Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1 50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani
Dr. Pretnar:
Načrt zakona o prisilni poravnavi.
(Konec.)
Svoječasni uredbi o prisilni poravnavi izven stečaja, ki je bila ukinjena 1. 1925, se je očitalo, da ne daje upnikom primernega vpliva na poravnalno postopanje. Novi zakonski osnutek predvideva kot obligatorne organe, preko katerih izvajajo upniki neposredno svoj vpliv na poravnalno postopanje, poravnalnega upravitelja, poravnalnega zaupnika in pri večjih podjetjih poravnalni odbor.
Na zahtevo, naj se da upnikom večja »autonomija« s tem, da se upnikom prepusti volitev upravitelja, osnutek ni pristal. Vzrok temu je pač bojazen, da bi se s tem omogočilo dolžniku, da v začetku postopanja, ko še niso ugotovljene vse terjatve, s pomočjo fingiranih upnikov ali upnikov, ki so z njim v ozkem stiku, izdejstvuje izvolitev takega upravitelja, ki bi delal v njegovo korist, a ne na korist upniške celote. Osnutek pridržuje imenovanje upravitelja sodišču, ki pa izbere primerno osebo z liste, ki se ima sestaviti v ta namen sporazumno z gospodarskimi korporacijami.
Poravnalni zaupnik odnosno poravnalni odbor, v katerega pridejo lahko tudi juridične osebe s svojimi strokovnjaki, ima mnogo večjo kompetenco in vpliv, kakor jim ga je dajala ukinjena banska uredba. Institucija izvensodne predhodne prisilne poravnave, kakor jo ima Madžarska, ni sprejeta v novi načrt. Ta institucija, ki pospešuje in pocenjuje postopek, se pač obnese ondi, kjer imajo dobre orgaqizacije za izvedbo izvensodnih poravnav. Pri nas pa takih še nimamo, vsaj ne v dovolj razvitem stadiju. Zato pa načrt pospešuje snovanje in razvoj takih organizacij. Omogoča jim pomoč in sodelovanje v poravnalnem postopanju in nudi pogodnost prvenstvene poravnave honorarja in stroškov od ministrstva pravde in trgovine in industrije priznanih organizacij za zaščito upnikov za njihovo delo v korist vseh upnikov pri pripravi poravnave.
Načrt ni osvojil stališča onih, ki so bili za to, da se denarni zavodi izvzamejo od izvenstečajne poravnave. Zato Pa vsebuje načrt posebne predpise za taka podjetja. Določbe, ki se nanašajo na denarne zavode, ki se bavijo s sprejemanjem hranilnih vlog so v glavnem sledeče:
Vloge do iznosa 10.000 Din se morajo poplačati prvenstveno; za ostanek se more nuditi od splošne ponu-dene večja kvota, ako na to pristane večina nepogodovanih upnikov.
S tem hoče načrt doseči, da se zadostno zaščitijo mali vlagatelji, ne da bi s temi ugodnostmi ogrozil kredit bank. (Madžarska uredba, ki velja za eno najmodernejših, določa znesek dveh milijonov madžarskih kron.)
Za upravitelja se more postaviti tut*i kak državni ali zasebni denarni zavod. (Na Madžarskem in v Avstriji nam x za ta namen posebni zavodi, Pi c®ntrala denarnih zavodov!) t oieg Poravnalnega upravitelja se ndhnr	poseben	poravnalni
S va«?- 5 oseb’ od katerih mora biti vsaj jedna vlamtoli
Dolžniku se ^e^zeti uprava
podjetja, ako je upravičen sum, da bi.
njegova lastna uprava izvršila kake
pravne posle na škodo upnikov ali da bi pogodovala upnike na škodo
ostalih.	_	.	v
Cim je poravnava sprejeta, izvoli upniški zbor iz svoje srede zaupni-ški odbor treh oseb, od katerih mora biti vsaj ena vlagatelj. Ta odbor nadzira izpopolnitev poravnave ter pazi, na se onemogočijo vsakršni posli, ki bi onemogočili poplačilo upnikov.
Glede kazenskih določb bi bilo pripomniti, da načrt predpisuje, ako dejanje ni strožje kaznjivo po kazenskem zakonu, kazen zapora do enega leta za sledeča dejanja: Ce upnik za sebe ali koga drugega dobi kako premoženjsko korist ali sprejme kako obljubo v ta namen, da pristransko glasuje ali se vzdrži glasovanja o poravnavi. Ce kdo vedoma prijavi fin-girano ali previsoko terjatev. Ce vlagatelj prijavi pod raznimj imeni več vlog z namenom, da dobi na ta način prvenstveno plačilo za večji iznos, kakor je dopusten. Če poravnalni upravitelj, zaupnik ali član poravnalnega odbora za to delo v tem svojstvu dobi na škodo upnikov kako imovin-sko korist. Če dolžnik vedoma predloži sodišču nepravilen ali nepopolen izkaz premoženja in dolgov.
To bi bile'glavne določbe osnutka zakona o prisilni poravnavi izven stečaja. Radi primerjave je umestno omeniti še nekatere določbe tujih modernih zakonov o prisilni poravnavi izven stečaja.
Avstrijski poravnalni red iz leta 1925 predpisuje, da je ponuditi v poravnalnem predlogu najmanj 35% terjatev pri plačilu v teku največ enega leta ali najmanj 50% pri plačilu največ v teku dveh let. Za sprejem poravnave je potrebna večina pri naroku navzočih upnikov, katerih terjatve znašajo najmanj tri četrtine skupnega zneska vseh terjatev, ki imajo glasovalno pravico.
Nemški poravnalni red, ki stopi v veljavo 1. oktobra t. 1., stopa na mesto dosedanjega nadzorovalnega postopanja. Ta poravnalni red določa, da mora poravnalni predlog nuditi najmanj 30% terjatvenega iznosa. Dolžnik mora poleg drugega svojemu poravnalnemu predlogu priložiti tudi izjave večine upnikov, ki reprezenti-rajo najmanj polovico terjatvenega iznosa, da soglašajo s tem, da se otvori poravnalno postopanje. Sodišče more med drugim odkloniti otvoritev poravnave tudi v primeru, da znaša ponudena kvota manj kot 50 odstotkov in uradno poklicno zastopstvo izjavlja, da je ponudba nezadostna. Dolžnik mora dodati označbi svoje tvrdke dostavek: »V poravnalnem postopanju«. Pri poravnavi, kjer dobe upniki manj kot 50%, mora glasovati za poravnavo najmanj 80% terjatev, pri poravnavi nad 50% pa je potreben pristanek 75% terjatev, Ako gre samo za odlog plačila za največ eno leto ali v zvezi s tem za popust na obrestih za časa odloga, zadostuje pritrditev polovice vseh terjatev.
Naši javnosti je prepuščeno, da presoja, v koliko nam osnutek zakona o prisilni poravnavi nudi vse one kavtele, ki omogočajo^ poštenemu dolžniku sanacijo, a nepoštenega dolžnika odvračajo od tega, da bi zlorabil to institucijo v škodo upnikov. Onim pa, ki so načeloma proti uredbi te institucije, češ, da z njo omogočimo zlorabe, ki nam jemljejo kredit pred inozemstvom, pa bi bilo treba staviti vprašanje, da-li naš kredit ne trpi še bolj, ako z odklonitvijo te institucije
kažemo vsakomur, da je trgovska morala pri nas tako nizka, da v krogu civiliziranih držav edino mi nismo toliko zreli, da bi se našemu poslovnemu svetu smela zaupati uporaba institucije prisilne poravnave izven stečaja^_________________________________
Trgovske pogodbe v Evropi.
Svetovna gospodarska konferenca v Ženevi je predlagala v svrho ozdravljenja mednarodnih trgovskopolitič-nih razmer v prvi vrsti dve sredstvi: 1. Kolikor mogoče splošni sprejem tarifnih dogovorov v trgovske pogodbe; 2. nadomestitev kratkoročnih pogodb z dolgoročnimi, kot so bile pred vojsko običajne (»Trgovski ist« je o tem že pisal). Tedaj je tekla pogodbena doba večkrat na 6 do 10 let, do-čim so prišle po vojski v veljavo ne samo enoletne, temveč sploh povečini samo le provizorične trgovske pogodbe. V svrho pregleda o sedanjem položaju je bilo v prvi vrsti potrebno štetje trgovskih pogodb, zlasti onih v Evropi. Pobudo za to daje od avstrijskega odbora Mednarodne trgovske zbornice izdelana brošura, ki našteva trgovske pogodbe v Evropi in jih kvalitativno klasificira. Sedaj se tudi gospodarski odsek Zveze narodov v Ženevi bavi s sestavljanjem podobne brošure in bo vpletel tudi izven-evropske trgovske pogodbe vmes.
Dunajska brošura nam glede omenjenih vprašanj že marsikaj razjasni. Najprvo nam pove, da obstoja med evropskimi državami 240 trgovskih pogodb. Od teh dogovorov je le prav malo takih iz predvojne dobe, prav pretežna večina je bila sklenjena šele po vojski. Napram predvojni dobi je številka 240 veliko manjša. Od pogodb vsebuje samo polovica tudi tarifne dogovore, vse druge so zgrajene le na podlagi klavzule d »največji ugodnosti«. Že v tem oziru so trgovske pogodbe kaj malo v smislu načel svetovne gospodarske konference; še manj je pa v njenem smislu trajnostna veljavnost pogodb. Samo okoli 5 odstotkov vseh obstoječih se more odpovedati šele po preteku določenega roka, vse druge se morejo vsak čas takoj odpovedati, po zelo kratkem odpovednem roku. Na določeni rok vezane pogodbe ima v prvi vrsti Anglija; velik njih del se more odpovedati šele leta 1929 oziroma 1. 1930. Pogodba med Anglijo in Avstrijo je sklenjena celo na 10 let. Omembe vredno je, da pride večina dolgoročnih pogodb na Anglijo in da slonijo hkrati na neomejeni največji ugodnosti.	\
V	prvi vrsti spadajo sem pogodbe Anglije z Nemčijo, Češkoslovaško in z Avstrijo; verjetno je, da so te pogodbe izraz nekega določenega trgovsko-političnega namena, ki bi se dal videti v tem, da se v gotovih.conah prepreči nastanek preferenčnih carinskih sistemov. Razen teh par dolgoročnih pogodb imajo vse druge pogodbe samo kratke in nevezane roke. Zato bi se morale v smislu ženevskih sklepov nadomestiti vse kratkoročne pogodbe z dolgoročnimi. Povrnitev, k tem dobrim predvojnim razmeram je tembolj mogoča, ker so se vrednostne razmere v Evropi zmeraj bolj sabili-zirale in je s tem odpadel eden glavnih vzrokov, ki so govorili za kratkoročne roke. Sedanje že zelo urejene valutne razmere vabijo na sklepanje dolgoročnih pogodb.
ŠTEV. 111.
Komercijalizacija naših železnic.
Vprašanje komercijalizacije naših državnih železnic vzbuja v zadnjem času čimdalje večji interes. Velika konfcrenca, ki se ima izvršiti v drugi polovici prihodnjega meseca v Beogradu, se bliža in ni čuda, da skušajo sedaj poedine organizacije zavzeti v tem vprašanju svoje stališče, da skušajo na sestankih ugotoviti in konkretizirati predloge, da jih iznesejo v imenu svojih članov na veliki konferenci v Beogradu. Poleg gospodarskih krogov, ki so na pravilni rešitvi tega vprašanja predvsem intere-sirani, se kaže za to velik interes zlasti med železničarji. Ugodna rešitev vprašanja je za nje bitnega pomena. Je pa tudi pravično, da se zaslišijo in upoštevajo predvsem predlogi praktikov, ki vidijo v svoji dnevni praksi hibe dosedanje uprave in ki morejo tudi s smotrenimi predlogi največ doprinesti k sanaciji naših železnic in našega prometa.
V nedeljo se je vršila v zboroval-nici mestnega magistrata v Ljubljani konferenca Saveza železničarjev Jugoslavije. Konference se je udeležilo nad 40 delegatov. Prisostvovali so ji tudi: zastopnik trgovske zbornice dr. Pless, delavske zbornice Torkar in zastopniki drugih važnejših delavskih organizacij.
Tajnik saveza g. Stanko je v daljšem referatu opisal današnji položaj naših železnic. Na podlagi lepih primerov je pokazal najhujše hibe da-našnj'1 uprave ter orisal vso mizerijo našega železniškega prometa. Sledil je referat zastopnika zagrebških delavskih organizacij g. Pongračiča, ki je poročal o stališču, ki so ga glede tega vprašanja doslej zavzele razne organizacije.
Po debati je bila sprejeta naslednja resolucija:
»Vse na konferenci zastopane organizacije, ki so vprašanje obširno in temeljito pretresale, pozdravljajo korak, da se dosedanji birokratačen, neekonomičen in škodljiv sistem železniške uprave zamenja s komercijelno trgovskim.
Pod komercializacijo razume konferenca, da železnica obratuje namesto na račun države na lastni račun, da obratujoč na lastni račun točno in pravočasno izkazuje račune svojih dobičkov in izgub, odnosno svojega splošnega poslovanja, da se s lem v zvezi železnice in njih poslovanje iztoči iz sistema budžetiranja in da za ožje poslovanje železnic veljajo v prvi vrsli one odredbe, katere odredi kot koristne uprava komercijaliziranih železnic.
Konferenca smatra za potrebno poudariti, da se bo z izmenjavo upravnega sistema v komereijalno-trgovinski sistem moglo doseči boljše rezultate le tedaj, ako. bodo v upravo železnic pri-puščeni tudi predstavniki delavcev in delavskih gospodarskih organizacij. Predstavništvo železniškega osobja samega je prav tako eminentne važnosti za uspeh podjetja.
V skupni upravi komercijaliziranih železnic naj bodo zastopani: predstavniki narodne skupščine, predstavniki vlade, predstavniki gospodarskih in delavskih strokovnih organizacij in predstavniki delavsko-konsumnih ter produktivnih zadrug. Vsi ti predstavniki naj pridejo, v upravo le po izvršeni svobodni izvolitvi v onih organizacijah, ki jih pošiljajo.
Pod tako sestavljeno upravo komercijaliziranih železnic naj se stavijo vse
železnice in proge. Gradijo pa naj se le one nove proge, katere bo odobrila tudi uprava komercijaliziranih železnic.
Pri sestavi uredbe o komercijalizaciji železnic naj se vodi račun tudi o tem, da potom novo nastale upravne in pravne situacije ne bodo oškodovani interesi in pridobitve železniških na-stavljencev in delavcev, temveč da se jim s to uredbo zasigura: eksistenčni minimum, 8-urni delavnik, stalnost službe, priznanje organizacije, zaupnikov in intervencij, zavarovanje zoper bolezni, nesrečo, potem starost, onemoglost in smrt, letni odmor, disciplinarna sodišča z lastnimi predstavništvi, pokojnina po 25 odnosno 30 letih službe, pravica štrajka itd.
Konferenca istočasno izjavlja, da se najodločnejše protivi, da bi se železnice kdaj in v katerikoli obliki izločile iz lastništva države in dale v privatno eksploatacijo. Tak poizkus s katerekoli strani se smatra kot škodljiv za splošne interese narodnega gospodarstva in vseh siromašnih slojev, zato bo dolžnost celokupnega delavskega razreda, da se odločno upre, če pride do takih poizkusov.
Konferenca obsoja, da se ob priliki pretresa uredbe o komercijalizaciji skuša onemogočiti prisostvovanje železničarjev in delavskih strokovnih in gospodarskih organizacij in zahteva, da se predstavniki teh organizacij pravočasno pozovejo.«
NAŠA TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO IN VPRAŠANJE POTNIŠKIH J	, VIZOV.
Trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo, sklenjena pred mesecem v Berlinu, ni še podpisana, dasi sta jo parafirale obe delegaciji, ki sta pri pogajanjih sodelovale. Težava leži v tem, ker zahteva Nemčija, da se obenem s pogodbo sklene sporazum, na podlagi katerega bi se odpravilo obveznost vizuma za potnike. Na to zahtevo naša vlada še ni odgovorila. To bi bil prvi primer, ko bi naša vlada ukinila kaki državi vizum za potovanje. Pogodba obstoji iz splošnega tarifnega dela, ki bi moral stopiti v veljavo 15 dni po podpisu, brez ozira na ratifikacijo s strani parlamenta.
AMERIŠKA DENARNA PODJETJA IN ZAKUP ČEŠKOSLOVAŠKIH ŽELEZNIC.
Poleg ponudbe ameriške finančne skupine, ki je pripravljena prevzeti v zakup vse češkoslovaške državne železnice, je sprejela češkoslovaška tudi ponudbo Morganove skupine, ki hoče prevzeti v zakup telefon in brzojav. V svrho pogajanj je odposlala češkoslovaška vlada te dni v Ameriko posebno delegacijo, da pripravi vse potrebno za eventuelno sklenitev tozadevne pogodbe.
.VOJVODINSKI HMELJSKI TRGOVCI SNUJEJO POSEBNO HMELJSKO BANKO.
Kakor poročajo iz Novega Sada, se vojvodinski hmeljski trgovci pogajajo zaradi ustanovitve posebne banke, katere glavna naloga naj bi bila financiranje hmeljske leline. Producenti hmelja so zaradi pomanjkanja denarnih sredstev večkrat primorani takoj in za vsako ceno prodati pridelani hmelj, kar lahko povzroči znatno nazadovanje cen. Ustanovitev hmeljske banke bi mogla odpraviti Je ležkoče, če bi na pridelani hmelj dajala lombardna posojila v višini 50 do 60 odstotkov vrednosti. V tem primeru bi producenti lahko brez težkoč počakali na ugodnejše cene.
* * *
PROTI VISOKIM KONKURZNIM STROŠKOM.
Zveza britanskih trgovskih zbornic dobiva od svojih članov pritožbe o neprimerni višini stroškov pri upravi kon-kurzne mase. Na angleški parlament naslovljeno poročilo pravi, da znašajo povprečni stroški 29 do 38 odstotkov aktiv, pri čemur odpade večja obremenitev na konkurze pod 300 funti. Vsled podobnih pritožb so znižali že leta 1923. pristojbine za opomine, licitacije, provizije itd., a samo pri konkurzih pod 100 funti. Glavna zveza avstrijskih trgovcev je že na zadnjem občnem zboru očitala nedo-statke pri izmeri stroškov v upravi kon-kurzne mase in je zahtevala njih pavša-liranje, podobno kot je to pri poravnalnem postopanju, čeprav seveda v višji izmeri. Beremo, da se tudi v drugih državah pripravlja akcija proti nerazmerno visokim konkurznim stroškom.
Kaj je z zgradbo poslopja za poštno hranilnico v Ljubljani?
Med urade in oblastva, ki so v Ljubljani najslabše nastanjena, spada podružnica poštne hranilnice. Nastanjena je kot podnajemnik 111. državne realne gimnazije v privatni hiši. Podružnica, ki se spričo svoje važnosti za gospodarstvo v povojni dobi vedno bolj razvija, vsaj se je izza ustanovitve pa do danes število čekovnih računov skoro potrojilo, je nastanjena v prostorih, ki nikakor ne vstre-zajo njenim namenom in potrebam. Poštna uprava sama uvideva pomanjkljivost sedanjih prostorov in se je že pred leti odločila, da sezida za podružnico poštne hranilnice lastno poslopje. Kupila je v ta namen že primemo stavbišče, dala napraviti načrte, a od tega časa dalje se gradbena akcija ne gane z mrtve točke. Podružnica še vedno utesnjuje šolski obrat gimnazije, ki je sama primorana iskati prostore pod tujo streho. Uradništvo podružnice je občudovanja vredno, da v sedanjih nedostatnih^ prostorih obvladuje vedno naraščajoči promet.
Služba pri podružnici je skrajno naporna. Ako jo uradništvo kljub temu .brezhibno opravlja v sedanjih nehigieničnih prostorih, v katerih je stisnjenih v eno sobo po tucat uradnic ali še več, gre to na rovaš zdravju. Da je temu tako, kaže dejstvo, da so akutna obolenja med nameščenci te podružnice jako pogosta. Potreba brezgotovinskega denarnega prometa se v gospodarskem življenju vedno bolj uvelja. Posledica tega uveljavljenja se kaže v vedno naraščajočem prometu podružnice poštne hranilnice. Razvoj pa bo na škodo države in gospodarstva v doglednem času zastal, ako poštna uprava ne bo preskrbela podružnici pravočasno takih prostorov, ki bi vztrezali povečanemu prometu. Kljub nujnosti zadeve romajo načrti za zgradbo iz Beograda v Ljubljano in obratno. Izgleda, ako se preizkušanje načrtov ne pospeši, da za dogleden čas ni upanja, da bi poštna hranilnica zidala v Ljubljani lastno poslopje, dasi bi morala tudi ta vsaj nekaj od svoje strani storiti za omiljenje stanovanjske bede v Ljubljani. Radovedni smo, ali je Ljubljanska Gradbena direkcija storila glede gradbe odnosno preizkušanja načrtov v polni meri svojo dolžnost?!
K. Tiefengruber:
Albanija iz trgovsko-političnega stališča.
Zadnja leta so pohiteli v Albanijo trgovci in podjetniki iz raznih držav, da poskušajo v tej politično viharni državi svojo srečo pri tekmovanju s premočno tujo konkurenco. Da se ti poskusi, kljub mnogobrojnim bridkim izkušnjam vedno in vedno ponavljajo, je pripisovati v pretežni meri okolnosti, da se najdejo ljudje, katerim je ta pokrajina docela še terra incognita, katero si zberejo za trgovsko torišče ne meneč se za vsa svarila in dokaze, da je škoda truda, časa in denarja, ker pomeni vsako tako prizadevanje brezuspešno pustolovščino.
Take približno so tudi razmere v novi Turčiji, ki pa je vsekakor vsaj nekaj bolje znana. Sodobni mohamedanski oblastniki albanske države, ki životari od italijanske milosti, se točno drže načel, priučenih od svojih prejšnjih turških gospodarjev, in po teh metodah je vsako trgovsko udejstvovanje že v naprej obsojeno k popolnem neuspehu. Ta več ko čudna taktika, ki je dosledno pri obeh državah opažati, obstoji v sledečem:
Brez znanja domačih razmer in v precenitvi faktičnih možnostij se privabijo tujci, oziroma njih denar in delovna moč, z mamljivimi obljubami v deželo. Sklene se pogodba, prežeta z neštevilnimi klavzulami in pridržki, po katerih se stranki izsiljujejo skrajni popusti, in je uspeh že na ta način jako dvomljiv.
Sedaj se začne pravcati boj med pogodbenikoma; državna oblast je formalno krita v dobro premišljeni zakonodaji, ki je nalašč prikrojena na brezpravnost tujega podjetnika ter njegovega imetja; nepregledna vrsta neverjetnih šikan, umetne, popolnoma nepotrebne ovire, konečno goro-stasni davki spravijo inozemca v obup in ob zaslužek; država pa hladnokrvno poseže po tujem imetju, ko-jega posest ji sankcijonira takim primeram prilagodena zakonodaja.
Krasen primer take taktike so doživeli pred nedavnim podjetniki pri pogajanjih in »odkupu« Bagdadske železnice. Poteg te čedne afere je nudil poučno črtico aziatskih manir v občevanju z zapadnim trgovskim svetom.
Slične, če ne še slabše so razmere v drugem kotiču »pozabljene Turčije«, v Albaniji.
V	Tirani, ki je-ravno pred kratkim nekako zaslovela po svetu, najdemo še danes več tujih podjetnikov in po koncesijah hrepenečih optimistov, kakor domačinov, in vsi ti žrtvujejo čas, trud in denar, da bi prišli do državnih kupčij.
Tedne in tedne stikajo ti čudaki po kavarnah in barih takozvane »pre-stolice«, puste se tolažiti od dneva do dneva, pošiljajo jih iz enega »ministrstva« v drugo, povsod jim prijazno postrežejo s črno kavo in prijetnimi obljubami, dokler se jim ne začne svitati ter razočarani zapuščajo Tirano. Kajti tudi najskromnejši zgledi po kakem zaslužku se morajo poslabšati v tej čisto italijanski domeni v isti meri, kakor porašča neprestano rimski upliv; in je že davno povsem javna tajnost, da predstavlja albanski »parlament« nekak izvršilni organ za naročila in želje mogočnega »varuha« onstran Adrije. Povsem je torej svarilo opravičljivo, da se naj tujci ne spuščajo v trgovske posle z Albanijo, oziroma naj si vsak dobro premisli, predno stopi v zveze, ki ga stanejo denar in čas.
Saj je čisto naravno, da država s
proračunom 26 milijonov zlatilu fran-
kov sploh ni sposobna na lasten račun sklepati kake obširne trgovske posle.
Velefirme kakor Mannesmann, Lenz i. dr., ki so se potegovali za železniške koncesije v Albaniji, so doživele enake izkušnje.
Zračni promet je po raznih ovinkih prešel konečno v italijansko posest, in s tem se zaključuje črtica o ustanovitvi »Balkanskega zračnega Lloy-
Imenitno se je razvila afera z lesno industrijo »Inag«. Družba je nakupila obsežna gozdna posestva od države. Ko so bile strojne naprave dovršene in obrat v najlepšem teku, so se oglasili naenkrat pravi posestniki, sklicujoč se na neovrgljive dokaze posestnih pravic iz turških časov na podlagi pravnih listin.
L I STE K.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
(Nadaljevanje.)
Kadar so formalni pogoji v redu ali so bili pomanjkljivosti v tem pogledu odpravljene, pristopi veliki župan, odnosno ministrstvo, v meritalno presojo pravil; tu je mogoče:
1.	Pravila se najdejo v redu, to je, da društveno oblastvo nima povoda, jih prepovedati. V tem primeru izreče to oblastvo v smislu § 7 drž. zak., da društva po vsebini predloženih pravil ne prepove. To se vrši običajno s pismenim, na predlagatelje naslovljenim odlokom, kateremu je privit en izvod pravil. Na ta pravila se pristavi na koncu odobrilna klavzula z uradnim podpisom in pečatom. Odlok in klavzulo je izdajati redoma kot neposredno in izvirno rešitev društvenega oblastva, ne pa v obliki razpisa na podrejeno upravno oblastvo (srezkega poglavarja ali policijskega direktorja), da sestavi še-le ta inti-
mat na stranko. Društveno oblastvo odloča namreč tu kot pristojno oblastvo v 1. instanci in predlagatelji imajo pravico, da dobe izvirno Tešitev tega oblastva v roke. Velika župana obeh slovenskih oblasti postopata povsem po tem načelu, min. notranjih del pa le, kolikor se tiče odobrilne klavzule, dočim prepušča intimiranje svojih odlokov na stranke vel. županom, katerim dopošilja na nje naslovljeni originalni razpis. To ni povsem pravilno, ker intimati, posebno če se glasi izvirnik v srbohrvaščini, ne priobčujejo vedno izvirnega besedila ministrske odločbe.
O	končni rešitvi vloge glede ustanovitve društva odnosno predloženih pravil se obveste tudi pristojni srezki poglavarji ali policijska ravnateljstva (komisarijati), katerim se dopošilja tudi en izvod potrjenih društvenih pravil za njih zbirko.
2.	Ako pride društveno oblastvo do sklepa, da so društvena pravila po svoji vsebini protizakonita, protipravna ali državi nevarna, potem mora ustanovitev društva prepovedati. Ta prepoved se mora po § 6, odst. 2 društvenega zakona izdati:
a) pismeno,
b) z razlogi podprta in
c) v štirih tednih po vloženi pri-javi.
Pomanjkanje le enega teh določno predpisanih formalnih momentov povzroča ničnost dotičnega upravnega akta radi pomanjkljivega postopanja.
Posebno važen je pod črko c) omenjeni rok štirih tednov. Praksa društvenega oblastva v Sloveniji se ga vobče drži, akopram ga je uredba ministrskega sveta z dne 20. maja 1919, »Uradni list« kos 98, nadomestila z 1 mesecem.
Kakšne so posledice, ako se društvo v tem roku ne prepove niti se izda odlok, da se društva ne ,
Za ta primer oblastne nedelavnosti uvaja § 7 društv. zakona procesu-
alno garancijo, ki je za ustavno zajamčeno svobodo udruzevanja značilna in najtehtnejši dokaz proti morebitni trditvi, da velja pri nas glede ustanavljanja društev, čeprav zabrisan, še koncesijski sistem.
Društvo sme namreč po § 7 društvenega zakona o tem primeru pričeti s svojim delovanjem, pa najsi so po mnenju oblastva njegova pravila
tudi protizakonita, protipravna ali ce-
lo	državi nevarna. Društvo se tu osvo-boja oblastvene samovolje; obča državljanska pravica premaga namenoma ali pa le iz malomarnosti povzročeno zavlačevanje društvenega udejstvovanja.	...
Ta procesualna garancija je tako močna, da oblastvo, ki je rok § 6 drž. zakona zamudilo, p° preteku tega roka ne sme in ne more pravnoveljavno več prepovedati ustanovitve prijavljenega društva in to, niti deloma, n. pr. tako, da izreče za pogoj pri-pripustitve, da se gotove določbe pravil spremene. Če se torej društvo po-služi pravice iz § 7 društvenega zakona, preostaja zamudnemu oblastvu le, da ga razpusti po § 24 društvenega
zakona.	,, .
Točna določitev prekluzivnega roka je torej prav, važna ne le za društveno oblastvo, ampak tudi za udeleženo društvo, saj poteka ta rok — oblastvu v breme, njemu pa v prilog. Predlagatelji imajo torej pravico, da se jim da prilika, izračunati si ta rok. Zato predpisuje § 5 društvenega zakona, da je o podani prijavi na zahtevo takoj izdati potrdilo. To potrdilo
Začela se je cela vrsta procesov, ki še davno niso dokončani ter je skoraj gotovo, da preidejo posestva z vsemi objekti vred prej ko slej proti formelni malenkostni odškodnini v italijanske roke; kajti samo od tamkaj je pričakovati tozadevnega odloka v rešitev sporne zadeve.
Vsak podjetnik, ki danes išče v Albaniji zaslužka, naj si dobro zapomni, da so tujci tamkaj sicer kulturni pionirji, koristi od njih delovanja pa so že v naprej prisojena albansko - italijanski konkurenčni premoči. Pismeni dogovori, in če so še tako obojestransko zadovoljivo stipu-lizirani, nimajo posebne pravne moči, kajti vsaka pogodba se sklepa že z namenom, jo pri prvi priložnosti prelomiti; vsaka reklamacija ali tožba je itak brezuspešna.
Če je tak dvoboj že za velepodjet-ništvo precej brezupen, kaj naj počne posameznik? S kakoršnimikoli denarnimi sredstva albanska država sploh ne razpolaga.
Sicer se posreči tupatam kakemu tujcu po neskončnih formalitetah in neštevilnih intervencijah ter obilih >grafitikacijah« doseči »koncesijo« za ustanovitev elektrarne ali tovarne itd., ampak v naprej že lahko računa, da bo v boju z neprestanimi šikana-mi državnih oblasti že v enem letu k likvidaciji prisiljen, iz katere bo težko kaj lastnega imetja rešiti.
.. Poglavje zase so albanske carinske in davčne tarifne postavke. Davčnega sistema takorekoč država sploh nima, nekaj se pobira sicer v večjih krajih, ampak po nedostopnem gorovju usahne ta vir državnih dohodkov popolnoma; naravno torej mora carina nositi vsa bremena javnih potreb. — Tozadevne postojanke so temu primerno seveda neznosne, plača se čestokrat več, nego je blago vredno, in potemtakem na kako kupčijo z uvozom sploh ni misliti.
Albanski trgovec se drži še vedno starega, predpotopnega turškega prava (šeriata). Poleg tega pa ni tam do-
li	z lepa dobiti podkupovanju nedostopnega javnega funkcijonarja.
Edino češkoslovaški trgovec ima še nekaj uspehov v Albaniji, ker ga podpira tamošnjo poslaništvo, ki je v tem oziru jako agilno. Vsi drugi ino-zemci se polagoma umikajo, prepuščajoč usodo trgovske eksploatacije srečnejšim sosedom.
80 omiljen posnela P°rocila nekega svetovnega trgovskega lista, ki v svojih izrazih pri Popisu sodobnih albanskih razmer Prav nič ne izbira in stvar še mnogo temnejše slika, kakor v predstoječem danku.
Namen teh vrstic je edino to, da se Pokaže,^ kako najde trgovska neso-lidnost živahen odmev po merodajnih časopisih ter gredo taka poročila če-
še običajno izvrši na ta način, da se od vodstva vložnega zapisnika na n	pravil	(razen	že	predloženih
in D^klt?ranki P°trdi> kateri dan in pod katero uradno številko so bila pravila vložena pri društvenem obla-
Za pravila, ki se vlagajo na ministrstvo notranjih del, je seveda merodajen dan, ko so se ondi vložila, odnosno ko so dospela od vel. župana nnfifiL„^er Pa ta -predložitev po ? i.1 ,oblastvih lahko traja dalj
S»£23».
vo in v interesu
da se pravila po predlagateljih pred-lože vedno neposredno pristojnim društvenim oblastvom, ne pa notam »rezkih poglavarjev na vel. župane an Potom teh na ministrstvo. Srezki’ dnXt*ar ali P°liciiski ravnatelj „i
ukaza l >lastvo in nima’ bre2 uKaza društvenega oblastva, nikdar
jwaiem vloženih pravil za-
več S	v	spopolnitev,	mar-
9tvu, torej ponavadi velikemu županu.	<•	ijSv;.;-
(Dalje prihodnjič.)
stokrat brez premisleka preko meje resničnega stanja, uničujoč ugled in kredit prizadete države. Včasih zadostuje en sam slučaj zamišljene krivice, da se razočaran tujec maščuje na način, ki občutno zadene vse prebivalstvo.
SLADKOR.
Kolebanje na sladkornih trgih se je v zadnjem času nadaljevalo. Glede omejitve produkcije na Kubi se še sedaj niso odločili; zato je bil newyorški trg zelo negotov in nervozen. Novi zakon na Kubi, če ga bo kubanski kongres sprejel, daje predsedniku pravico, da bo smel tudi v bodočih letih izdajati odredbe o omejitvi in razdelitvi kubanske sladkorne produkcije. Kot rok vsakoletne odločitve navajajo 30. november. Predsednik bo imel sosvet petih članov, ki mu bo poročal o statističnem položaju na svetovnih sladkornih trgih, s posebnim ozirom potreb Zedinjenih držav in drugih kubanskih odjemalcev. Da se izvede razdelitev sladkorja, nameravajo ustanoviti delniško družbo, koje delnice bodo morali vsi producenti sladkorja obligatorično podpisati. Ta eksportna družba bo skrbela za prodajo onih preostankov, ki jih U. S. A. ne bodo sprejele. Za U. S. A. bodo določili poseben kontingent, ki bo pa vseboval samo doma konsumirani sladkor in v katerem torej ne bo rafi-nadnega sladkorja, iz kubanskega surovega sladkorja napravljenega in za eksport namenjenega. V zakonskem načrtu se nadalje določa, da sme odredili predsednik odstotno produkcijo vsake posamezne tovarne; dalje da naj se začne pogajati kubanska vlada z vladami drugih držav glede enakih odredb v drugih okrajih sladkorne produkcije. Kakor smo že pisali, je polkovnik Tarafa, svetovalec kubanskega predsednika Machada, z republiko San Domingo pogajanja že pričel, in beremo, da se je ta republika izrekla za .sodelovanje s Kubo.
Evropski trgi so bili, poleg poročil iz Newyorka, tudi pod vtisom evropskih vremenskih poročil, ki so govorila
o	hladnem in deževnem vremenu. To vreme za razvoj sladkorne pese v splošnem ni bilo ugodno; samo v nekaterih vzhodnejših deželah, tako v Avstriji, Ogrski in na Balkanu, so dež radi videli, ker je bil po prejšnji suši dobrodošel. Na Nemškem je pridelek po Lichtovi cenitvi zaostal za normalnimi leti za 8 do 14 dni. Tudi v Franciji se je upanje na dobro letino nekoliko poslabšalo, a ga je prenehanje dežja zopet dvignilo. V Češkoslovaški se pogajanja o ustanovitvi novega kartela vsled trdovratnega odpora neke slovaške tovarne še sedaj niso zaključila.
Trgovina.
Trgovski stiki z Ameriko. Ameriška tvrdka Bush Terminal Sales Building, 130 West 42nd Street near Broadway, Newyork City, Newyork, U. S. A. daje vsem našim trgovcem na zahtevo informacije o možnostih plasiranja naših produktov na trgih Severne Amerike. Tvrdka nudi itrgovcem, ki bi prišli v Ameriko po trgovskih poslih, tudi svoje prostore na razpolago, kjer dobijo interesenti informacije i. dr., kar jim bo pri navezanju poslovnih stikov brez dvoma znatno pomagalo.
i	»ladkor. Izgledi za pridelek
s aokorne pese na Ogrskem so se v zadnjih tednih poslabšali. Za sedanjo
S,° 6bdeIal' s sladkorno peso 106.940 oralov m računajo sedaj s pridelkom 12,037.000 met. „ stotov. Pred tremi ledni so govorili še o 12,140.000 stotih. Lani so producirali 14,446.000 met. stotov sladkorne pese, tako da bo letošnji pridelek za več kakor dva milijona stotov slabši kot lanski.
Nemška trgovska bilanca se boljša. Kakor poročajo listi, izkazuje bilanca zunanje trgovine za avgust napram mesecu juliju precejanje zboljšanje. V mesecu iujiju je bil uvoz za 430 milijonov mark večji kot izvoz, v mesecu avgustu pa samo še za 292 milijonov mark. Vzrok zboljšanja je v prvi vrsti zvišanje izvoza in zmanjšanje uvoza.
Industrija.
Napredek v slovenski industriji. Vsled vedno večjega povpraševanja in zahtev po domačih testeninah »Pekatete« si je nabavila omenjena tovarna najmodernejše stroje kot sušilnice, mesilnice, gnetilnice za testo in velik stiskalni stroj; vsi najmodernejših tipov. Stroji, kateri so najdovršenejše konstrukcije in edini te vrste v Jugoslaviji, so pričeli v teh dneh obratovati in izdelujejo dnevno do 3000 kg testenin najrazličnejših vrst. S temi stroji bo omogočeno tovarni »Pekatete« izgotavljati odslej izdelke do viška kakovosti in zadovoljiti svoje odjemalce vsestransko 7- najfinejšimi proizvodi. Navedena dejstva z veseljem pozdravljamo in priporočamo pri nakupu testenin to vrlo narodno in domače podjetje vsem gg. trgovcem in gospodinjam.
Dve novi avtomobilni tovarni na Ogrskem. Doslej sta na Ogrskem samo dve tovarni izdelovali avtomobile. Z ozirom na vedno naraščajočo potrebo je pričelo z izdelovanjem avtomobilov sedaj tudi podjetje Manfred Weiss; poleg majhnih avtomobilov bodo izdelovali tudi velike prevozne vozove (auto-cars). Sedaj se je tudi tovarna orožja uredila na izdelovanje avtomobilov in bo imela torej Ogrska v kratkem štiri avtomobilne tovarne. Tvrdka Manfred Weiss si hoče dobiti kakšno inozemsko licenco in hoče izdelovati avtomobile katerekoli velike inozemske avtomobilne tvrdke.
Ljubljanska borza.
Tečaj 26. septembra 1927
Povpra-
ševanje
Din
DEVIZE:
Berlin IM________
Curih 100 Ir. . . . Dunaj 1 Šiling . . London 1 fant . . Newyork 1 dolar Praga 100 kron . Trat 100 lir ...
Ponudba
Din
13-609	13-639
1094'—	1097-
7-9925	8-0226
276-05	276-85
66-64	56-84
168-06	168-86
308-376	310-375
Ali ste že član »Trgovskega društva Merkur v Ljubljani«? — če ne, prijavite čimpreje svoj pristop!
RAZNO.
Elementarna škoda v češkoslovaški.
Deželne komisije v češkoslovaški republiki so dokončale svoje delo o ugotovitvi elementarnih škod na poljedelskih kulturah (voda, toča itd.). Skoda znaša 300 milj. Kč, od koje vsote pride polovica na Češko. Pristojne korporacije se pogajajo s finančnim ministrstvom o dovolitvi nadaljnjih sredstev za omiljenje posledic te škode. Dosedanji znesek je določen na 6 milijonov Kč.
Usnjarska razstava v Milanu. V Milanu se vrši od 20. do 27. oktobra 1927 IV. usnjarski teden. Razstaviti smejo vsa, tudi inozemska, v usnjarsko stroko spadajoča industrijska podjetja.
Borza dela v Mariboru. Od 18. do 24.
septembra je pri tej borzi dela iskalo dela 73 moških in 72 ženskih, torej 145 oseb; 99 službenih mest je bilo prostih; delo je dobilo 37 moških in 35 ženskih, tedaj 72 oseb; odpadlo jih je 25, odpotovalo pa 27. Od 1. januarja do 24. septembra je pa iskalo dela 6606 oseb, 3804 osebam je bilo delt) ponujeno, 2476 oseb je dobilo delo, 2517 jih je odpadlo, 1125 pa odpotovalo.
Pri mariborski boni dola dobijo delo:
3 hlapci, 10 viničarjev, 2 majerja,- 10 zidarjev, 20 čevljarjev, 1 lesostrugar, 10 delavcev za tlakovanje s kameni, več vajencev (ključavničarske, pekovske, slikarske, gostilničarske in mizarske obrti) in 20 mizarjev za tovarno v Brodu na Savi; razen tega tudi 8 kuharic, 15 služkinj, 2 vzgojiteljici, 2 gospodinji, 1 kuharica v oficirsko kuhinjo, T šteparica za gornje dele čevljev in 2 sobarici.
IS© se dober strojnik za parne kotle in elektromotorje. Naslov pri Borzi, dela v Mariboru.	.
Razširjajte »Trgovski list«!
Čevljarji, ki so izvežbani pri čistilnih strojih, se sprejmejo v trajno službo. Oglasijo naj se pri Borzi dela v Mariboru.
Mirovna nagrada za leto 1928. Kakor znano, se delijo vsako let dne 10. decembra, na obletnico Noblove smrti, njegove nagrade za fiziko, kemijo, zdravstvo, leposlovje in mirovna prizadevanja. Udruženja treh nordijskih stezosledcev so se obrnila na mednarodni urad v Londonu, naj hi se predlagal vodja stezosledcev, general Baden-Powel, v odlikovanje z Noblovo nagrado za mirovna prizadevanja za 1. 1928.
Po svetu. Upravnemu svetu Nemške banke predložena polletna bilanca izkazuje tako glede prometa kot glede dobička izreden napredek. Tudi nadalj-ni razvoj zavoda smatrajo za zelo ugoden. — Vesti o takojšnji ustanovitvi nemške eksportne kreditne banke so se izkazale za preuranjeme. Mislili so sicer na ustanovitev, a so namen opustili, posebno še zato, ker bi bila banka namenjena srednji industriji in bi imela torej omejen delokrog. — Vršijo se pogajanja za pripustitev delnic italijanske Snia Viscosa na borzah v Berlinu in v Frankfurtu. — Prusko 30-mdlijonsko posojilo bo podpisano te dni; večji del v Ameriki, samo majhen znesek v Holandiji. Posojilo bo služilo zgradbi pristanišč in deželnim kulturnim namenom. Pruska država ima pravico, da v teku prvih, sedmih let odpove posojilo na šesttedenski rok. — Angleži bodo posodili nemški tekstilni industriji večje zneske. 25 milijonov bo šlo za nakup strojev in za izdelovanje volnenega in bombaževega blaga, 6 milijonov za stroje bombaževe industrije itd. Nemci hočejo odplačati posojilo tekom treh do štirih let. — Guverner Federal Reserve banke v Minneapolis, Archibald Young je bil imenovan za predsednika Federal Reserve Boarda. Torej odpade kandidatura generalnega reparacijskega agenta Gilberta. — V Avstriji bodo postavili okoli 1000 novih tkalnih statev; 600 jih bodo postavili Čehi v dveh novih tovarniških podjetjih. — »Neue Freie Presse« poroča, da se javljajo v zadnjem času znaki o zboljšanju konjunkture v avstrijskem gospodarstvu. Zlasti se to vidi pri kovinski industriji, ki je veliko bolje zaposlena kot v zadnjih letih. Tujski promet vpliva prav ugodno. Eksport domačega premoga narašča, import tujega premoga nazaduje. Zelo živahno je povpraševanje po tekstilnem blagu. Industrija perila je dobila zlasti mnogo naročil iz Češkoslovaške. — Pred par dnevi je zopet začela obratovati naša državna tovarna umetne svile v Novi Kaniži, ki ni delala že več let. Tovarna je najmodernejši obrat umetne svile v Jugoslaviji; sedaj dela s 75-odstotno kapaciteto. — Eksport žita iz Ogrske se je ustavil. Razni inozemski trgi smatrajo ceno ogrske pšenice za previsoko in je nočejo kupovati. V zadnjem času nastopa kot kupec samo še Češkoslovaška. Na dunajskem trgu pa ogrska pšenica z jugoslovansko ne more konkurirati. — Delnice vžigalične družbe »Solo< so že več tednov v znamenju živahne hausse. Beremo, da bo objavila družba ugodno bilanco in da bo izkazala med drugim nove rezerve v znesku 30 milijonov Kč in za 2,000.000 Kč večji čisti dobiček kot lani. — Poročila iz Varšave pravijo, da pripravljata ameriška Blairova banka in pa Bankers Trust podpis 7-odstotnega posojila za poljsko vlado v znesku 70 milijonov dolarjev. 45 milijonov bodo predložili v podpisovanje v Ameriki, 10 milijonov v Angliji, ostalo v Švici, v Holandiji in v Franciji. — Obtok bankovcev Ogrske Narodne banke je znašal 15. septembra 430 % mit pengo, kritje obtoka je znašalo 4812%. — Neugodni finančni položaj Ogrske sili merodajne kroge,- da skušajo dobiti inosemske kredite. Sedaj se vršijo tozadevna pogajanja z Londonom in pričakujejo na Ogr-4 skem rezultat tembolj napeto, ker so bila zadnja pogajanja z Ameriko brez uspeha. — Posnemajoč Čehe bpdo 2 ozirom na prekoračeno letošnjo produkcijsko kvoto, nastalo vsled dtfbre konjunkture, ■zahtevali tudi Ogri zvijanje njim dodeljene kvote. —• N*mčka vreza •evi poroča «• ugodni prodaji v zadnjem času. .
Svetovni trgovski parlament. >Med-: narodna -trgovska zbornica ni več samo pojm, postala je živa resnica,c s temt
Veletrgovina
Si. (Šarabon
v JŠjubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
JEastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago. ‘Gele/on št. 2666.
besedami je zaključil novi predsednik Pirelli letošnje zasedanje Mednarodne trgovske zbornice v Stockholmu. Jasno je v tej izjavi izražen dosledni razvoj vzajemnosti gospodarskih voditeljev vseh dežel, ki so se kljub političnih in drugih ovir združili v sodelovanje za ozdravitev socialnih razmer in okrepitev svetovnega gospodarstva. Navidezno je stalo stockholmsko zasedanje pod vplivom prejšnje svetovnogospodarske konference v Ženevi; problemi in uspehi so si bili podobni. Površni opazova-telj bo videl v stockholmskem posvetovanju nekako drugo izdajo Ženeve. — Stvar pa je bistveno drugačna: Društvo narodov je zgolj politična inštitucija za obravnavo medsebojnih odnošajev včlanjenih držav. Sicer so se svetovno-gospodarski konferenci v Ženevi poleg politikov pritegnili gospodarski strokovnjaki raznih držav, ampak razmotrivale so se samo priložnosti, Jtako bi se dalo medsebojno delo na podlagi posameznih predlogov , urediti v splošno korist. Mednarodna trgovska zbornica pa je pravcati internacionalni parlament podjetnikov, od katerega se pa še vedno izločuje Sovjetska Rusija kot socialistično razredna država. Mednarodni značaj daje organizaciji svetovnega trgovstva krepko in priznano veljavo. S preudar-
kom in osebnim rlzikom ustvarja trgovec in podjetnik nove gospodarske prilike. Organizacija je še mlada, politična nasprotstva še vedno tu pa tam ovirajo njen razvoj, pa vsekakor smemo s ponosom poudarjati, da smo si — podjetniki — takorekoč iz svoje srede ustanovili zavod, ki je po vsej priliki poklican v bodočnosti merodajno vplivati na potek svetovnega gospodarstva. — Kot prve naloge si je M. T. ž. izbrala sledeče probleme: Olajšava mednarodnih trgovskih zvez in odstranitev vseh nepotrebnih trgovskih ovir. Obseg in pomen danes še obstoječih prometnih težav bodo šele naši potomci pravilno ocenjevali; čudili se bodo, kako je pod temi razmerami sploh bila mogoča kaka trgovska zveza in blagovni promet. Prav hvaležni delokrogi so se odprli že sedaj ponekod M. T. Z. Poenostavitev prometnega ustrojstva je danes živa potreba, da se ne ustavijo na gosto razpletene trgovske razmere; tu bo dela v obilici. Današnje menično in čekovno pravo se po posameznih državah še temeljito razlikuje in je treba nenavadne spretnosti in sposobnosti, da se trgovec, ki obratuje z različnimi deželami, izogne neprilikam in izgubam. Tudi tu je M. T. Z. že posegla vmes in obeta se za bodočnost re-medura v poslovanju s tem najvažnejšim mednarodnim trgovskim pripomočkom. Do popolne izjednačbe v tem oziru menda ne bo nikdar prišlo, ker je pač treba upoštevati razlike v pravnem čutu posameznih narodov. Nevarnostna kvota, da se v spornih slučajih ne prizna ino-zemcu pravilnost terjatve in sodnijska izvršilnost, je pač še jako velika. Kot izjeme obstojajo sicer dogovori pravne podpore in obveze izvršilnosti medsebojnih sodnijskih pravdorekov, ampak to je vse premalo in še teh pripomočkov se ni mogoče vsakikrat posluževati. Tudi v tem oziru je pripravila M. T. Z. sprejemljivo premostitev ovir v izgradbi prostovoljnega razsodišča v mednarodnem trgovstvu. V doglednem času se bo iz te inštitucije razvilo obče priznano sredstvo za poravnavo trgovinskih sporov. Dosedanje uspehe ženevske gospodarske konference je docela pripisati pripravljalnemu delu M. T. Z., kar se je na zborovanju v Ženevi brez pridržkov priznalo. Naglašala se je potreba, da še odpravijo carinski zidovi in se pospeši prosta trgovina. V Stockholmu so se dogovori o tem predmetu nadaljevali in so se določile tam smernice za udejstvi-tev tega problema. Do danes je edino
Nemčija osvojila načela stockholmskih dogovorov, vsaj v svečani obljubi njenega javnega funkcijonarja dr. Curtiusa se je zavezala znižati industrijske carine, če ravno tej državi preti gospodarska nevarnost, če ji njene tekmovalke ne sledijo z enakimi ukrepi. — M. T. Z. je delegatom posameznih držav naročila, da delujejo doma z vsem svojim vplivom pri vladah, da se carinske postojanke polagoma znižajo ter vsaka po svoje sodeluje na problemu gospodarske ozdravitve po receptu, ki so ga sve-doki napisali v Ženevi in Stockholmu.
K. T.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski Iržni dan dne 24. sepiem-bra 1927. Ta trg je bil vsled deževnega vremena in padanja toplomera (14.5° C) slabše založen in obiskan kakor navadno. Bilo je 35 s svinjino (slaninarji imajo sedaj svojo dobo), 20 s krompirjem in drugo zelenjavo in 12 s sadjem naloženih voz na trgu. Slaninarji so prodajali, kakor po navadi po 10 do 27 Din za kg na drobno, po 14 do 17.50 na debelo; domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. Perutnina (okoli 700 kom.) se je prodajala malo ceneje in sicer piščanci po 15 do 25 Din, kokoši 30 do 50, race 35 do 50, gosi 50 do 90, purmani 60 do 75 Din, domači zajci 10 do 25, belgijski 35 do 50, an-gorski 75 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 1 do 2 Din, glavnata solata 0.25 do 3, ohrovt 0.50 do 1, buče 1 do 3 Din komad, zeljnate glave 0.50 do 3, karfijol 1 do 4 Din komad. Kislo zelje 4 do 4.50, kisla repa
2	Din kg, čebula 1.50 do 2.50 Din, česen 7 do 12, paradižniki 2 do 4, peteršilj
1	do 2, zelenjava za juho 1 do 2, zelena paprika 6 do 8 Din kg Uumarce 0.50 do 2,- za kusanje 0.05 do 0.10 Din komad. Gobe (katerih je bilo vsled deževnega vremena mnogo na trgu) 1 do 3 Din, finejše 4 do 5 Din kupček. Sadje: jabolka in hruške 3 do 8, češplje in slive 6 do 7 (po deseti uri so pripeljali Bosanci okoli 2000 kg češpelj in so jih
prodajali po 5 Din kg, vsled česar so tudi domače prodajalke zniZale cenol;
breskve 6 do 8, grozdje 8 do 12 Din kg. Cvetlice 0.25 do 7, z lonci vred 15 do 75 Din komad. Lesena in lončena roba, katere je bilo malo, se je prodajala po
1	do 100 Din komad. Brezovih metel, lesenih grabelj, to pot ni bilo na trgu.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 21. septembra se kmetje pripeljali 16 voz sena in 6 voz slame, v soboto radi deževnega vremena pa samo 4 voze sena na trg. Cene so bile senu 60 do 75 Din, slami pa 45 do 50 Din za 100 kg.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 16 Lutzovih peči in štedilnikov; do 4. oktobra t. L glede dobave bakrenih cevi, veder/vrčev in škafov; do 7. oktobra t. 1. pa glede dobave 5000 kg jedrnatega mila in 2000 kg loja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 29. septembra t. 1. pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1927 do 31. marca 1928. — Dne 8. oktobra t. 1. pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki glede dobave ovsa za čas od 1. januarja do 31. marca 1928. — Dne 8. oktobra t. 1. pri Direkciij državnih železnic v Subotici glede dobave večje količine raznega pairja; dne 10. oktobra t. 1. glede oddaje okoli 5000 komadov pil v ostrenje.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
TVORHICA KCH.tn OtTBA«lAZOV,FIRNEIA mSTIlUUM
OKUŽBA Z.OZ.LJUBLJANA
»ORIENT^
iasssi-
FTrnE ~L
Terpentin!
*
prodajalna
DUNAJSKA C. 14
LJUBLJANA
POLEOTRGOVINA SCHNEIDER iVEROVŠEK
PRVOVRSTNI MATER3AL-NlZKECEbfF||
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje
oddajo tesarskih del
pri stanovanjski hiši na Bleiweisovi cesti.
Proračun se dobi v zborničnem uradu med uradnimi urami od 26. t. m. dalje za Din 20*—.
Tam so tudi na vpogled načrti in splošni stavbni pogoti. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti pri podpisani zbornici najkasneje do dne 29. septembra 1927 do 12. ure opoldne.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,
dne 23. septembra 1927.
an Jelačin 1. r.
predsednik.
dr. Fran Windischer 1. r.
generalni tajnik.
Veletrgovina
kolonljalne ln Špecerijske robe
LJUBLJANA
ZALOGA sveže pražene kave, mletih dISav in rudninske vode.
Točna In solidna postrežba I
Zahteval te ceniki
Vse vrste trgovske knjige kot: amerlkan-skl Joumalt, glavne knjige, blagajniške knjigi, vsakovrstne Štruce, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje
A. JANEŽIČ Ljubljana
Elo^ljiuiska ulica St. 14
knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov In trgovsklk knjig.
Na vaUko!
Na malo I
Tiskarna MERKUR, Ljubljana
trg.*ind. d. d. - Simon Gregor« tov«
M priporoča ta tisk vsakovrstnih tiskov*" ** tf"T~. obrtnike, industrljce In urade. -- L***"*	5s*
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Telefon št. 2016.
:lam LJUBI
Stanje vlotenega denarja nad 250 milijonov dinarjev
(GBADSKA ŠTEDION1CA)
*	-***•’*	,	f
Prešernova ullc»«
... -—.-sv,,N	,.xnn	l„
Sprejema vloga na hranilne knjižice kakor tud1 — ^
proti naiuflodnejiemn obrestovanju. Hr«plaSeJ« »jasti « »loge
proti dogovorjeni odpovedi v tekočem raCunu najviije mogoče obresti.
Ustanovljeni
Stanje vloieaega
nad 1000 milijonov
denarja I
N.,1 ro|nkt . Ameriki imlag.|o .»oje prihranke MlM* » «eH hranilnici, te, je «ennr t. pnpnlnmn. enren. m——
Urah IVAM MBS. -	Uil >W»KU*, k« U*Mh ■«	*■»»»*•