stevilo ribiških eolnov, ki so bili natla- ceui romarjev. Krasen prizor se je nu- dil glcdalcu. I'ra\i triumfalen sprejem l)a je bil v (iradezu. Oradež je bil ves v praznieno ödet. Zastave in drugo lepoti- cje je viselo raz hiš in raz vseh hotelov. Ogromna množica domačinov in kopa- liščarjev pa sc je zbrala ob robu luke in pričakovala procesijo. Na pomolu so pričako\ ali procesijo razna katoliška društva, šolska mladina, Marijine kon- gregaeije, zastopniki mesta Oradež, vo- iaska godba bosanskega polka iz Trsta in pa godba Salezijancev tudi iz Trsta. Množica je spoštljivo sprejela procesi- jo, ki se je podala v gradežko cerkev, kjer JL1 imel pontifikalno sv. maso nas prevzvišeni knezonadškof dr. Frančišok Borgia Sedej. Cerkvena jutranja slove- snost se je zaključila ob 1 in pol popol- dnt. Duhovščina z dvema cerkvenima nadpastirjema se je podala nato k obe- du \- hotel »Metropol«, med katerim ji: svirala vojaska godba. Popoludne ob 1 -A uri pa se yc procesija spet vrnila po morju v Barbano kakor po zjutranjem redu. - - Take cerkvene slovesnosti šc ni videl (iradez in mnogi romarji so bili do solz giujeni. Iz Oradeža. Neugodno vrenie jc že odgnalo mnog(j kopališčarjev od tu, a se vedno novi prihajajo. Takega števi- la tujcev, kakoršno je dosegel letos (iradez, ga ni dosegel še nikoli. Ljudjc so z vseh strani sveta. Turki, (irki, Amerikanci itd. so tu zastopani. Vec milijonai'jev je \r (iradezu, ki puste ve- like svote denarja. Po narodnosti je naj- več Cehov. Ho 17. t. m. je bilo tukaj nad 15.700 tujcev. liotelirji dclajo izvr- stne kupčije. Drago pa je tako sala- niensko, pa najsibo stanovanje ali hr'.t- na, da srednjim slojem ne kaze vec kot 8 dni bivati v Oradežu. Konfort pa je izboren. Hoteli najmodernejše urejeni, oprava elegantna, sploh: (iradez je !e- lOvišče in kopališče za bogataše. Za nas revnejše sloje pa je najboljše, da se do- ma dodobra najemo in napijemo in da se tako nato podamo v (iradez v moi- sko kopelj in da se zveeer že odpelje- ino domov. Za stanovanje in hrano in za kopelj treba eni oscbi dnevno nad ID K. Zabav v (iradezu ne manjka. (iodba koncertira \rsaki dan dvakrat, šetalisča so krasna, enako krasni elegantui salo- ni so v večernih urah pofni obcinstva. ki se po svoje zabava in denar trosi. Uredba kopališca je vedno popolnejša in zdraviliška koinisija si res prizadeva nuditi tujcein kar največje udobnosti, da si jih tako nave/.e tudi za bodocMiost nase. Krasni nasadi, lepe ulice, vedno boljše zveze s parniki, z žcleznico in s Trstom, vse to vleče človeka v (ira- dez, kjjer ob sezoni evete bogastvo in se vidi, kaj si vse upa narediti denar. — Nasprotstva proti Čehom so nehala, in Labi so prišli navsezadnje do sklepa, da vendar ne kaže poditi iz (iradeža go- spodo, ki pusti na tisočake denarja v (iradezu. tfoleg b»gastva je pa tudi revsčina v (iradezu velika. Kdor hoče to opažati in videti, naj se poda v sta- ro mesto in videl bo, da žive v (irade- zu tudi grožno revni, zapuščeni in za- uemarjeni Ijudje, ki se stiskajo v iima- zane in majline hišne podjetje. Kaka raz- lika. Tarn ne 50(1 korakov daleč svetov- uo razkošje, tu pa največja revščina! -- A tudi tatov ne manjka v (jradežu. - - Minulo nedeljo so kar tri osebe okradli za več sto kron. Tatovi se seveda pri- dno skrivajo pri taki muožici tujcev in igrajo najbrže ulogo kopališki bogata- šev. .....(iradeška luka jc vsled velikega prometa veliko preinajhna. Pravijo, da se misli razširiti. Posebno pa ob ncde- Ijah je polna parnikov, gondol ter ri- biških čolnov. — Iz Belvederja pelje proti (iradezu dolg nasip po sredi mor- ja, ki se konča par sto korakov pred (iradežem, tako, da ne more priti po sulicm nihče v (iradez. —¦ Tako živah- nega kopališča kakor :e (iradež inenda ga ni v naši državi. Polilični pregled. Prestolonaslednik Fran Ferdinand generalni vojni inšpektor. Kakor poro- čajo listi postane naš prestolonaslednik Fran Ferdinand generalni inšpektor cele avstrij.^ke armade. Njegova vojaška pi- sarna se bode od sedaj dalje imenovala »Pisarna generalnega inšpektorja celo- kupne armade«. Od smrti pokojnega nadvavode Albrechta nismo inieli v Avstriji generalnega inšpektorja za celo arniado. Atentat na kraljevega komisarja ba- rona Skerlecza. Iz Zagreba porocajo z dne 18. t. in. Danes se je tu izvršil a- tentat na kraljevega komisarja barona Skerlecz. Ko je po slavnosti službi bo- žji povodom rojstnega dne presvetlega cesarja prišel baron Skerlecz iz cerkve, se je preril skozi množico mlad človek in vstrelil na komisarja. Zadel ga je \' zgornji del roke. Rana ui nevarna. iz- guba krvi precej liuda. Občinstvo, je ostalo mirno, do deinonstracij ni prišlo. Komisar je sam šel v bližnio boliiisnico, kjer so inn izvlekli krogljico in zavezali rano. Atentator je neki 23 let stari Ste- fan Doljčič, ki "e prisel ravuo kar iz Amerike. Kakor je izjavil sam, je prišel prav nalašč zato v domovino, da umo- ri kraljevega koniisarja, pa naj bi bil že ta ali oni. Atentatorja je policija zaj)rla in i")roti njeniu se jc že uvcdla preiskava. Angleški predlog glede Turčije. Ker se je že od vec strani•iiamigo- \alo, da pride tudi turška posest v Mali Azjii do razdelitve, misli angleška vlada staviti velevlastim predlog, da se iste zavežejc pustiti turško loosest uedotak- njeno. Zato pa mora turška vlada ga- rantirati, da bo v Armeniji in v Mali Aziji uvedla potrebne reforme. Tako lio- ce brzkone angleska dižava potolažiti svoje podanike v Indiji, ki so kot moha- medanci protcstirali proti oškodovaniu turškega cesarstva. Domače in razne vesfi. Proslava rojstnega dne našega presv. cesarja. V (iorici se je na slovesen na- čin inoslavil M. rofitni dan našega presv. cesarja. Minulo nedeljo nekaj l)red 8. uro zveeer je priredila mestna godba z ognjegasci bakljado |)o mestu. Ob 8. uri zveeer pa je priredila baklja- do vojaška godba in obhodila svirajoČ dahnit seni se, ko sem izvedel, da je vla- da odvzela goriškemu magistratu posle prenesenegu delokroga. kakor nidi obr- tno oblast nad inestoin. liuel sem mno- go opraviti z mestnim niagistratom predno sem dobil koneesijo za mop obrt. To je bila križeva pot. Sikanirali so me sedaj z eno scdaj z drugo zade- vo. Jaz sem sklepal. da delajo tako edi- no iz narodnega ozira in sieer tudi za- radi tega. ker sem govoril na mestneni magistratu vedno le slovensko. kar je gospode uradnike zelo jezilo. Soda] ko izvršuje vlada obrtno oblast nad nie- stom, ne bo težko priti našini rojakom do kakc koueesije, ako bodo postopali postavnim potom. Protestirali so goriški laški mestni očetje proti vladi. ker jim je odvzela le- ta posle prenešenega delokroga in jim s tern izrekla nezaupnico. Y zadnji seji mestnega sveta, ki se je vršila iniiiulo sredo. je mestni svetovalee dr. Pavia protestiral proti tej vladni odredbi. Qalerija, ki je bila pri seji dobro zasto- pana, je z odohravanjem sprejela pro- test na znanje. Narodni napredek v Gorici. Sta- rodavni in staroslavni tradieijonalni pies (šagra) - Pod grapou je prešel letos v slovenske roke. \ nedeljo se bo p!e- salo že na narodni podlagi. Slovenci v Ooriei se uveljavljajo sevedu kakor se vidi le z javnimi plesi. Zidarskega dela je še vedno malj v (jorici. še manj seveda na deželi. Zi- darji so letos silno udarjeni. kakor sploh tudi drugi rokodelci. Yse oži: Denar ja ni. denarja ni! Plesi \' goriški okoliei se vrste ne- del'io za nedeljo. Naj bo stiša ali vroci- na, naj toca pobiie ali povodenj odnese — plesati pa se le moral Brez plesa skoro ne m biti nedelje! Znameni.\ da se ljuds posebno pa plesaleem — gmotno ne godi slabo! fikspozitura za pospeševanje male obrti Y (iorici nriredi sporazumno z de- želnim odborom pet-tedenski krojaški teeaj v Cerknem. Tečaj se otvori dne 25. t. m. ob 3. uri popoludne. Za obisk tečaia priglašenih je 24 krojaških moi- strov in pomoenikov. Aretiran je bil re dni v Oorici za- sebni uradnik Stefan Sirk, doma iz Sv. Andreia blizu Ptuia zaradi pomanikani-i potnih listin. Odprti lekarni. Ta teden upravljati ponoeno službo lekarni Pontoni in Li- beri. Samomor. Minulo soboto so našli v Soči v Zagradu mrtvo truplo Alarije udove Barbon, gosiilničarke ravnotam. Pustila ie štiri otroke v veliki revšcini. Kai jo je gnalo v Soeo, se ne ve. Nagla smrt. \' Novelu pri Temnu:i je bila dne s. t. m. ob r>. uri popoludne od mrtvouda zadeta Marija D u r c i k in sieer »ia senožeti. ko je žela travo. Ostala ni na licu mesta mrtva. pač pa it na tretji dan izdihnila svojo dušo. — V temniški občini je to že četrti slu- čaj nagle in neprevidene smrti v nekaj meseeih. Razpisan štipendij. Razpisan je šti- pendii \' znesku 12(S K iz ustanove Ya- lentina Staniča. Prošnie je vlagati po- tom šolskih vodstev na namestništvo v Trstu. Sorodniki imajo prednost. Hruške že cveto... Preč. gosp. A. Plesničar, župnik v Kamnjah nam je po slal te dni utrgan hruškin cvet, ki je cvetel na njegovem vrtu. Pač redka prikazen, v času ko hruške zore! Znorei ali kaj? Te dni je skočil i/ železniškega voza blizu postaje Oraho- vo nek elovek in si pri padcu prizade! še precejšnje poškodbe. Neki orožnik, ki je bil slučajno tarn okoli, ga je areti- ral in privedel po železnici v Oorico. A mož postave je imel opraviti z aretiran- cem. Ko sta prišla na goriški državni kolodvor, se je orožniku zoperstavil in ga začel kamenjati. Orožnik je moral poklieati pomoč in le s tcžavo so ga spravili v goriške zapore, od tarn pa so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, ker je pri padcu iz železniškega Ne ve se, ali je /norel ali ic pa kak hudobne/. Zaradi tatvine je bil aretiran .*>- letni Alojzij kolarič s Stajerskega. Za- tožen je bil, da je ukradel neke reei pros, g. Mastnaku in g. A. Bregantu v uli:i Scogli v (lorici. PoinilošCenje. Cesar je odpustil S^ kaznjeneetn ostanek ka/ni, ki bi io mo- rali še dostati. In sicer je oprosčenih v Uradai 10, \ Mariboru S. v Kopru 7, v (lradišcu 4 in v ženski kaznilnici v lki- gunjali 5 oseb. Deseti kongres gluhonemih se ie vrsil zadnji teden \ (iradcu. Siromaki, ki so v prejsnjih letih bili pripusčen či- sta sami sebi, ki niso slišali nie, niso znali nič povedati svojeinu bližnjemu, so sedai hvala Bogn na dosti višji stopi- nji. Sedaj imajo odprto pot v razna ro- kodelstva. \- razne ohrti, kcr jih gospo- darji prav radi imajo. Baje so gluhonc- mi delavci jako bistri in pridni in mar- sikateri se je povspel že prav visoko, eelo gori do samostojnega mojstra. Pa A povedo svoje skupne težnje in hrcpe- neiTja se večkrat shajajo. Tako so imeli kakor reeeno sedaj v (Iradcu že deseti sestanek. ki je bil zanimiv in ginljiv ob enem, Nic se ni govorilo z besedo, le* z znanieitii ic pozdravil predsednik došle tovariše in tako . t. m.. da imajo odpasti vsi uapovedaui manevri razven manevrov ua juž- nem Ceskeni in raziiu vaj v .^ in 5. armadnem zbom. \si i\ odpadlim manevroin vpoklicaui rezerv- niki se takoj odpustijo. Istoeasno je od- redilo vojiio ministerstvo, da se odpu- sti vse moštvo tretjega letuika, ki se slu/i. Nljili število zuaša pribli/.uo sn.oot) mo/. Ti od|iusti pomenijo prvo stoiuijo k uvedbi dvoletne službe. Kolera. \ Bo s n i je ta huda mor il- ka napadla /e okoli 20 ljudi in bati se je. da se razsiri še dalje. Sanitarne razniere tarn doli niso ravno ugodne. Izvoz z-- lenjadi in sočivja je strogo prepovedan. Najliujse se -pojavlja kolera v niohame- danskili naselbinah. Tudi legar se je tu- patani pokazal. \ R o m u n i j i pa divja kolera /.e grozovito. Cez tisoc ljudi je že pobrala in bati se je se hujsega, ker radi pomanjkanja osobja, ki še ni prislo iz \ojske. ni mogoee izvrsiti \ seh zdrav- stvenili naredb. Upamo, da se k mini ne zanese ta grozovita morilka! Anarhistieni kongres razbit. \ Pa- rizu so anarhisti nameravali imeti veeii kougres. toda njili zborovanje so jim nasprotniki razbili. lzaajatelj in odgovorni urednik Anton Bavcar. Gospodarsko. Stanje žita in poljskih pridelkov po uradnem izkazu za 1. polovico meseca avgusta. Kar se tiee vremena. tožijo skoro od \ seh strani radi prevelike mo- krok\ ki je povzroeila posebuo v sever- uih de/elali jako dosti skode. Razuu te- ga so povodnji razdrle in imicile innogo obdelanili vrtov in njiv. Pšeniena zetev se je letos splošuo povsod zakasnila; zrnje je razmeroma se preeej zdravo mi klcno. Rz je šibkejša, posebuo ie r/.ena slania letos po veeini jako slaba. .leč- nien ie radi lezanja izgubil preeej na svoji dobroti, tudi barva ni lepa runit- na. ainpak sivorujava. Oves stoji prav razlieno. Y nekaterih krajili je že |>o/et, drugod zori, tupatam je pa še zelen. Ov- su deževie ui dosti škodovalo. posebno slania se ie jako dobro razvila. Koruza trpi na mokroti. \' Oalieiji bo žetev ja- ko šibka. ker ie vreme premokro in pre- hladno. 1 .an ie kazal po Ceškem jako iepo. a mokri vetrovi so ga poveeini po- tlaeili, kar mu zelo skoduie. Krompir ka- ze srednje. kcr mu nuiknua preeej sko- duie in zaeenja v nekaterih krajili že gnjiti. Y alpskih dczelali se opazuje. on ie letos dosti ervov in tudi bolezen na listju se "ze poiavlia. Pesa ka/.e jako dobro. a mokrota jo bo zaeela kvarit;; sulis) vreme ie nujuo potrebno. Zelje se razvija dosedaj jako ugodno. a glavo so popolnoma tnehke vsled preobile mokrote. Na Češkem so se poiavili tudi črvi, ki delajo na zelju veliko škodo. 1 »etelia ie bila '/a pr\ro in drugo kosn.io ugodna; skoda ie le, da je prišlo tako main blaga prav suhega na podove. Tu- di navadno seno je letos po vseli dcze- lali na splo.šno dosti slabejše kot na- \ adno. Povsod tožijo eez prehudo de- zevje. Za otavo je v nekaterih kraiih ze skoro prehladiio, posebuo |)o Ce- skem, kjer je bila zadnje dui že parkrat slana. Boljše pa se razvija letos na- vadna paša, ki je tudi po suliih, peše»:- nih planinali se dokaj ugodua. Naša di- /.ela je proii driigim glede navadmli poljskih pridelkov še ua dc.breni, ker se tu ua viuograde in sadje ne oziraim,. Naša /ita so letos sreduje dobro obi\<- dila, uajslabejši je oves. Koruza ie ka- zala dobro, a je sedaj deloma pokoueaua po toei. Najugodnejše ka/e pesa in ze- lje. Znaeilno je, da se na Primorskem nc seje vee niti toliko lanu, da bi ga uradni izkaz sploh omenil. 'l'ravniki in detelja pa kazejo ugoduo. Po eeli Avstriji ka- kor seveda tudi pri lias je pa niijiia po- treba po to|)lem in suhem vremenu. dru- gaee bo letosuje leto prav revno in medlo. Bolezen na kumarah. Kakor na trti tako se pokazuje tudi na kumarah list- nata bolezen. Listje zrujavi in odpade in poeasi pogine eela rastlina. Prvo se po- ka/.ejo kotaste use, poteni postauejo li- sti ruineui. Proti tej bolezui je dobro skropiti spodnje dele listov z eno od- stotuo bakreno in apneuo niesanicr). (injilo listje je trcba se/.gati. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croee štev. (>. Jakob Miklns mizar in lesni t r g o v ec v Podgori Dd VUjJill ZtJItJ/Illöllölid UlUSld (na cevii, ki i>eljv. proti Uradiskt) c o c Trguje tudi z opeko v?;ike vrste, inm vt'liku zalogo vs.ikuvrstne^a Irdfga in nichkega k-sa. ima tudi vsake vrste gredc. tramove 3 3 od 3—12 rnetrov dolge in 3 3 od 3—12 culov dtbelü. II111 Illl II I 1111II11II11II H III IlllII I)IIIII III' Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Gorici Gosposka ulica St. 1 se priporoca si. slovenskeinu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brijc in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. — Prevzema vsa lasničarksa dela ter kupuje ženske läse po 12 K in naprej kilogram. FRANC NOVAK, Gosposka ulica, štev. 1. Kupujte^samo clvokolesa „ALT ENA", francoske vrste.") ki so najtrpežnejši in na boljši bodisi za na- vadno rabo ali za dirke Hepševani i Cuh, G O R I G A StolnS trg št. 9. rSivalni strojiOriginal „Victoria* so naipraktičnejši za vsako hiso. Is ti služijo za vsakovrstno Si- va njc in stikanjo (vczenje).Stroj teče brczšumno in jo jako trpe- žen. 1'uško, samokresc, slanio- reznic e in vse v to utioko spa- dajoče predniüte se dobi po to- v arniški con»pri tvrdki