Vodnogospodarske organizacije in uživalci namakanega zemljišča
Posebuo vprašauje je problem razmerja med vodnogospodarskimi organizacijsuni n-a eni strani m uživalci namakanega z^mljišča po drugi strani, ki še ui našel niti v ekouoraskem niti v organizacijskem pog-ledu svoje pravilne rešitve. Veliko pa je vprašauje, ali je v t«m pogledu niogoče najti euotne rešitve glede na raz-lifine razmere. V Vojvodiui na primer so te t>rganizacije večinoma organiziraJie za ohrambo pred poplavami iu za osuševanje ter so delovale pretežno kot proračunske ustaDove. Pri prehodu k namakanju pa se bo položaj popoluoma sprenieai.l. Raz-inerje med temi organizacijaaii in uii-vaJci namakanega zeraljišča bi morali postaviti na popoluoma gospodar&ko osno-vo. V tem sinislu bi bilo dobro predlagati org-anizacijske in pravne ukrepe, ki bi prispevali, da bi se sedanje stanje izbolj-šalo.
Prav tako je treba raziskati in pro-učiti pioblein pospeševanja pridelovanja *nuustrijskih kultur. V neskaterih prime-rih je bilo na primer dosežeao, da tista industrija, ki odkupuje iadustrijske kul-ture za svoje potrebe, hkrati tudi skrbi za napredesk pridelovanja pri kmetijskih ¦ proizvajalcih (na primer pri sladkorni pesi). Pri pridelovanju tobadca pa je vi-deti položaj tak, da ni nikogar, ki bi skrbel za pospeševanje napredka tega pridelovanja. Zdi 9e mi, da je mogoče re-
9  straa
41    26. V. 1957
NASA SKUPNOST
šiti ta problem z nstanaTljanjem speciali-ziranii zadrug (ali obratov v kmetijskih zadrugab), ki bi se ukvarjale z vpraša-nji pospeševanja napredka pridelovanja tobaka, akumulirale, se pogajale za ceno pri odkupu tobaka po tovarni itd.
Traba je povečali tu*ii zaiater&sLraiiost strokomega in tehničnega osebja, ki dela pri pospeševanju kmetijstva. Zato bi bilo zanimivo proučUi tai. sistem stimulativ-aega nagrajevanja te.li strokovnjakov, ki bi ajLhove uagrade spravil v odviisnost od rezultatov dosežejiii v pospeševanju kme-tijske pjroizvodnje pri svojem kooJtretnem deln.