Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. B/I. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. ¥ MufoUčmi, cine S©. ciecerrsispB t®33>. Š«ev. 52 — s„es© ti. lit« AJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava »Pohoda« želita vsem svojim Utateljem, sodelavcem in naročnikom srečno in Uspehov polno Novo leto! V novo leto Čas teče in kazalci njegove ure se bodo pravkar premaknili na številko 1934. "stopili bomo v novo leto vsak s svojimi kislimi in načrti. V novo leto vstopamo tudi mi nacio-nalisti. In kot vsakdo drugi, tako moramo l!(li mi v tem trenutku nekoliko pomisliti j*a bodočnost. Prišel je čas, da si povemo, *aj vidimo pred seboj v oni neizvesnosti. v katero pravkar vstopamo. Povedati si ®°ramo, kaj nameravamo in kakšna bo po kateri bomo v bodoče hodili. Povsod lahko slišimo samo ječanje, vidimo breznadno stisnjene pesti in obra-Ze> ki kažejo obup. Zaman pa iščemo odločnosti, pravljenosti in onega navdušenja, ki ga da človeku le borba. Zato moramo odgovoriti na vprašanje, ali smo ali pa nismo tudi mi med vrstami tistih, ki jih je obup privedel do skrajne točke* in ki vidijo edino rešitev v čudežih, v izpre-niembah, ki bi prišle same od sebe brez njihovega sodelovanja in truda. Vsi se zavedamo težkih razmer, v katerih se nahajamo, toda obenem se tudi zavedamo, da nas iz tega stanja ne bo rešilo samo tarnanje. Rešilo nas bo le trezno in konstruktivno delo, ki bo pravilno vodeno moralo dovesti preko težkih borb, vendar končno do svojega smotra: sreče in blagostanja jugoslovanskega naroda. Spoznali smo, da so krivi vsi tisti preroki, ki napovedujejo rešitev preko noči brez predhodnega trpljenja, žrtev in velikih zaprek. Vsaka dobra stvar je težko dosegljiva in vsi tisti, ki hočemo doseči nekaj dobrega, moramo biti pripravljeni na borbo ter ne smemo gledati današnjega dogajanja od strani, ampak moramo aktivno. sodelovati pri delu, ki je pričelo z geslom: »Iz naroda za narod!« in katerega namen je uresničiti svoje misli ter zahteve z vsemi sredstvi, ki bodo v tej borbi potrebna. Zato bo za nas novo leto — leto borbe, vodene v prepričanju bodoče zmage ]n z voljo, da dosežemo končni smoter. Mi ne verujemo v degeneracijo in propadanje, pač pa v prosperiteto in uspešen razvoj, kajti preteklost nas uči, da so se Pojavile najboljše sile baš v najtežjih trenutkih, ko je bilo na videz še skoro vse Zgubljeno. Stiska rodi junake, in tako mora biti tudi danes. Vstati morajo borci, vstati mora pokret, pojaviti se mora moč, ki bo okrenila potek dogodkov v drugo smer: k boljšemu in popolnejšemu. Naš narod je zdrav, naš narod ni izčrpan in za-0 morajo danes v smeri poboljšanja razmer s prvenstvenim smotrom zgraditve Mogočnega pokreta, ki naj uresniči vse nujne in življenjske zahteve našega naro-~a> delovati vsi tisti, ki se čutijo pripadnike tega naroda. V tej smeri delujemo tudi smo delovali in bomo delovali. . Res je, nimamo lepo zvonečih gesel er sicer vžigajočih, toda nemogočih programov. Ne obljubujemo nikomur nebes na zemlji. Kot nacionalistom nam ne sme biti ®l*j navduševanje mase z besedami, zato, a jo potem z dejanji razočaramo. Cilj nam m°ra biti le delo, stvarni uspehi, za kate-e Pa vemo, da jih bo treba doseči s tru-r^ni in priboriti z muko. Zato pri nas ni ^ esta za tiste, ki so že tako obupani, da on uJ&io samo še v druge in gredo za od1**'., ki jim vse obljublja, ne da bi kaj ,. njih zahteval. Mi hočemo ljudi-borce, h..HZauPajo vase, v svojo lastno moč, ki , v° aktivni delavci in tvorci boljše bo-Hočemo človeka, ki bo trezno ? edal in uvidel, da je edina rešitev v de-u> v močni volji in v žrtvovanju. y To so naši pogledi, čas jih narekuje. Vemo, da se naš krog iz dneva v dan širi, dokazujejo razmere pravilnost tega stališča. Radi tega gledamo tudi bodočnosti v obraz brez obupa, brez strahu, z neomajno vero v uspeh in pripravljeni vsak trenutek na — borbo. Naši duhovščini Ko se je katoliška duhovščina v Italiji in Nemčiji odtegnila dnevni politiki in opustila udejstvovanje v posebnih katoliških političnih strankah, se je lahko reklo, da je bi! izvršerTia korak proti volji duhovščine. Pod pritiskom fašističnega, oziroma Hitlerjevega režima sta pač morali kloniti obe tako močni politični poziciji katoliškega klera v leh dveh državah. Toda lemu vzgledu je sledila tudi Nemška Avstrija, kjer se ne more govoriti o nobenem pritisku, saj je Avstrija 100°/o katoliška ter je zavzemala v javnem in političnem življenju gospodujočo pozicijo ona krščansko~a dobre volje. Še noben Božič od obstoja naše mile domovine ni bil tako žalosten kot ravno to leto. Ljudstvo s strahom gleda v temno bodočnost, v kateri ne vidi nikakega pravega zboljšanja bodisi na tem ali onem polju. Kmetiški pridelki nimajo nikake prave cene v razmerju z raznimi drugimi izdelki. Ako bodo cene tako padale, si ne vemo pomoči in ni rešitve iz težkih gospodarskih spon. In ne samo to, da cene rapidno padajo, pač pa je v .glavnem tudi to, da ni niti za te borne pridelke, kateri se pridelujejo, skoro bi rekel nikakega povpraševanja, nobenih kupcev. Kes je, da se je na eni strani ustvarila }>osebno v zadnjih par letih popolna nemorala z raznim beganjem, pa tudi obljubami pri našem kmetu, kakor trgovcu, obrtniku, na deželi sploh. Res je pa tudi, da so te nemorale krivi v veliki večini ljudje, ki so v prvi vrsti ■poklicani vzgajati moralo, in to na ta način, da prihajajo malo več na deželo, ter pouče ljudstvo, katero begajo na vse mogoče načine tuui takrat, kadar ne rabijo tega ljudstva ter mu vlijejo vero v bodočnost in moralo. Res je tudi, da ni v nobeni gorski vasi tako neumnega kmeta, kateri bi imel tako malo mo-' a!‘e> ■da bi mislil, da ne bo več davkov, da t6h ne bo treba več plačevati, kakor se od več strani trdi. Vsak kmet tudi ve, da bo moral plačati svoj dolg, katerega je naredil v času, ko so bile še cene na popoilnoma drugačni višini, kakor pa danes. Nova uredba o zaščiti kmeta bi bila zelo dobra m bi jo gotovo vsak prizadeti kmet z Nadaljevanje s 1. strani. pridržano prvenstveno ljudem, ki se znajo prilagoditi trenutni situaciji. Kaj naj delajo v njej možje, ki imajo trdo hrbtenico, se ne znajo klanjati na levo in desno in hvaliti danes fo, kar so grajali včeraj ter obratno? _ Ce dnevna politika že za značajnega in poštenega lajika ni bila posebno vabljiva, kako se je moglo baviti z njo toliko pripadnikov onega stanu, ki bi morali kot učitelji Kristusovih naukov pridigovati le mir na zemlji in bratsko ljubezen med ljudmi! in to zlasti pri nas, kjer so bile razmere med raznimi političnimi strankami naravnost ogabne in so objavljala glasila posameznih strank uprav ostudne izpade proti političnim nasprotnikom. Ubogi narod, ki je moral vse to prenašati! Upirala se mu je sicer taka hrana, toda kaj je hotel, saj mu jo je servirala poleg drugih tudi katoliška duhovščina! če gledamo današnje stanje po naših zlasti podeželskih občinah, potem se ne smemo čuditi, ko vidimo, kolik prepad zeva med našo duhovščino na eni in dobršnim delom njenih faranov na drugi strani. Nam ne gre za vprašanje, kje je večina faranov, ali je na strani župnika ali pa na nasprotni strani. Nam gre le z dejstvo, da je duhovnik v večini občin direktno nasproten precejšnjemu delu svojih faranov, ki mu zopet s svoje strani vračajo milo za drago. Ali je to stanje v interesu vere in cerkve in ali je to stanje res potrebno? Prav gotovo ne. Katoliški duhovnik naj ima svoje prepričanje in naj to- prepričanje kot državljan tudi uveljavlja, kadar ima za to priliko. Naj voli eno ali drugo stranko, svobodna mu pot. Da bi pa moral biti vsak duhovnik sočasno agitator neke politične stranke in to vedno samo ene, to ni mogoče, to je nezdravo in iz tega nastaja vse zlo. To zlo po-slaia težko in usodno zlasti danes, ko prehaja val nacionaJizma tudi na Jugoslavijo. Bivša SLS je z navdušenjem pozdravila kraljev manifest od 6. januarja t929 in polnila svoje liste z navdušenimi članki o lepoti in edini rešilnosti idej tega manifesta. To je storila, čeprav predstavlja ta manifest nekako magna charla jugoslovanskega nacio-natizflla, čeprav postavlja ta manifest koi osnovno tezo vsega našega nacionalnega in državnega življenja princip narodnega in državnega edinslva. Pa je zapihal drug veter. Po nerodnost vodstva bivše SLS so morati predstavniki te stranke iz Živkovičeve vlade. Od tedaj dalje se začenja ona ogabna plemenska in separatistična borba, ki sicer počasi ponehava, pa jc še vendar mnogo preveč aktivna. In v službo te borbe se jc postavil velik del naše duhovščine. Čemu? Ali mar zato, ker posamezni voditetji niso več sedeli v vladi in na drugih, dobro podloženih stolčkih? če so sc razburjali voditelji, prav, oni so se lahko, toda le sami nad seboj, ker so spustili vrabca iz roke in lovili goloba po strehi. Zakaj jim je morata slediti duhovščina, ki bi morata pri svoji visoki inteligenci uvideti,-da borba ni Iskrena in da ni resen, kdor pljuje danes na to, kar je hvalisal še včeraj. Katoliška cetkev je univerzalna ter mora po svoji visoki misiji izravnavati vse mogoče spore in razpoke, ki se pojavljajo hi in tam. Naša katoliška duhovščina bi morala vršili veseljem pozdravil, ko bi ne imel pred očmi današnjih cen svojih pridelkov. Zelo lepo Ln potrebno je, da ima naša vlada pravi smisel za steber svojih državljanov (kmetov), jim priskoči v sili na pomoč z k< rom o zaščiti. Ne smemo pa pozabiti, da je ta zaščitenec napravil svoj dolg v drugi borzni dobi (za svoje pridelke) kakor je pa lasbi.a borza t. j. ako je prodal svojega prašiča danes. Za kmeta je merodajna samo njegova lastna borza, t. j., ako je prodal svojega prašiča mesto po Din 5 do 6, ali pa po 14 do 16, kakor v času njegove zadolžitve. Zelo lahko je reči plačaj, dati možnost za plačati je pa mnogo težja. Zato bi bilo potrebno, da bi se ne imelo na vidiku samo lažjega stališča temveč, da izvede čimpreje tudi to težje stali-Iišče, kajti 15. novembra 1934. je blizu, ko zapade prvi obrok plačila. Dobro vem, da je ravno to najtežje, ali gg. ki ste poklicani, da to rešujete, rešite dokler je čas, da ne bo treba klicati starih bobnov v življenje in ustvarjati še večje nemoralo. Gotovo bo zopet dovolj morale med kmečkim ljudstvo. Treba je samo dati našemu kmetu možnost, da najnrej pride do denarja in šele potem zahtevati, da zado«ti svoiim obveznostim, kar bo gotovo rad storil že iz svoje inicijative brez vsakega pritiska. Kljub temu, da vsak za sebe neznosno čuti udarce težke krize, je še vedno dovolj samozavesti in odločne volje za rešitev iz današnjih težkih dni. Naj nam vsem prinese kolo sreče v novem letu 1934 res^ pravega zadovoljstva in vsaj delnega zboljšanja pri našem narodnem gospodarstvu. Vsi tisti pa, ki ste v prvi vrsti poklicani za izvršitev tega, res na delo! Franjo Bulc, Mirna. to visoko misijo tudi v naši nacionalni državi. Ko je enkrat sprejela z navdušenjem jugoslovansko nacionalno idejo, tako divno izraženo v kraljevem manifestu od 6. januarja 1929, potem je morala biti tudi glede naše države vsaj tako univerzalna, kot mora biti po predpisih katoliške cerkve. Tako pa smo doživljali dan za dnem nevšečne pojave, da je katoliški duhovnik nastopal v javnosti kot nasprotnik jugoslovanskega režima, prihajal v konflikte z obstoječimi državnimi zakoni in moral nositi posledice, ker je pač državljan kot vsi drugi. Čemu vse to? Naši duhovniki znajo brez dvoma ločiti režim od ideje, na kateri bazira dotični režirn. tdeio so sprejeli, saj je to ideja 6. januarja 1929, režim pa odklanjajo! Kot nacionalisti smo bili in smo prvi, ki odkrito priznavamo, da tudi mi nismo udinjani režmu, saj ga predstavljajo ljudje, ki so vsi zmotljivi in imajo vsi svoje hibe. Toda če nam ni všeč vlada kot taka, če nam niso všeč posamezni člani vlade, oziroma posamezni predstavniki tega režima, potem še nimamo pravice, da napadamo temeljno idejo, na kateri sloni režim. Kdor ne zna ločiti osebe od stvari, ta je ali hudoben ali pa nesposoben. Kaj bi rekli naši duhovniki, če bi mi začeli z imeni slabih duhovnikov dokazovati, da je katoliška vera slaba in nič vredna? Ideja ostane sveta in neomadeževana, čeprav se je loti par umazanih rok, pa naj bo potem ta ideja verska ali pa nacionalna! Iz naroda za narod, to bi moralo biti vrhovno načelo baš one katoliške duhovščine, ki zlasti pri nas tako močno povdarja, da stoji na braniku slovenstva. Kdor hoče braniti slovenstvo, ta mora čuvati z vsemi svojimi močmi jugoslovanstvo, kajti brez tega širšega pojma propade tudi slovenstvo kot sestavni del jugoslovanstva. Od malega navzgor k vzvišenemu, to mora biti vodilna misel vseh resničnih vernikov! Del svoje globoke vere pa morajo posvetiti verniki tudi onim idealom, ki jih mora doseči njih narod, če naj hodi pot normalnega, kvišku stremečega razvoja in naj si očuva svojo nacionalno in državno eksistenco. Objavljamo ta članek z najboljšo voljo, da pomagamo ozdraviti težko rano na telesu svojega naroda. Duhovščina je in mora biti živ del svojega naroda, mora živeti z njim in mu mora biti vodnica in svetovalka tudi v posvetnih zadevah. Zato pa mora korakati z razvojem in ne sme zastavljati tega razvoja s krčevitim vzdrževanjem nekih zastarelih, z zdravim, kvišku stremečim razvojem nezdružljivih tez, kajti sicer zastane in se loči od svojega naroda. Morda je danes zadnji čas, da se popravijo storjene pogreške, kajti ves zunanje-in notranjepolitični položaj sili državo in resne državljane, da se oprimejo jugoslovanske miselnosti in zastavijo vse svoje sile, da se ta posebno za nas Slovence edino rešilna jugoslovanska ideja čimprej uresniči. Kdor še danes trdi, da predstavlja jugoslovanska ideologija kakršnokoli opasnost za obstoj slovenskega jezika in vsega onega, kar je svojstvenega nam Slovencem, ta prezre, da smo baš mi, jugoslovanski nacionalisti v Dravski banovini, najboljši Slovenci, ki s ponosom priznavamo, da smo Slovenci in da smo le kot taki del enotnega jugoslovan- Govori se, da bo naša radio-oddajna postaja okrnjena in da ji je usojeno postati le vmesna postaja, v »relais« zvezana z Beogradom. Ne bomo trdili, da je naš študij že na odlični višini, a njegove važnosti ne smemo nikakor prezreti in sicer iz več tehtnih razlogov. Posebno sedaj se ne bi smelo govoriti o centralizaciji radio-programov, ko je uprava našega radia prešla iz rok »Prosvetne zveze« in ko so dani vsi pogoji, da se bo pod novim začasnim vodstvom naš radio izpreme-nil v ono pravo narodno prosvetno ustanovo in da bo izpolnjeval vse one naloge, radi katerih je bil postavljen. Mar se v Beogradu ne uvideva važnosti ljubljanskega radia za naše brate onstran meje, na Primorskem in na Koroškem? In sedaj se namerava odvzeti še to zadnjo uteho njihovi tragični usodi. Vsak premožnejši kmet na Krasu in na Koroškem poseduje radio aparat in se pri njemu zbirajo vaščani, da v skoro pobožni tišini sprejemajo v svoja srca besede tolažbe in vzpodbujanja, ki smo jim jih do sedaj nudili v domači govorici. Tega dejstva se ne sme nikoli pozabiti; a to še ni najtehtnejši vzrok, radi katerega se upiramo okrnitvi ljubljanskega radia. Opazujemo, da se v zadnjih časih razširja uporaba radia tudi na našem podeželju in da postaja ljubljanski radio važen faktor za prosvečivanje našega kmečkega ljudstva v strokovnem, posebno pa v narodnem oziru. In v tem tiči najvažnejši moment za ohranitev našega radia, istotako zagrebškega, in da se ga kolikor mogoče izpopolni s strokovnimi poljudnimi predavanji, da se kmetu nudi tudi ono, kar se našemu delavcu da z obrtnimi in raznimi drugimi dopolnilnimi tečaji. Radio ni noben luksuz več, postal je vsakdanja potreba za meščana in za preprostega človeka za njegovo razvedrilo in prosvečivanje. Značilen govor gospoda rektorja. Ljubljana, dne 17. decembra 1933. V soboto 16. decembra 1933. ob 18. uri zvečer se je v zbornični dvorani Aleksandrove univerze v Ljubljani vršila svečana proslava v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Razsvetljena dvorana, okrašena s kraljevo sliko, državnimi trobojkami in zelenjem je napravila na vsakogar svečan 'in globok vtis. Prvič se je letos Aleksandrova univerza poklonila svojemu visokemu zaščitniku ter mu dokazala neomajno zvestobo in vdanost. Malo po 18. uri je proslavo otvoril predsednik Akcijskega odbora g. Colarič Martin, pozdravil vse navzoče, posebno pa g. rektorja dr. Slaviča Matijo in gg. profesorje. Med drugimi smo opazili gg. dekana pravne fakultete dr. Štreklja Milana, dekana teološke fakultete dr. Grivca Frana, prodekana pravne fakultete dr. Lapajneta Stanka, dr. Kelemino Jakoba, dr. Bilimoviča Aleksandra, dr. Spektorskega Evgena, dr. Skumoviča Antona, dr. Buriana Vdelava in dr. Tomšiča Ivana. Proslave so se udeležili polnoštevilno akademiki vseh kultunih društev brez ozira na politično usmerjenost, kar jasno priča o veliki vdanosti do prvega Jugoslovana in državljana Jugoslavije. G. Colarič je predlaval, da se s proslave odpošlje sledeča brzojavka: Nj. Vel. Aleksandro I., kralju Jugoslavije Beograd. Jugoslovanka akademska omladina, zbrana na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani, Vam izreka ob priliki svečane proslave rojstnega dne Vašega Veličanstva najiskrenejše čestitke in izraze najgloblje vdanosti. Akcijski odbor. Po prečrtani brzojavki, ki je bila od vseh sprejeta z velikim zadovoljstvom in veseljem, je podal predsedujoči besedo g. rektorju dr. Slaviču. Zbrane gg. profesorje in akademsko mladino je nagovoril ter izvajal med ostalim sledeče: Gospodje! Akademiki! Ako obhaja družinski oče svoj god, se zbirajo člani družine, da skupno proslave očetovo slavo. Danes se je zbrala prvikrat naša univerzitetna družina, da proslavi rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I., očeta domovine, patrem patriao jugoslavicae, in pokrovitelja Almae matris Alerandrinae, ki ji je bagohot-no dovolil, da nosi Njegovo vzvišeno ime. Z iskrenimi domovinskimi čuvstvi sem v letošnjih počitnicah ogledoval rojstno hišo Njegovega Veličanstva v Cetinju in premišljeval, kako so ob tem rojstvu jugoslovenske rojenice obilno oblagodarile novorojenčka in mu prisodile tako veliko nalogo v zgodovini južnih Slovanov: Ta slovanski sin črnogorskih planin naj zbere in združi vse Jugoslovan, Srbe, Hrvate in Slovence v močni Jugoslaviji, ki naj nudi pod svojo streho mir, srečo, razvoj in napredek vsem Srbom, Hrvatom m Slovencem. Pot, ki je vodila k tem cilju, ni bila lahka, ni bila s cvetjem posuta. Vodila je s Kosovega polja preko albanskih gora na Kalvarijo ju- skega naroda. Naj padejo umetno zgrajene barijere, ki nas ločijo, vsedimo se složno za isto mizo mi vsi, ki nam ni za politične stranke in za osebne koristi, pa bomo takoj videli, da nas ne loči prav nič in da smo istih misli. Ne vabimo nikogar v svoje vrste, izjav- Niti z denarnega momenta ne bi slična preuredba bila priporočljiva, kaj še koristna. Res je, da bi se nekaj prihranilo pri obratnih stroških, a z druge strani bi se odvzelo zaslužek velikemu številu oseb nastavljenih v našem študiju in pa vsem predavateljem, ki se rekrutirajo prvenstveno iz nacionalnih krogov in katerim plačuje naša postaja letno vsoto 1000.000 Din, ki je itak malenkostna. Skupna oddajna postaja v Beogradu pa ne bo mogla nikdar nuditi onega programa, ki ga potrebujeta z ozirom na svoje speciel-ne kulturne prilike Ljubljana in Zagreb. — Izvedba centralizacije bi pa brez dvoma pp* vzročila ogromen padec radio abonentov in ne bi tako v nobenem oziru dosegla svojega namena. Saj se že mrmra, da igra pri tej reformi važno vlogo celo inozemski čifutski kapital, ki bi bil v veliki meri zainteresiran pri graditvi novih radio-oddajnih postaj širom naše države, ki bi se pojavile po izvedbi centralizacije radia. Moramo samo pozdraviti željo, da se n. pr. v Nišu, Splitu, Novem Sadu, Skoptju, Sarajevu, dvignejo stolpi za antene, ki naj bi dvigale kulturni nivo našega ljudstva, a to se bo bolje doseglo s tem, da se te nove postaje nikakor ne zvežejo telefonskim potom z Beogradom, temveč da se jim dopusti samostojno življenje. Torej, vedite, razni gospodje, da se je z uradnim jugoslovenarstvom, mnogo škodovalo jugoslovenstvu, posebno pri nas, in da se bo s sličnimi uradnonacionalnimi ukrepi samo uvedlo malodušje in upravičen nemir med najširše plasti naroda. Vsi, mi nacionalisti, smo odločno proti temu, da se nam odvzame naša radio postaja in se bomo vedno postavili na rob sličnim poskusom. A skrbeti moramo, da se ljubljanski radio dvigne kvalitativno in da bo nudil vsestransko izobrazbo in zabavo vsem slojem in to v strogo nacionalnem duhu. J. J. naške srbske armado. Regent Aleksander je prenodil ves ta križev pot in moral giedafL kako so mu med potjo padali zvesti junaki ati legali v grob na samotnem Krfu. Toda brez trnja ni cvetja in brez trpljenja ni vstajenja. Kajmakčalan je postal gora vstajenja, gora vstajenja An zmage srbske vojsko, pa tudi gora vstajenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Klicar in glasnik tega vstajenja pa je bil naš kralj Aleksander. Kako izvršuje kralj Aleksander I. dalnji program, ki so mu ga prisodile rojenice, vidimo, ako se le malo ozremo po državi. Najvidnejši izraz kulturne svobodo in kulturnega napredka med Slovenci jo ravno naša univerza, katere ustanovitev je podpisal in s svojim kraljevim imenom zaščitil naš narodni kralj Aleksandere I. iKako napreduje kultura, pa vidimo, ako potujemo po širni naši domovini. Očitni znaki tega napredka so zlasti v južnih krajih, kjer so bilo prej celo neurejeno razmere. Kjer so bili prej nepristopni kraji, kamor si potnik ni upal prodirati brez orožja in spremstva, tam teče zdaj gladka avtomobilska cesta, kjer potuješ varno in mirno podnevi in ponoči. Kjer so bila prej pusta, neobdelana polja, tam se rahlja zemlja in spreminja v plodo-nosno kulturo. Po deželi se dvigajo nove šole, po mestih se urejajo ulice in mestne stavbe. Mogočno se dviga posebno naša prestolnica Beograd. S ponosom zre lahko naš vladar na ta razvoj in napredek. Z veseljem in ponosmo pa gledamo zdaj na najnovejše delo našega kralja, na delo zbližanja in sporazuma z brati Bolgari in drugimi balkanskimi narodi. Kdor je videl južno Srbijo, ve, kako težko je to delo. V pravoslavni katedrali v Nišu so mi kazali grobnico srbskih svečenikov, ki so padi; kot žrtve vojne z Bolgari. V niški trdnjavi so spomeniki srbskih domoljubov, ki so jih pokončali sovražni streli. Blizu Ohrida stoji samotno spomenik srbskih visokošolcev, ki so jih v bližnjem selu Kavue na stotine ujeli in pobili Bugaraši leta 1915. Težko je celiti take rane. Toda kralj Aleksander veruje, da je ljubezen močnejša ko sovraštvo. Zato se je s pogumom lotil tega dela, da doseže pomirjenje z Bolgari in ustvari bratsko razpoloženje med bratskima narodoma, kar bo obema v srečo in prospeh. Naša Alma, ki se je zbrala v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva, s toplimi željami spremlja vladarsko delo Svojega kralja in pokrovitelja, da bi bilo srečno in uspešno, ter kliče: Živel kralj Aleksander I.! Živel kraljevski dom! Živela Jugoslavija! Po burnih ovacijah pozdravnemu govoru g. rektorja je sledil govor zastopnika JNAD »Jadrana« tov. Jeruea Janeza. Za njim pa sta govorila še predsednik JNAK »Edimrtvo« Tomšič Janez in delegat »kluba jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre« tov. Podbršič. Vsi so v svojih govorih podčrtavali pomen 17. decembra in slavili kralja kot prvega gospodarja in očeta domovine. Ijamo pa, da so te vrste pripravljene sprejeli vsakega, ki je v nacionalnem in moralnem oziru čisl. Duhovščina naj odloči sama, ali hoče v te vrste ali ne, njen laslen interes in interes njenega naroda zahtevata, da se w loči od nas še nadalje! C. I. I. svečana proslava 1. decembra na Univerzi PO N A $ I Z E t. L J I KRONIKA Profesor ljubljanske Univerze Josip Plečnik je izvoljen v odbor za graditev no-vega trga v Sarajevu. Lepo priznanje našemu odličnemu arhitektu. Petnajstletnica jugoslovenskega letalstva yo svečano proslavljena 31. t. m. v Beogradu januarja 1934. v Novem Sadu. Naša želja da bi tudi v bodoče njen razvoj šel v tej smeri kot sedaj, da bo v vsakem trenutku !ahko pripravljena braniti naš narod in državo. Finančni odbor narodne skupščine je 'Oačai razpravo uredbe o neposrednih dav-Kih. Putnik je pričel izdajati svoja turistična P°ročila, ki izhajajo perijodično v Beogradu 1,1 Prinašajo vse programe Putnikovih poto-VaBj in priredb. .. Mestna občina ljubljanska bo izdajala re-'lJJ> »Kroniko«, ki se bo bavila z vsemi sodobnimi in zgodovinskimi vprašanji. Sodelo-J’ah bodo najuglednejši znanstveniki, književniki, slikarji, glasbeniki in arhitekti. Ob-;Sf'sa]a bo 120 strani velike kvartne oblike in 0 iskana na najboljšem papirju. Poleg ilu-b racij med besedilom jo bodo krasile slike ^bakrotisku in večbarvne priloge. Izhajala štirikrat na leto. Stala bo celoletno Din nV~> naroča pa se pri upravi revije »Kro-v e<> Ljubljana, mestno načelstvo. Revijo Sem prav toplo priporočamo. . Met Beograjčanov v Slovenijo bo pri-med 5. in 9. januarjem Putnik. Dragi in v bod° v glavnem posetili Bohinj, Bled ~J'anjsko goro. r . število vpisanih dijakov na Univerzi v jiibljani znaša v zimski semester 1945, do-Je bilo preteklega leta v istem semestru '■Pisanih 1782 dijakov. Nezaposlenih v Zagrebu je okrog 9 tisoč *. iavcev in nameščencev, a skupno z njiho-■mi družinami jih je 25 tisoč. Liubliana mestnemu FIZIKU DR. RUSU Prosimo vas spoštovani g. fizik: Od 10. «° 15. septembra 1933. ste bili na Poljskem 'Varšavi. Isti čas se je izvršilo na ljubljanskem pokopališču vsaj en mrliški prekop, ^akon strogo predpisuje, da mora biti pri vsakem mrliškem prekopu navzoč zdravnik. Običajno ste vi prisostvovali ekshumaeijam Proti predpisani taksi. Teh pet dni vas pa J1i bilo v Ljubljani. Ali nam morete povedati, spoštovani g. fizik, kateri mestni zdravnik Vas je pri tem prekopu nadomestoval? K VPRAŠANJU BREZPOSELNIH INTELEKTUALCEV (Nadaljevanje) Država saima ima rosen namen onemogočiti; dvojno zaslužkarstvo. Tozadevno je že pred dvema letoma s finančnim zakonom določila, da izgubi del svoje pokojnine oni državni upokojenec, ki ima poleg državne pokoj-mine še kak drug zaslužek, ki dosega ali pa presega vsoto Diin 5.000-— mesečnili dohodkov. Z letošnjim finančnim’ zakonom pa se bo toidoločilo še poostrilo. In kaj je storila mestna ^nčina? šla je preko tega določila finančnega zakona, dia ni navedeni državni upokojenec "gubi! ničesar na svoji pokojnini, ,mu je čisto ^stavno znižala plačo od Din 6.000- na Din v'999'—. K temu pa mu je gospod župan do-?‘i|l 'iaplaičevati mesečno nagrado za reoirga-^izatoma dela v znesku Diu 1.000-— in mož ^ izgubil en cel dinar na svojih mesečnih j^jemikrh. Znati jo tr*8»b&\ i«n vso pravijo. pa vprašamo, kdo naj še spoštuje in se ^v-na^po df loSiiih obstoječih zakonov, ako jih °«o javne institucije ne bodo spoštovale? Osnovna državljanska vzgoja in ne samo gospodarski in socialni moment zahteva, da se s tako prakso pri mestni enkrat za vse- lej neha. Predvsem pa raj se preneha dajati takim državnim upokojencem, ki imajo, kot ftin® videli, že Din 9.000'— ali natanko Din 8.990'— mesečnih dohodkov, še nagrade pod najrazličnejšimi naslovi in ki znašajo samo v tekočem letu že nad Din 15.000'—. Ničesar nočemo sumnrč:ti, toda prepričani smo, da se bo vsaik davkoplačevalec z začudenjem vprašal, čemu se pri mestnem magistratu državnemu upokojencu (izplačujejo toke vsote. Zdi se naim vsekakor potrebno, da bi gospod župan na enem prvih svojih predavanj o občinskem gospodarstvu pojasnil vzrok takega početja. Drugi državni upokojenec pri mestnem imag:stratu, kn ima Din 2 800-— .pokojnine in pri občini plače Din 2.250’—, pa uživa zopet to ugodnost, da se mu prizna vsak dan Din 50'— polnilne, kar znese mesečno nadaljnjih Din 1.500-—. 0 izplačevanju raznih visokih nagrad vedno le istim osebam, bomo pozneje govorili. Za sedaj samo to: pri mestnem magistratu je nameščenih 12 državnih upokojencev — 12 apostolov, 12 brezposelnih :intelektualcev br. se lahko preživljalo od njihovega dvojnega zaslužka. Pa ne samo 12, dvakrat 12 in še nekaj pdleg, bi lahko imelo z istim denarjem .prepotrebna sredstva za vsakdanje življenje. Mestni dohodki se stekajo iz žepov ljubljanskih davkoplačevalcev, ki so po ogromni večina mali ljudje S kako pravico se torej z javnim denarjem tako gospodari, da se nekemu da dva, trd kose kruha, drugemu nič? Prepričani smo, da se bo prej a'ti slej gotovo našel poštenjak, socialno outec človek, ki bo z gorexO bakljio posvetil na pravem mestu v to negospodarsko, nesocralno početie v ljubljanski občini in njenih odgovornih faktorjev. (Dalje prihodnjič.) Vic LAŽ IMA KRATKE NOGE Zaplotnemu dopisniku skritemu za ponarejenim podpišem sporočamo, da njegova intriga ne bo uspela. Tendenca je preočividna. Prepričan pa naj bo, da mu plačilo ne izostane. Prekmurje T0 IN ONO Slovenska svinja. Bilo je na dan občinskih volitev. V Lendavi so zmagali Madžari. Ta izid volitev je tako navdušil grobokopa Kovača, da je izbruhnilo iz njega veliko madžarsko navdušenje v dejanskem razbijanju vralt svojega najemnika, nekega javnega nameščenca. Ni si mogel! kaj, da ne bi ozmerjal »Slavov« z raznimi psovkami, kakor »slovenska svinja« in slično. Kovač je bil te dni obsojen na 14 dni zapora pni lendavskem sodišču iin je tako dobil zasluženo kazen. Vendar pa je iz Kovača je izbruhnilo na dan, kar niuogi spretno prikrivajo! Ta slučaj je vendarle iučfta, ki nam razsvetljuje psihozo volilnih dni v Lendavi, V takem znamenju se je vršila volilna borba in s tem je treba računati. Odveč so tu razne izjave in tudi opravičevanja s kompromisi vred. Kovačev slučaj naj bo naš memento! Avtonomisti. Ko primerjamo sedaj vse tiste članke, ki jih je objavljalo časopisje pred občinskimi volitvami s stanjem, kakršno je po nekaterih občinah sedaj, res ne vemo, kje in pri čem smo. V eni izrnsed občin lendavskega sreza je župan, bi svoječasno ni liotel podpisalti adirese na Nj. Vel. kralja. Brez obotavljanja je povedal, da je on »avtonomist«. Zadieva je precej znana povsod in vendar je ta gospod lahko bil izvoljen in je lahko žu-pan občine 9 50C0 prebivalci, ko se istočasno vrše neke preiskave proti ljudem, ki so se ekspomirali za res nacionalno listo v tej občini. »Tresla se brda, rodio se miš«. Koliko je bilo beganja in tekanja, konferenc in posvetovanj. In rezultat? Kakršnega bi lahko v naprej pričakovali. Zabranjen ob'ni zbor lendavskega gasilnega društva se je izvršil med tectaiaun in v nedeljo se je izvršil tudi župni občni zbor in sedaj je vse končano. Za eno izkušnao je marsikdo bogatejši in pametnejši. Kdaj neki se bomo Slovenci spametovali in bo v nas kaj ponosa? Čakovec. V zvezi s proslavo kraljevega rojstnega dne se je vršila 17. t. m. tudi proslava 15-letnice osvobojenja Medjimurja izpod Madžarov. Popoldne ob 16. uri je bila svečana akademija v prostorih dvorane hotela »Zrinjski«, ki je bila popolnoma zasedena. Proslave so se med drugimi udeležili general g. Milosavljevič z oficirji, zastopnik Sokola g. dr. Blašic, narodni poslanec g. Macekovič, mestna duhovščina z o. gvardijanom na čelu ter funkcijonarji raznih društev. Govornik g. Jelačič Franjo, profesor učiteljišča, je v lepem govoru opisal zgodovino Medjimurja vse do današnje dobe. Orisal je življenje Medji-murcev pod madžarskim gospodstvom, nagla-šujoč, da se še danes po 15 letih jugoslovanskega Medjimurja najdejo ljudje, ki v madžarščini zaničujejo naš živelj. (Klic: Dol ž njimi!) Za svoj govor je žel dolgotrajno ploskanje. Na akademiji so sodelovali učenci in učenke tukajšnjega učiteljišča, ki so zapeli nekaj lepih pesmi in zaključili z državno himno. Po akademiji se je pred mestno hišo, ki je bila vsa razsvetljena in okrašena s sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra, formiral sprevod, katerega se je udeležilo okrog 3000 ‘ljudi, ki so manifestirali za kralja, Jugoslavijo in jugoslovansko Medjimurje. Vmes pa so se čuli ogorčeni klici in žvižganje proti Madžaronom. Tako se tudi v našem Medjimurju vse bolj razvija nacionalna zavest, posebno pri mladini, ki prav nič ne zaostaja za starejšimi nacionalnimi borci. Slatina Radenci GOSPODJE, TO NE VELJA Slučaj me je zanesel v to naše prijazno kopališče, ki sicer v zimi počiva. Bila je nedelja 3. t. m. Na lepakih sem prebral, da ima sokolska četa zvečer akademijo v počast našega zedinjenja. Zelo sem se začudil, da postoji v Radencih sokolska četa, ko je vendar znano, kakšen duh je vladal do pred kratkem v teh krajih ... Prišla je napovedana ura. Prostor se počasi napolnjuje. Večina kmečkih mater, ki so spremljale svoje sokoliče. Zavesa se razgrne. Na oder stopi mlajši človek v sokolskem kroju (pozneje sem doznal, da je to tajnik sokolske čete), ki je v lepih besedah pozdravil prisotne, orisal lik g. Engelberta Gangla, ki letos proslavlja svojo 60-letnico ter prišel na samo naše zedinjenje. Krepko so donele njegove besede, s katerimi je prikazal vso tragedijo našega naroda od prvih početkov do našega osvobojenja. V duhu sem mu stiskal roko z eno samo željo, da bi imeli čim več takih ljudi na deželi. Po govoru so se vrstile deklamacije, telovadba itd., o čemer lahko rečem samo to, da se moramo čuditi prirediteljem, da so toliko zmogli. Pozneje sem doznal, da počiva vse sokolsko delo na dveh učiteljicah, enem učitelju in enem trgovskem pomočniku. Vsa čast jim! Po programu se prikaže na odru sokolska godba, a pred njo zopet govornik, to pot kot kapelnik. Že me je bilo strah ali bo kaj iz tega. Kapelnik zamahne, godba zaigra neki venček narodnih pesmi. Ko so mi pove- PETO OBLETNICO 6. januarskega kralievskega manifesta proslavita Narodna Odbrana in Sokol Kraljevine Jugoslavije v petek, dne 5. januarja 1934 ob 20. v veliki sokolski dvorani na Taboru v Ljubljani. dali, da obstoja ta godba šele dve leti, nisem mogel verjeti. Sledil je komad za komadom na vidno zadovoljstvo vseh prisotnih. Obrnil sem se do soseda in vprašal po županu, da mu čestitam. Ko so mi odgovorili, da ga ni, sem vprašal, če je prisoten vsaj kak občinski odbornik. Na moje presenečenje so mi odgovorili, da je v sosednji sobi — občinski sluga. Ni mi šlo v glavo. Proslava našega zedinjenja brez predstavnikov občine. Kdo naj pokaže pravo pot našemu podeželskemu ljudstvu, če ne občinski možje? Saj ste kandidirali na jugoslovenskem nacionalnem programu! Isto tako sem doznal, da ni nihče predstavljal gasilnega društva, ki se stalno ogiblje vsake nacionalne prireditve. Tu bo treba temeljitega čiščenja, da se odpravi ta sramota, katera se vleče ves čas našega skupnega življenja. Izgovorov ni! Komur še ni jasno, da se na jugoslovenski ideologiji ne da nič izpremeniti, ta naj izstopi iz vseh društev in korporacij, sicer bo moraila poseči vmes drž. oblast. Agilnim sokolskim delavcem kličem: le naprej, prihodnjost je naša! Z veseljem sem ugotovil, da se je vodstvo obeh slatin (Radenska in Petanjska) korporativno udeležilo te lepe manifestacije, ki mi bo ostala v trajnem spominu. — Na stvar se še povrnem. P-ca. Plul . se nekaj šušlja, da bodo kazno- vali ljubljanske nacionaliste, ki da so baje pomazali napise ptujskih nemčurjev ob priliki 25-letnice dogodkov v Ptuju. Ce smemo verjeti tem vestem, je sresko načelstvo v Ptuju ovadilo štiri nacionaliste nekih protizakonitih dejanj in so se tozadevna zasliševanja na ljubljanski policiji že izvršila. Začudeni se sprašujemo, ali je to ob petnajsti obletnici narodne države mogoče. Pred 25 leti so nas nemčurji tolkli po naših trdih črepinjah, danes pa si prav isti nemčurji drznejo protestirati proti neki upravičeni akciji. Radovedni smo, kako se bo. vsa stvar iztekla. Na vsak način pa si ne bi želeli javnega škandala, ki bomo prisiljeni napraviti če se bo še kaj po treh mesecih drezalo v ugaslo žerjavico. Pripravljeni smo vzdigniti na noge vso našo javnost, da bo spet enkrat videla, kdo nam danes še ukazuje in koga se bojimo! KrSko PROSLAVA ROJSTNEGA DNE NJ. VEL. KRALJA IN 25 LETNICE OBSTOJA NARODNE ODBRANE se je vršila v sokolski dvorani v soboto dne 16. decembra t. 1. Sodelovalo je tudi sokolsko društvo in gasilska četa. Prireditev je uspela nad vse pričakovanje prav dobro. Zato se zahvaljujemo vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k uspehu. Zlasti pa zasluži naše priznanje in zahvalo gasilska godba, sokolski orkester, moški zbor Glasbene Matice, gospa Joštova in pa predsednik oblastnega odbora Narodne Odbrane brat dr. Cepuder za krasno in stvarno predavanje o razvoju in nalogah Narodne Odbrane. Narodna Odbrana v Krškem. KDO JE KRIV? Tukajšnja Narodna Odbrana je priredila s sodelovanjem gasilske godbe na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja bakliado,- po Obzornik SLAVNOSTNA AKADEMIJA N. O., dno IG. decembra 1933. Oblastni odbor N. O. v Ljubljani je pri-v- ) akademijo v proslavo rojstnega dne . 1- Vel. kralja in 25 letnice obstoja N. O., ki 1 v celoti izpadla prav dobro. j, r_ Uvod v akademijo je tvoril govor Ilije ‘ ^ifunoviča, središnjega predsednika N. O., .)• .ai’ je orkester pod vodstvom opernega Renta g. A. Neffata odigral ouverturo L.s?®net0ve opere »Phfedre«. Orkester je v vat - k* briljiral. Zatem je ravnatelj konser-torija g. Julij Betteto prekrasno zapel arijo tkvvPere Evgenij Onjegin«, nakar je z g. Ba-ter °em zape* *z ^Prodane neveste«, ka-Qr®ga sta morala ponoviti. Pela sta izvrstno, in TaJ10vec ie nato zapel še arijo iz iste opere lenf i f()Pel' aPlavz- Oba solista sta prejela Pe lovorjeve vence. šen,?*? kratkem odmoru je zbor nacionalistov Wv 0b8keRa okra kar se je zlasti opazilo pri L r-1®noristu. Temeljita glasbena šola pa bi i/vn-r(jZ dvorna odpravila. Orkester je nato ge dim? ♦ . clru<*i stavek I. simfonije Čajkovskega to „i Daniiela Gruma. Za simfonijo kiwfi el kot zadnja koncertna točka Dvo#a-Slovanski plesi. Itnt«.?°-ncer*u i® sledila družabna zabava, pri 1 1® sodeloval radio jazz. »OMLADINA« Izšla je druga številka te revije, ki popolnoma s pravico nosi naslov »Omladina«, kajti v vsakem pogledu zastopa popolnoma svobodne poglede nastopajoče generacije na sodobno dogajanje in življenje. Ni to ena izmed onili vsakdanjih revij, ampak je to revija kakršno smo do danes pri nas zelo pogrešali. Kajti kot nam daje slutiti prva, posebno pa druga številka, se bo tu razvil eliten, soliden in neodvisen nacionalno orijentiran mesečnik, ki bo obravnaval vsa važna aktualna gospodarska, socialna. politična in kulturna vprašanja. V kolikor smo se pri uredništvu informirali, smo sprevideli, Omliadiine<', res zelolepe in resne nažrte ter je radi tega dolžnost naše javnosti, da jim s ipomočjft naročnine in raznimi podporami pomore do njihovega smotra. V prvi številki, ki je v glavnem bila posvečena iredentizmu, žalostni usodi Julijske Benečije in Koroške, iznaša g. Jež Janko, stud. iur., poglede današnje naše nacionalno orijentirane oinladine na probleme jugoslovanske iredente. Povdarja razliko med našim pojmovanjem iredentizma in onim revizionistov. Za tem člankom pa sledita članka grofa Carla Sforze o Rapallu in članek Carantanu-sa Juniorja o koroškem plebiscitu. Idejne in stvarne članke pa dopolnjuje članek g. Sancina Borisa, cand. rer. eom., o Sporu v Omladinskih vrstah, ki nam v marsičem pojasnjuje na praktičnem primeru kaotično idejno stanje naše omladine. Slede razni literarni prispevki in končno pregled nastopnih iger v naši drami ter službene vesti. Uvodne besede druge številke so posvečene 1. decembru in rojstnemu dnevu Njegovega Veličanstva Kralja. Sledi članek g. Pavloviča, stud. iur., iz Beograda o afirmaciji mladine. Pisec govori o mnoštvu današnjih nacionalnih pokretov, o neodločnosti omladine, ki ne ve, kje bi delovala, da se ne zameri niti enemu niti drugemu. Kajti programi so povsod enaki, samo osebe so druge. Iz tega sledi, da je potreben močan, s motren po-«rat doraščajoče generacije, ki bo edini lahko dovedel omladino do zmage. Zatem prehaja revija na glavno snov, ki ji je posvečena ta Številka in to je ureditev kmečkih ROV- Tu le Prvi članek g. Dominca Bogdana, stud. iur., iz ciklusa agrarnih problemov in sicer Uazdolževanje kmeta in vladni ukrepi«, ki z zelo zanimivega in pravičnega stališča obravnava svoje vprašanje in kritizira vladne odredbe. Za njjm sledi članek Ivota Bosana, cand. phil., »Denarni položaj«, kjer pisec iznaša vsekakor utemeljene smernice za rešitev naše denarne krize. Sledi člaaek g. Ježa Janka v »Naši manjšini na Ogrskem«, kot nadaljevanje ngovega ciklusa »Naš iredentizem«. Nadaljuje se in konča članek g. Sancina Borisa, cand. rer. coni., o Sporu v Omladinskih vrstah. Poleg tega obsega revija še par manjših člankov, literarnih prispevkov in pregledov nastopnih iger v operi in drami. Slede službene vesti. Predaleč bi zašli, ako bi obravnavali vsako stvar posebno. Vsekakor pa vidimo, da se uresničuje želja našega znanega pisatelja dr. Ivana Laba. ki jo je izrazil v svojem uvodniku v prvi številki ^Omladine«. Kot borec iz vrst predvojne mladine, želi dr, Lah tudi tej »Omladini«, da z uspehom dovrši svojo nalogo — zbere borce. In kot vidimo ter lahko presodimo, bo to tudi dosegla. Posebno ako se ozremo na napovedano dvojno januarsko številko, posvečeno Bolgariji, ki bo vsekakor prekosila naša pričakovanja. (Revija se naroča pri upravi »Omladine^. Še-lenbnrgova ul. 6. I. in stane letno za dijake in akademike 35-—, za ostale pa 45-— Din. Letno izide 10 številk po 32 strani na finem papirju.) * Koledar druiffe »v. Cirila in Metoda v Ljub- Ijaai za navadno leto 1934. Izdalo in založilo vodstvo GMD. Ceria I>in 15'—. Strani 120 V Lji*b-ljflni 1933, Koledar obsega poleg koledarskega dela še večje število prav zamimrviili Člankov. Prvi člapek A. Bega: Seipt«mbensk.i dogodki, mam oriše potek dogodkov pred 25 leti. Ti dogodki so povzročili, da je C. M. O. *a delo, iki ga vrši C. M. D., ‘razvidna ao vsa prizadevanja In tudi uspehi družbe v preteklem letu. 98 podruž- nic C. M. D. qe pridno na delu, da omogočijo družba čim ve^e in čim sigurnejie -uspehe. Ako premotrimo delo, ki ga vrši družba sv. Cirila in Metoda m maše obmejno šolstvo že skozi desetletja, tedaj, moramo povdariti, da, je nujno po-tirobnio, da pozna to delo vsak nacionalist itn aarto priporočamo vsem našim čitateljem nakup tega koledarja. * — Naši uustra« m«je. Uredil in izdal Peter Pavlovič. Ljubljana 1933. Kinjiga ima 10 stragii in vsebuje aasiedmje sestavke: I. Lovor: Julijska Krajina; L. Kraški: Julijski Jugoslovani; P. Pavlovič: Kalvarija Julijskih Jugoslovanov; M. Vinar: Slovanski Korotan; G. Brodnik: Slovenci na Koroškem; M. Goriški: Naš narod med Rabo in Donavo. Pisec iprvega sestavka pedaja celoten lep in pregleden opis Julijske Kirajiue. Drugi sestavek je opremljen z vsema statističnimi podaitka o Julijskih Jugoslovanih, Urednik knjige in pisec tretjega sestavka podaj« oajlep&i potek dogodkov od raipalitskega dogovora do danes. Žalostna usoda našega neroda, iki je izgubil vseh svodih 650 šol, ki je izgubil pravico do lastne govorice, ki ga krvniki preganjajo, njega sinove pa zapirajo im streljajo v hrbet, vse to je irazvidno iz tega poglavja. Naslednja diva članka sta posvečena naši Koroški. 8e nad 90.000 Slovencev živi pod Avstrijo. Z njiimii smo zgubili tudi najlepše 'kraje, zgubili sano Gospo Sveto. Mnogim je še povsem neznano, da prebiva mnogo Jugoslovanov med Rabo im Donavo. So to rabe ki Slovenca in gradiščanski Hrvatje. Iz tega iposledinjega članka je razvidno, da je Še mnogo Jugoslovanov pod Madžarsko. Velik pomen ima ta knjiga, ki am« ijo res zelo patrobovaili. Premalo smo se zanimali za svoje brate izven meje naše države. Nismo imeli asbra-nih podatkov, ker kar se je pisalo, je raztreseno po revij ali in časopisih. Im vse, kar se de pisale, je bilo ipoevečeno posaDelavske Politike« simo razouija nao čikcijo nn nad ueio-vanjem »plaviti«. mi naslovom >jfce bo nič s terorjem in s preuijanu.. se znani člankar zaganja v taicozvane .^gospode«, kateri so menita po njegovem mnenju uvideli, da je stvar giede organiziranja utvavstva v nacijo-naine strokovne organizacije treba začeti drugače. l, zadevo in s čiankom Delavske Politike« bi se mn spion ne oavili, ako ne bi veueii in oiii prepričam, da je to v tem casu agimega 'tuacijonauiega oeiavskega strokovnega poiireia poureono. Znanu nam je, da so cenjeni sourugi v zaunjem casu postali zeleni vsLeu nega, ker viuijo, aa pri deiavstvu ne zalezejo vec utopistioiie ziaovsko-marksi-sticne u'tt/.e, nemvec aa ravno med tem delavstvom nasipa prepričanje, aa mu je dana rešitev in mo/jiosi razvoja in cioveKU dostojnega tivijenja samo v okviru nacijonamin orgamizacij. vzemite na manj e, cenjeni sodrugi, da so vsi ii ljudje, katere vi nazivaie »tako-zvane gospoue«., uuij socijamo cuteci m materijaino mnogo siause situiram kot vi, in da je vsaKdo oa ten »guspouov« žrtvoval za lzooljsanje delavskega stanja nuiogo več koit vi, ki živite od ten zuijavin ro&, in da je mnogo bolj glasno m jasno oosojai krivični in izKorišcevalni sistem kapitalističnih tujin in lastnih mogotcev. ivar se tiče izbire glede sprejema članstva in vodstva evidence vam sporočamo toliko, da nam je res vsakdo, ki je pošten, dobrodošel, kot vi nad izgubo vsakega teh posameznih točite krokodilove solze. Seveda mora plačati tudi redno članarino, ki pa je tako maia, da jo vsakdo zmore iz lastnih sredstev, ker mi nimamo, to nam lahko verjamete, prav nobenih sredstev na razpolago od banovine ali konzumnih društev, katerih nimamo, »gospodje« pa, ki so stvar začeli, »drugače« zaslužijo komaj toliko, da skromno žive. Kar se (tiče pretenj glede redukcije, vam mirne duše povemo, da radi nacijonainega delavskega pokreta ni bil odpuščen še niti en marksist, da pa je bila ravno na dan 1. decembra odpovedana služba nekemu uslužbencu v konzumnem društvu rudarjev, ki je v vaših rokah. Ali ni bila ta odpoved morda v zvezi z glasovanjem g. Ačkuna pri občinskih volitvah? Torej, kje so pretnje in odpovedi? Želimo točnega odgovora! Želimo pribiti samo še eno. Pri svobodnem organiziranju delavstva vas prav nič ne oviramo, želimo samo, da imate svoje in mi naše shode in sestanke v takem času, da se istih lahko udeleži vse delavstvo, da na ta način lahko čuje in razmišlja o obeh idejah in njih delovanju. Če je s tem »razbita« sloga, ki je nekoč vladala v Hrastniku, potem je to pač najboljše znamenje, da imajo ti »gospodje« mnogo več zaupanja med delavstvom kot vi, in da tega zaupanja ne bodo omajale vse krokodilove solze, ker je do zaupanja do teh »gospodov« delavstvo prišlo na podlagi njih dosledne borbe napram izkoriščevalcem delavskih žuljev, in vsled spo-■nanja in prepričanja, da je vsak delavec vreden samo toliko, kolikor je vreden in spoštovan narod, kateremu on pripada. Sedragi, »gospodje« in plavo delavstvo so vam tudi v bodoče na razpolago, dokler bo to sploh še potrebno, Zagorie Malo se oglašamo iz naših krajev, v dolini črnega diamanta. Potekel je prvi december, katerega smo tudi dostojno proslavili v našem narodnem templju, v sokolskem domu in s povorko skozi Zagorje in Toplice. Razveseljivo je, da jih je prav malo, ki niso ime)li razsvetljena okna. Upamo pa, da se bodo tudi ti kmalu ogreli. V nedeljo dne 3. t. m. smo imeli proslavo rudarskega praznika sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Do tukaj je vse v redu, toda sprevod je bil prav žalosten. V 15. letu naše svobode vidimo še vedno ostanke c. in kr. barve, črno-rumene na čepicah rudarske uniforme. Apeliramo na vodsto rudnika, da preskrbi k uniformi take čepice, ki bi ne spominjale na naše robstvo v habsburški monarhiji. Ne vem, kaj bi rekel tujec, ko bi videl, da še ni konec teh habsburških loncev, da nismo sposobni jih razbiti za vedno. To je naša narodna sramota. Čudno se nam zdi, da oblast pusti tako sramoto. Koniice Čudeži ge dogajajo tudi pri nag v Konjicah v zadnjem času. Pri službi božji na dan rojstnega dneva našega vladarja smo slišali lepo, sicer krait.ko patr ki tic no pridigo upok. župnika K umerja in ko je šolska mtladina pela drž. himno, j© duhovščina ostala do konca petja pred oltarjem. Noprije/fcno pa dime človeka, ko preneha ob petju himne orglanje :n petje cerkvenega zbora in poje šolska mladina sama dav., himno. Počaai napredujem >, pa bo že tudi še do tega prišlo, da bomo skupno peli drž. himno. Na 'poslopjih so bile povsod razcbešene drž. zastave, samo opaziti je bilo na lej aili eni hiši mesto zastav zapra-ne in raztrgane cunje. Na bivši Baumanovi hiši, pa sedaj lastnini Topolšek Frica, smo že ponovno Vidolj, in tudi 17. t. m. nad hišnimi durmi niti 1 meter dolgo zastavico. Ne vemo, dali je lastniku hiše tako malo pri srcu drž. praznik ali pa mu manjkajo sredstva za nabavo dostojne zastave. Če je pedano zadnje, p tem bomo pač morali napraviti javno nabiraLno akcijo za nakup večje zastave. Pričakujemo, da ob prihodnji priliki ne vidimo vec v .lej hiši ono malo zastavico. V splošnem je cgjažatS, da jugoslovanska ideja vendarle tudi pni nas po asi, pa sigurno pronica med ljudstvo in da pridejo počasi k pameti tudi razni hujskači ,in defetiati, upamo, da mislijo iskreno in da do tega niso prišli iz strahu. Nacionalno delavstvo in nameščena tvo se je pričelo tudi pri nas organizirati. Vršil se je 26. novembra t. 1. prvi sestanek, ki ga je obiskalo okrog ICO oseb in se je sklenilo še tekom decembra ustanoviti podružnico Narodno strokovne zveze. Organizacija našega delavstva pomeni lep korak naprej k nacionalizaciji celotnega našega javnega in zasebnega življenja. Krajevni odbor NO se bo ustanovil takoj po Novem letu in bo organiziral tudi za naš kraj in za ves okraj tako nujno potrebne viteške sekcije. Radovljica Tvrdka Baebler v Radovljici, na katero ima, kot je znano, tudi tamošnji šolski upravitelj Leopold Baebiler precejšen vpliv, prodaja nogavice, na katerih so nalepljeni napisi v nemščini n. pr. Reine Wolle, Dop-pelsohle, Hochferse itd.). Zaenkrat brez komentarja. Marija Snežna NE BODO VEČ IZZIVALI Ob prometni cesti v veliki občini Velka, ki pelje tik ob meji proti Gornji Radgoni je stala tabla z napisom v gotiški pisavi, ki naj priča, kako se je neki cumreški purgar povozil. Tablo so zavedni ljudje odstranili, a purgerjem tam preko to ni bilo po godu. Neki znan purger iz one strani, ki ima tudi na naši jugoslov. zemlji posestva je baje dal to znamenje zopet bolj trdno postaviti. Pred par dnevi pa se je le našel navdušen in tudi močen nacionalist, pa je to tablo podrl in spravil tako dobro, da ne bo več izzivala tukaj na naši svobodni zemlji. Pri tej priliki bo treba tudi na naša obmejna pokopališča malo pogledati in napraviti red posebno kar se tiče krajevnih imen na nagrobnih spomenikih. PREZGODNJE VESELJE Naš vrli in neumorni narodni borec, g. šolski upravitelj Karel Jakopec, je na lastno prošnjo premeščen v Maribor. Tukajšnjim nemškutarjem je bil trn v peti. Kajti ni bilo nacionalnega zločina, ki bi ga gosp. Jakopec javno ne ožigosal. Zato se tukajšnja nenišku-tarija njegovega odhoda nad vse veseli. Povemo pa vam, da je Vaše veselje prezgodnje, kajti nov upravitelj bo enakomeren naslednik gospoda Jakopeca. Sv. Ana v Slov. gor. Sokolska četa pri Sv. Ani v Slov. goricah vrši poleg sosednjih obmejnih sokolskih čet pri Mariji Snežni, na Sladkem vrhu in v Apačah važno nacionalno nalogo med prebivalstvom ob severni meji, ki je še, odkrito si priznajmo, povečini narodno nezavedno in za obrambo državne meje zaenkrat nezanesljivo. Še danes je tukaj mnogo nemškutarjev, ki komaj čakajo trenutka, ko bi se meja spremenila v našo škodo. Saj mnogi kar večkrat hodijo tja čez mejo po važnih ali ne-važnih opravlvih, odkoder prihajajo seveda še bolj borbeni, zlasti zadnje čase, odkar se med njimi širi hitlerizem. Ti nemškutarji zastrupljajo vso svojo okolico. Da se želje teh naših narodnih odpadnikov ne bodo nikdar uresničile in da se naša mladina obvaruje strupa teh ljudi in pa prevratnih idej raznih punktašev, zato skrbijo in bodo skrbela vsa nacionalna društva ob meji, med njimi tudi tukajšnja sokolska četa. Tukajšnjim punktašem seveda njeno delo ne gre v račun. Teh punktašev-Slovenobor-cev, ki se radi trkajo tudi na svoja sanio-katoliška prsa, češ, drugi ste brezverci, je tudi tukaj Žal precej. Povemo jim, da smo boljši kristjani od njih, samo s to razliko, da nismo rimski kot oni. Pri Sv. Ani obstoja poleg Kmetske posojilnice, ki jo vodijo nacionalni ljudje, še druga, takozvana Hranilnica in posojilnica, ki jo vodijo seveda gospodje punktaši in katera poseduje od razpusta Orla celo-tno tudi nad Društvenim domom z dvorano in odrom (še sedaj se blišči nad vratini napis »Katoliško prosvetni dom«). Omenjeni društveni dom je bil zidan v občo korist, to je, da se ga imajo pravico posluževati vsa kulturna in nacionalna društva, ki ne žalijo verskega čuta našega ljudstva, torej tudi Sokol, ki goji versko strpnost in s tem ne posega v verske stvari, zlasti pa še po 29. januarju 1929. ko je postal Sokol državna organizacija. Da bi naj imela pravico uporabljati dvorano in oder v svoje svrhe tukajšnja sokolska četa, je samoobsebi umevno Zanimivo je, da je sokolska četa že trikrat vprizorila v omenjenem društvenem domu svoje igre, seveda proti odškodnini, ne da bi tedaj gospode punktaše to motilo. Ko pa je zavel po naši lepi dravski banovini Naš pokret EKSEKUTIVA OBLASTNEGA ODBOKA NO V LJUBLJANI Na prvi seji novega oblastnega odbora NO v Ljubljani se je odbor konstituiral takole: dr. Cepuder Josip, predsednik; Kokelj Franjo, podpredsednik; Matelič Miroslav, tajnik; Ko-benter Franc, blagajnik; Sancin Boris, zastopnik Omladine. Imenovani tvorijo sedanjo ek-sekutivo, ki je že prevzela svoje posle ter se dnevno sestaja na posvetovanja. Razen tega ima brat predsednik dr. Cepuder vsak dan, razen nedelj in praznikov od 14. do 15. sprejemno uro v lokalu organizacije, v Šelenfaur-govi ulici 3/1. Cel eten oblastni odbor ima svoje redne seje vsak teden. Peto obletnico 6. januarja kraljevega manifesta proslavita Oblastni odbor Narodna Odbrana in Sokol KJ na slavnosten način v petek, 5. januarja 1934, v veliki sokolski dvorani na Taboru v Ljubljani. Vse ljubljanske in bližnje krajevne organizacije naj se te pomembne slovesnosti udeleže s svojim članstvom polnoštevilno. Zunanje organizacije pa pozivamo, da skličejo za prve dni v januarju oster klerikaliii-punktaški veter, so tudi gospodje pri Hranilnici in posojilnici postali nenadoma borbeni. Obstojalo je tedaj še tudi Katoliško prosvetno društvo in v odboru so bili seveda po večini isti gospodje. Z dopisom dne 7. nov. 1932 so na prošnjo sokolske čete odgovorili, da ji dvorane in odra ne dajo več. Tudi na poznejše prošnje in celo na pogajanja za stalni odstop dvorane in odra proti odškodnini, so jim ostala gluha ušesa. Oblast pa je letos spomladi Katoliško prosvetno društvo razpustila s prepovedjo do nadaljnega obstoja tako dolgo, dokler gospodje punktaši ne bodo nehali z umazano politiko in dokler ne bodo sprevideli, da je Sokolstvo državna organizacija, katero se mora podpirati pri njenem važnem nacionalnem delu. Sokolska četa je dne 15. nov. 1933 ponovno prosila odbor Hranilnice in posojilnice za dvorano in oder. Čujte in strmite! Odbor je vrnil sokolski četi njeno prošnjo dne 20. nov. 1933 brez pripombe, to je ne z bev in ne z mev. Upamo, da gospodje pri Hranilnici in posojilnici vedo kaj je olika, in da bi že z ozirom na to morali odgovoriti z da ali ne. Vedite gospodje — dobro prisluhnite, kaj Vam sedaj povemo, dela sokolske čete ne boste mogli nikoli zavreti, ker njeno delo je javno, odkrito, nesebično in nacionalno v jugoslovenskem in sokolskem duhu, dočim bo vaše punktaštvo doživelo z vami vred neslaven konec. Sedaj pa še nekaj vprašanj: 1. Kako dolgo še mislite nasprotovati sokolski četi in jo ovirati pri njenem uspešnem delu? 2. Ali je vaša Hranilnica in posojilnica denarni zavod, ali pa forum za politiziranje? 3. Kakšne namene ima vaša Katoliška akcija, ali verske ali politične? Oblast pa pozivamo, da gospodom pri Hranilnici in posojilnici pošteno pretiplje njihove obisti in da malo popazi na delo Katoliške akcije. Razno KONČNA BESEDA K VPRAŠANJU KMETIJSKEGA ŠOLSTVA Kr. banska uprava je izdala dne 11. decembra 1933. III. No. 9095/1 odlok, naslovljen vsem sreskim načelstvom upraviteljstvoin vseh narodnih šol in vodstvom vseh kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalnih šol ter gg. referentom kmetijskega oddelka. Odlok končuje s sledečo odredbo gospoda bana dr. Draga Marušiča: 1. Sreska načelstva naj v krajih, kjer ni gospodarske ne kulturne ustanove za odraslo kmetsko mladino, sporazumno z učiteljstvom dotičnega kraja, pripravijo vse potrebno za ustanovitev vsaj nepopolne kmetsko- oziroma gospodinjsko-nadaljevalne šole. Tozadevno statistiko je predložiti kmetijskemu oddelku kraljevske banske uprave do 10. januarja 1934. 2. Poglobiti se mora vzajemno delo med učiteljstvom narodnih šol in sreskimi kmetijskimi referenti v smislu odredbe kraljevske banske uprave III. No. 1227/1 z idne 0. februarja 1933. in IV. No. 3900/1 z dne 15. marca 1933. Strokovna predavanja na kmetsko-nadaljevalnih šolah (posebno iz poljedelstva in iz živinoreje) naj ima v okviru krajevnega učnega načrta sreski kmetijski referent ali kmetijski strokovnjak, ki ga določi kraljevska banska uprava. 3. Podroben učni načrt vsake kmetsko-nadaljevalne šole mora biti popolnoma v skladu s kmetijskim pospeševalnim programom kraljevske banske uprave in sreskega kmetijskega odbora ter mora upoštevati vsako posebno akcijo kraljevske banske uprave za pospeševanje kmetijstva. 4. Kmetsko- in gospodinjsko-nadaljeval-ne šole naj svoje delo za državljansko vzgojo še bolj razširijo tako, da bodo postale žarišče smotrne in globoke državljanske vzgoje za vso odraslo kmetsko mladino v domačem kraju. Ban: dr. Drago Maruši? s. r. * Kakor čujeino so v teku prizadevanja direktno prizadetih učiteljev kmetijskih in gospodinjsko nadaljevalnih šol, kmetijskih strokovnjakov in agronomov. Opomba uredništva. Z današnjo številko zaključujemo debato o tem vprašanju, kar naj blagovolijo vzeti na znanje vsi, ki so nam ooslali svoje dopise v priobčitev. članske sestanke ter skupno z ostalimi nacionalnimi organizacijami proslave ta zgodovinski dogodeK. Akcijski odbor združenja borcev Jugoslavije priredi dne 7. januarja 1934. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« javno zborovanje povodom o. obletnice 6. januarskega manifesta Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na tem zborovanju, ki hoče obuditi idej® vodje našega naroda, bodo nastopili s svojinu govori zastopniki bojnih organizacij. Natančnejši program bo objavljen pravočasno v časopisju in na lepakih. Iz gornjegrajskega sreza. Že svoj čas smo poročali, kakšen obtežilm materijal se je našel pri hišni preiskavi upravitelja škofovega veleposestva. Nekaj dni preiskovalnega zapora, ka je bila stvar rešena, baje na miglaj od zgoraj. Sedaj pa smo doznali v tej zadevi tudi zagovor upravitelja. Čujte in strmite kakšen silno »tehten in upravičljiv« zagovor je to. Ves obtežilni materijal, ki se je našel, je moral upravitelj zbirati za gospoda škofa v Gornjem gradu, po njegovem naročilu. To je vse! Postopanje se zaključi! Škof je nedotakljiv! Silno otročji izgovor, ampak drži pa. Ne drži pa v naših vrstah. Kdor je kriv naj odgovarja! * V našem srezu imamo nekaj gospodov? ki se simo radi bahajo, da vse narodno življenje sami »gor držijo«. Tako imamo tudi v Mozirju nekega gospoda z mnogimi častmi, k1 kaj rai zatrdi kako je naroden. Ima prav, 1® mi bi naglasili besedo naroden na o. Torej ta gospod je šel baje na kraljev rojstni dan v cerkev v traku, a delavci njegovi so spravljali les ta dan. Torej delavcu ni treba, da hi pokazal spoštovanje in čast svojemu kralju? Zapomnili si borno to! Pregovor pravi'-»čez sedem let vse prav pride.« To bo prišlo preje na dnevni red. Krajevni odbor NO I^jubljana-šiška sporoča, da se vrše redne odborove seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu v Šiški. Tu se sprejemajo tudi prijavnice novih članov ter se pobira članarina. »V Mariboru je na najbolj prometnem mestu na prodaj nemška posest, ki je zelo rentabilna. Kapitala potrebno najmanj pol milijona Din. Informacije daje Narodna Od* brana, Maribor, Gregorčičeva ulica 26.« Savezna strelska družina Sovodnje v Po* ljanski dolini je imela 1. redno letno skupščino 17. decembra v Sokolskem domu v So-vodnju ob navzočnosti 32 članov. Skupščino je otvoril predsednik učitelj Janko Štefe, k1 se je spomnil pokrovitelja strelcev Nj. Vel-kralja, ki je ravno tega dne obhajal Visoki rojstni dan, z iskreno željo, da bi Bog čuval kralja in ga ohranil domovini, da bi mogel s pomočjo vsega naroda voditi in braniti našo zemljo. — Tajnik Eržen Franc je prečital zapisnik ustanovnega občnega zbora in poročal, da je imela družina 2 redni seji, prejeli in odposlali 24 dopisov in imeli 50 rednih in 23 izrednih članov. — Blagajnik Damjan Slabe je poročal, da je družina prejela na članarini 525 Din, za municijo 250-50 Din in na posojilu 86-50 Din. Skupaj 862 Din. Izdano pa je bilo na članarini 323-50 Din, za pisarno 81-75 Din, za inventar 143-50 Din, za pošto in takse 90-50 Din, za časopis 10-50 Din, za vračilo posojila Din 86-50. Skupaj Din 738-25- V blagajni ostane 123-75 Din. — Predsednik je omenil, da je družina ustanovljena komaj 6 mesecev, uredila strelišče, napravila najemno pogodbo za prostor strelišča, imela 2 redni strelski vaji in nabavila iz prostovoljnih prispevkov novo flobert puško. Pregledniki računov so našli vse v najlepšem redu. Članarina ostane letno 12 Din. — Pri volitvah je bil soglasno izvoljen zopet za predsednika učitelj Štefe, a za odbornike švarc Franc, Eržen Franc, Damjan Jakob Slabe, Metod Vidmar, Debelak Matija, Vončina Ignac in Vujovič Rlažo, za preglednike računov pa Tušar Ivan, Marolt Karol in Snoj Franc. Savezna strelska družina na Jesenicah bo imela v četrtek, dne 4. januarja 1934. ob 20. uri v kolodvorski restavraciji svoj II. redni letni občni zbor, čigar spored obsega poročila funkcijonarjev, volitve novega odbora in slučajnosti. — Udeležba za člane je strogo obvezna, vsi prijatelji so pa vabljeni. LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE Cenjene naročnike opozarjamo na poštne položnice, ki smo jih priložili današnji številki. Obenem jih prosimo, da se jih po-služijo in nakažejo naročnino za novo leto, ki znaša Din 40-— za celo leto, Din 20— za pol leta ali Din 10-— za četrt leta. S plačilom naročnine naj nikdo ne odlaša. Uprava mora že ob začetku leta vedeti, koliko rednih naročnikov bo imela, zato je dolžnost vsakega pravega nacionalista, da se takoj odzove našemu pozivu. Uprava. Vseh dopisov, ki smo jih prejeli v zadnjem času, nismo mogli objaviti radi pomanjkanja prostora. Z ozirom na to, prosimo vse naše dopisnike, naj oproate, v kolikor pa ni* so njihovi članki ozkega časovnega značaja, bodo priobčeni v prihodnjih številkah našega glasila. Prosimo vse naše dopisnike, da nas tudi v bodoče podpirajo. Rabimo predvsem borbene, toda resne in z dokazi podprte članke. Vstali smo z namenom, da se borimo. V nas krog je odprt vstop vsakomur, vsak nov sodelavec nam je dobrodošel. Prepričani smo, da tudi ta naš klic ne bo ostal brez odziva. MKiTtrni iradntk mmi-ih ■4k]t M ! • • ft. Krn«Ht Vargazon. Tisk« tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi t Ljabljanl