IZDAJA CP .GORENJSKI TISK* • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCU AN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRA*' SOBOTA, 6. JANUARJA 1962 ŠT. 1 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KO* TEDNIK - OD 1. JANUARJA »66 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Reorganizacija Zavoda za spomeniško varstvo V Kranju je bil pred približno letom dni ustanovljen okrajni Zavod za spomeniško varstvo. V sodelovanju z muzejem v Kranju in drugimi gorenjskimi muzeji je zavod opravil vrsto pomembnih nalog na področju varstva kulturnih in drugih spomenikov na Gorenjskem. Nove uredbe o zavodih za spomeniško varstvo pa predvidevajo ukinitev okrajnih zavodov za spomeniško varstvo in ustanovitev občinskih in medobčinskih zavodov. Pri prvih pogovorih o reorganizaciji kranjskega Zavoda za spomeniško varstvo se je Izkrlsta-liziralo mišljenje, da se v Skorji Loki ustanovi občinski zavod, ker Imajo tu vse pogoje za obstoj in uspešno delo takega zavoda in so že doslej na področju spomeniškega varstva dosegali lepe uspehe. V Kranju pa bi imel sedež medobčinski zavod, ki bi skrbel zn spomenike na področjih preostalih štirih gorenjskih občin. O teh predlogih bodo v bližnii prihodnosti razpravljali na sejah občinskih ljudskih odborov in okrajnega ljudskega odbora. Vloga SZDL v luči nove ustave SZDL — MOBILIZATOR IN ORGANIZATOR TEŽENJ IN POTREB OBČANOV PRI RAZPRAVLJANJU IN ODLOČANJU O PROBLEMIH KOMUNALNE SKUPNOSTI — ZA HITRO IN PRAVILNO OBVEŠČANJE OBČANOV ŠE TRI RADIJSKE POSTAJE V OKRAJU Kranj, 5. januarja — Osnutek nove ustave nalaga Socialistični zvezi delovnega ljudstva še pomembnejše naloge v družbenem živ ljenju. Organizacijske oblike, nakazane na V. kongresu SZDL Jugo slavlje in smernice v osnutku nove ustave si utirajo pot v praktično življenje. Zbori proizvajalcev morsvfo posredovati svoje misli pri današnjih izkušnjah o delitvi r'ohodka in izdelave ustreznih pravilnikov v gospodarskih organizacijah. Take so bile nekatere osnovne ugotovitve na današnjem posvetovanju predsednikov ob'-;rskih odborov SZDL iz našega okraja. Pogovorili so se o tem, kai nalaga tem organizacijam nova ustava in kakšno je dejansko stanje po naših krajih. Kot je uvodoma omenil predsednik OO SZDL Martin Košir, osnutek nove ustave daje SZDL dokaj pomembnejše mesto. Gre za to, da mora SZDL še aktivneje kot doslej zbirati, usposabljati in pripravljati državljane, da preko ustreznih organizacij neposredno rešujejo svoje probleme in s tem tudi probleme ožje ali širše skupnosti. Predlog ustave določa, da SELCA — Okoli 300 pritličji dveh hiš i;ubikov zemlje je zdrvelo v dolino in zasulo Preplah v Selški dolini Zemeljski plaz je ogrozil tri hiše SELCA, 5. JANUARJA — PRED TREMI DNEVI, 3. JANUARJA, DOPOLDNE JE PREBIVALCE SELC IN OKOLIŠKIH NASELIJ PRESENETILO TULJENJE SIRENE. ALI KJE GORI? NE, ZEMELJSKI PLAZ SE JE UTRGAL V SELCA H NAD HIŠAMI ŠT. 57, 58 IN 59. MED DOMAČINI JE NASTAL PREPLAH. VSE SKUPAJ NI TRAJALO NITI POL URE. TODA RAJE PRISLUHNIMO, KAJ SO POVEDALI PRVI OČIVIDCI. Prva hiša, ki je bila v nevarnosti, last Cirila Debeljaka. Njegova žena Ivanka Debeljak, ki je prva opazila zemeljski plaz, je takole povedala: »Najprej sem mislila, da nokdo s hriba vleče hlod, ko sem pritekla iz hiše. Nato sem nesla skledo nazaj v hišo in se takoj vrnila. Tedaj je že zemeljska masa drvela z vso močjo mimo hire. Plaz je nosil kar stoječe drevje« V največji nevarnosti je bila prav gotovo hiša št. 57 last Milana Re'dca. 63-letna Jerica Reš-kova, ki je tudi med prvimi opazila zemeljski plaz, je vedela povedati tole: »Bila sem zunaj in se mi je zdelo dokaj nenavadno, zakaj teče mimo hiše v studencu tako umazana in blatna voda. Cez slabih deset minut je drselo z zemeljsko gmoto mimo hiše prvo drevje. Tako sem bila razburjena in prestrašena, da n\> naše klama. Lističi z živopisanimi črka- mišljenje. Toda Če nam bo kdo mi »uvoženo blago* so pogosto očital, da nimamo lastne presoje, estavni del naših izložb. Za temi bomo užal'cni. Vendar ima'io n*- napisi pa se ne skriva lahko samo Sprotntki z" tako trditev dokaze, kvalitetno, temveč tudi nekvalitet- Samo označba tu'-e '/ža<-e res ne Vse kaže, da imamo to lastnost no blago. Toda zadnje potrošniki more odtehtati vsesa. Ljudie so malce prirojeno. Že triletni Janez dokaj pogo$:o prezremo. Ljudje ob sicer res različni, nekateri vidijo le trdi, da je sosedov kruh boljši kakor domači, čeprav je prvi ržen in drugi pšeničen. Ta misel raste z Janezom in v kasnejših letih za-menjajo kruh druge stvari... Zakaj pravzaprav gre? Za čisto razpravljanju o tem in onem Pred- lasten, drugi Pa spet samo sosedov preprosto stvar, za naše pogosto metu radi primaknejo še besede — sadovnjak. Oboli pa vedo, da bo mišljenje, da je vse, kar pride preko »in uvoženo je*. Tako je v>e videti, saC,~ia letina odvisna tudi od vre-državnih meja boljše. Bodimo od- kakor da so samo te tri besede me- mena in ne samo'od lastništva sakriti! NH'čc ne trdi, da nekateri rilo kvalitete. Če pa nam prijatelji dovii'aka. Tako tudi blago ne more nali domači itdtlki po kvaliteti res negativno ocenjujejo kupljeno bla- uživati neomejen sloves samo zato, ne zaostajajo za tujmi. To je glede go, jim ugotovitve »pobijemo* z ker je izdelano za našimi mejami, na objektivne in subjektivne pogoje besedami »uvonežo pa je le*. S tem J. P. MADE IN Pf ed 20 leti v Dražgošah Cankarjev bataljon je iz poljanske vstaje izšel močno okrepljen z nov ml borci i/ Poljanske doline. 31. decembra 1941 je prispel v rtražjroše. 'Stol je okoli 2P0 mož. Bival je od l.do 9.januarja 1942 v osvobojenih Dražgošah. ki so jih borci in vaščani prekrstili V »Dražgofiko republiko«. Od 9. do 11. januarja je imel Cankarjev bataHon tu največ:o bitko, k^r jih je bilo tedaj v Sloveniji. Nemci so tri dni z veliko premočjo in z uporabljanjem vseh sredstev poskušali zavzeti partlzansve položaje, vendpr jim ni usnelo. Cpn-kar'ev batalion je imel svoje rx>-loža'p na nribM/rto 3 km doM črti. od »BiČkove skale« no (ffebenti do Slemena in do zaseda Pe-V>:: nato na ped vasjo do zaselka url cerkvi in naprej do strmin DrtžgosTte gore. Bitka je trajala tri dni. Nemci so uporabljali tonove in iz vasi proti Draž^osem. Te krogle so f.e Rudno bruhali lopovske k^o«1" mod borbo zaznale več hiš. N"V granata je vletela v hišo — po'r«" partizanov, se zapletla v zid na-' zapečkom ;n ni ok^1 odiral a. V drugem primeru je granata zadela mitraljeza Zajca izpod Rašice naravnost v nnsi. Pri Novaku na južni strani Drer>goš in na Križu so fašisti pojavili težke mitraljeze, ki so vodoravno usioali svin-čenke v Draž^ošo. S tonovi in težkimi mitraliezi so poskušali partizane paralizirati in omogočiti nemškim enotam, ki so pritiskalo na vsej črti, da čimprej in čimuspešneje vdero v Dražgoše. Njihovo prizadevanje dolgo časa ni rodilo usoeha. Cim bolj se je razvnemal boj in rastel pritisk nemških odredov na Dražgoše, tem bolj so 6e prostovoljno vanj vpletali tudi Dražgo-šani, ki prej v borbi n^'o sodelovali. Pripravljali so zaklone iz kamenja, nosili municijo in hrano na položaje. Ponekod so starčki, starke in otroci, ki so se umaknili v kleti, celo molili za zmago partizanov. Trot M dan so Nemci še huje pritisnili na Dražgcše. zlasti pri zaselku J^lenšce. Končno so prodrli čez Površnico in se po grapi med zaselkom Peči in Slemenom Lna SZDL v luči «oye ustave CTadaljemanje s 1. strani) Med ak'uamimi napami SZDL — kot osredn:3 subjektivne sile — pa trenutno še zmeraj ostaja delitev ''^hodka. Ta obee$na in pomembna pVega nikakor ni končana, dasi Te večina podjetij že fore'-^la svoje pravilnike o delitvi č'stca m osebnega dohodka. Precej te k terriu oripomoglo pismo plenuma OO SZDL, ki so ga povsod sprejeli z do'ocenim razume-van'em. Vendar je še vrsto nerešenih problemov (od soorov v posameznih kolektivih do nesociali-stičnih pojavov, ki jih je treba resno grajati). Navzoči so menili, da funkcije ne bi smela rušiti načela nagrajevanja po dejansko opravljenem delu. Menili so, da je ena izmed osnovnih nalog občinskih zborov proizvajalcev, da čimprej pretrese jo dosedanje uspehe in ocenijo določene pojave pri teh naporih. - K. M. Nig več po dveh tirih (Nadaljevanje s 1. strani) precej razgibati, zlasti kar zadeva okrajne in republiške organe. In če se bo njena dejavnost tudi v prihodnje razvijala razen strokovnosti še v tej smeri, lahko pričakujemo znatno večje uspehe na področju kmetijstva, kot smo jih dosegali doslej. — B. F. prebili do hiš na Jelenšcah in s tem prišli za hrbet Bičkovemu vodu, ki se je zato moral umakniti na vrh Jelovice. Ta vod se je namreč najdlje upiral Nemcem na skali Jelenci, ki je nato dobila ime »Bičkova skala«, po komandirju voda Francu Bičku, ki je na tej skali vodil borbo. Ko pa so Nemci zavzeli Jelenšce, 60 začeli od vrha močno pritiskati na zaselek Peči. Ustavil jih je naš rezervni vod, s katerim je razpolagal še štab bataljona. Tudi na ostalih sektorjih je trajala bitka od opoldne do večera v zelo težkih pogojih, iz neposredne bližine, iz hiše v hišo, ob eksplozijah topovskih granat in bomb in neprestanem ropotanju težkih mitraljezev. V mraku konec tretjega dneva so se partizani morali pred premočjo umakniti na Dražgoško goro. Z njimi je šlo na Jelovico tudi mnogo domačinov. llii:i!lll!!iHlMi'i:hij|||||||||l|||i|||||^ nillilillMIli.:.......:,i,UiiUllilllll!illll!lllll judje in dogodki BELEŽKA ZA KVALITETO DELA GRE ... čakalnica ambulante je bila — kot običajno — polna. Vsak novo-došli pacient je zaskrbljeno pogledal po zasedenih stolih in se končno sprijaznil s tem, da bo pač treba precej časa stati. Tudi mene je to moreče vzdušje potisnilo skoraj nazaj k izhodu, toda neusmiljeni zobobol me je prisilil, da sem vdano počakal. Kmalu se jc pojavila prijazna asistentka. Razločni »naslednji naprej« je nekje v kotu dvignil plašno mladenko, ki se je z oibotavlja-jočimi koraki usmerila proti ordinaciji. Kot da bi iskala rešitve pri nas, se je še enkrat ozrla po čakalnici in vstopila v ambulanto ... In ni še minilo pet minut — že je bila gotova; razumljivo, zdravnikom se mudi, vedno prihajajo novi in novi pacienti. Prišla je tudi debelušna ženska, precej zgovorna, ki je nehote vzbujala pozornost in v čakalnici je postajalo vse bolj živahno. Poleg mene je bil prazen stol: sedla je in se takoj vmešala v pogovor skupine v kotu: »Vesta jaz hodim semkaj že od pomladi pa še sedaj ni gotovo: pa ne mislite, da imam tako zanič zobe. Ne, le plombe ne držijo in mi kar zraven njih gnije zob naprej.« »Saj ni čudno,« pravi druga, »če pa tako hitiio, ker so sedaj« rla-čani po učinku.« »Res, nič ni čudnega, če morajo tako hiteti, saj ima danes že vsak otrok riškave zobe in je zato vedno polna ambulanta,« Je skušal prileten moški opravičevati zobozdravnike. Toda ženske niso odnehale: »Ko jc bila še privatna praksa,« je nadaljevala ztrovorna ženska, »sem hodila v Ljubljano popravljat zobe. Oh, kako lepo je dela'! Ce me je preveč bolelo, je pa odnehal; sedaj pa vrta in vrta, človek pa stoka in se poti na stolu, da je joj; niti malo ne odneha, da bi se zob ohladil ...« »Draga Ruth« in kamniški maturantje Za Kamničane je sleherno gledališko delo, ki ga pripravijo sami, pomemben dogodek. Tako so kamniški maturantje tudi lotos, zvesti bogatim tradicijam, pripravili komedijo DRAGA RUTH. Delo je ro/iral Angel Arčon iz Mestnega gledališča v Ljilbljani. Zasedba vlog je bila dokaj dobra. Nastopali so: Ivan Kepic, Frida Petrič, Marija Trbižan, Tatjana Matjašič in drugI. Prikupna komedija je Kam-ničanom ugajala in pravijo, da si jih še žele. Zadnji dogodki v Libanonu kažejo, da velike sdle še niso dvignile rok od vmešavanja na BHžnjem vzhodu, ki je bil dalj časa v preteklosti vir dobrih zaslužkov s svojimi zalogami ►►tekočega zlata«. Britanske oborožene sile so na prehodu v novo leto razglasile stanje pripravljenosti na arabskem vzhodu in to je bil znak. da je Velika Britanija »z dušo in telesom« vmešana v državni udar v Libanonu. V sne-,!,,! Siriji so časopisi ostro obsodili britansko podporo des-Irffanta <-'"'r-ini, ki je Mh| vmešana v državni udar. Hkrati so objavili sporočila o nremiklh britanskega volBefa la-lfavja, ki ,ie plulo v bT*ini, nolno vojakov in razstreliva. Ta poteza je imela namen zastra'iM. če že ne vplivati na potek dogodkov v I.iKanonu. Kako je prišlo do državnega udara v Libanonu? Po skupščinski raTrravi v libanonskem nar-l&meniu se Je državni udar v Libanonu začel, ko sta dva kapetana s 40 vojaki in osmimi tanki v nedeljo zjutraj obkolila libanonsko obrambno ministrstvo. Državni udar pa ni imel podpore pri ljudeh. Zarota je bila preprečena, lahko pa bi povzročila hude posledice, če je ne U v nekaj urah zatrli. Številni dokazi namreč kažejo, da je bila To so dokazale nekatere poznejše preiskave, saj so pri ujetih »upornikih« našli radijske postaje, večje količine orožja, streliva in druge vojaške opreme. Kakšno jc bilo politično ozadje državnega udara? Od kod so uporniki dobivali pomoč in pod- podporo Iz tujine. Ce ne bi bil« tako, potem bi bilo malo verjetnosti, če bi skupina ljudi poskušala napraviti državni prevrat. Libanonski državni voditelji so prepričani, da je pri vojaškem udaru bilo zapletenih v zaroto več tujih držav. Silvestrovanje v tankih Velika Britanija neposredno zapletena v pripravah prevrata. Ze »sprehodi« britanskega vojnega ladjevja po morjih arabskega sveta nakazujejo, kakšne namene je imela Velika Britanija v libanonski aferi. Ni nobenega dvoma, da so premiki služili za odvračanje pozornosti arabskih držav na dogodke, ki so se začeli v libanonskem glavnem mestu. Po uradnih virih so ta poskus državnega prevrata označili kot pravo norost. Libanonska vojska je bila v n°'aj urah popoln sro-spodar poI(T.i;a. Vendar kljub temu nI treba prezreti, da so državni udar skrbno pripravljali. poro? Dokazano je, da se je za državnim udarom skrivala Popu-listična stranka, ki zagovarja nazadnjaška politična načela in je povezna s proza hodnimi krogi. PopuHstično stranko so že dvakrat prepovedali in je bolj podobna ilegalni oboroženi tolpi kc-t politični stranki. Med prebivalstvom skoraj nima nobene podpore. Postavila se je s političnimi umori, saj so njeni pripadniki sodelovali v umoru znanega sarijskega demokrata polkovnika Adnana Malkija, kakor tudi bivšega libanonskega premiera S niha. Brez podpore med libanonskim ljudstvom je ta stranka računala na izdatnejšo Pri upornikih so našli In zaplenili listine, ki kažejo, da so si uporniki razdelili politične in vojaške položaje. Ljudje, ki so jim organizatorji upora poverili oblast po svojih nazorih in političnih stališčih, zagovarjajo fašistične ideje Ze to, da so bili člani Populističnc stranke v sosednjih državah v pripravljenosti, zgovorno kaže, da je šlo za zaroto širšega obsega. Zasluga libanonskih oblasti je, da zarota zaradi odločnosti vlade nI mogla zavzeti širšega obsega in je biilaa pravočasno zatrfa. Zdravko Tormažcj wiiiiiiiiniiiiiiiiiiii!!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiw Medtem sem bil na vrsti. Res sem bil kaj hitro gotov. In zdi se mi, da so imele ženske le prav, zakaj zob je bil v nekaj minutah plombiran, toda bolečine še po nekaj dneh niso prenehale. Moje težave sem potožil pri jatclju-zobo-zdravniku iz Ljubljane, ki mi je razložil, da je to res problem, ker imata pri tem delu naglica in površnost lahko nenriietne posledice; pri dolgotrajnem hitrem vrtanju se zob preveč segreje in zaradi tega se kmalu pojavi nova okvara nastanejo nove bolečine in tako se to ponavlja kot v začaranem krogu. Torej kaj storiti?! Nedvomno ima vsak zavarovanec pravico do kvalitetnega popravila zob. In če je privatna praksa ukinjena, mora pač vsakdo najti primerno zdravljenje v ambulantah socialnega zavarovanja, če ne drugače — vsaj z doplačilom za počasnejše in bolj temeljito zdravljenje. Problem seveda ni tako enostaven, kot je videti na pni nogled. Lahko je prešteti bolnike in ugotoviti storitve! Kdo pa naj skrbi in zagotavlja, če so te storitve res vestno in dobro opravljene? Ker je to težji problem, bi morate zdravstvene ustanove najti •ec'.i kriterH, kontrolo ali kaj podobnega, da bi lahko pravilno Vrednoti]] in nagrajevali tiste zdravstvene delavce, ki v svojih •-•'Hcnlih vidijo več kot samo številke in delajo vestno in zato malo počasneje ter zato zaslužijo prav tako oziroma večjo nagrado kot tisti. ki samo štejejo število narc-leniri p'omb in drugih storitev, ''"enim, da sem s tem izrazil mnenje mnogih pacientov. — Š. O. SELCA — To so bili prvi očividci, ko se je utrgal zemeljski plaz Obiskali bodo bratsko republiko Lansko leto so nekdanji izseljenci s Štajerske obiskali Srbijo, da bi ob 20-letnici izgnanstva pozdravili tiste, ki so jih leta 1941 sprejeli z ljubeznijo in z vso pozornostjo. Vlak BRATSTVA IN ENOTNOSTI jih je odpeljal med tisto, s katerimi so dolga štiri lota delili dobro in slabo. Programe prilagoditi potrebam (Nadaljevanje s L strani) dili mladi možje in fantje tudi po drugih gorenjskih krajih. V zadnjem času se pojavljajo nekatere težave v zvezi s finan-siranjem zdravstvene vzgoje. Do Lanskega leta so bila sredstva v ta namen zagotovljena v okrajnem predračunu, ko pa so bile te obveznosti prenesene na občine, ni bilo povsod dovolj razumevanja za to dejavnost in zato tudi potrebnih sredstev ne. Tudi letes ✓ne kaže povsod najbolje, kljub temu pa občinske komisije za zdravstveno vzgojo upajo, da bodo v predračunih občin upoštevana tudi sredstva — potrebna za izvedbo sprejetega programa deda. Naj omenim še to, da je bilo doslej na področju zdravstvene vzgoje največ opravljenega v kranjski občini, kjer pri ObO RK deluje izredno delavna komisija. Tudi ostale občinske komisije de- lajo vedno bolj samostojno, okrajna komisija pa jim pomapa z nasveti in izkušnjami. — M. S. Zemeljski plaz je ogrozil tri hiše (Nadaljevanje s 1. strani) stranjevalo zemljo in les kakih 25 ljudi. Po izjavi strokovnjakov jc zdrselo v dolino okrei tam. kjer še rri decentraliziranega upravljanja v podjetijh. Prav zaradi tega bo potrebno izdelati tudi analize, zakaj ponekod še niso ustanovili ekonomskih enot in kakšne so možnosti, da bi upravljanje čimprej decentralizirali. Kar zadeva planiranje, so že vso gospodarske organizacije izdelale svoj plane za leto 1932, vendar brez kakršnekoli obrazložitve in brez vsklajenega planiranja gospodarskih in negospodarskih investicij. Ponekod so bili ti plani celo samo domena direktorjev in računovodij, ki so šli mimo delav-ckega samoupravljanja in razprav S kolektivom. Sedanji plani pomodarskih organizacij so sastavljeni predvsem na škodo družbenega standarda, česar pa bi v letu 1952 ne smelo biti že spričo ankete, ki jo je za območje tržiške ob-"ine [zdelal ObSS. - B. F. Zastarela objekta Tovarne lepenke v Tržiču, ki ju bodo že v prihodnji pomladi porušili. Na Isijn prostoru bo še letos zgrajena nova umetna sušilnica za lepenko Leto četek in konec e TOVARNA LEPENKE TRZTČ PRED POMEMBNO GOSPODARSKO NALOGO Tovarno lepenke v Tržiču bi prav gotovo lahko uvrstili med najstarejša podjetja na Gorenjskem. Prav zaradi tega je proizvodnja v tem podjetju Se vedno bolj aH manj obrtniška in zaostaja za vsestransko modernizacijo. Posledica tega je, da je delovni kolektiv Tovarne lepenke že dlje razmišljal o rekonstrukciji podjetja, ki se je bo letos tudi lottL V prihodnjih dneh bodo načrti za rekonstrukcijo dokončno potrjeni. Zgodnje spomladanske dni bo Tovarna lepenke začela dobivati novo podobo. Nekatere sedanje — že precej zastarele prostore bodo porušili in začeli graditi nove — modernejše obrate. Z gradnjo bodo morali zaključiti še letos, ker bi sicer lahko prišlo do nezaželenega zastoja v proizvodnem procesu. Rekonstrukcija bo dala pred- vsem nove sušilne prostore. Sedanje zračne sušilnice bo zamenjala umetna (parna) sušilnica, s katero bo delovni kolektiv precej prihranil na času in materialnih stroških. Proizvodnja lepenke z novo umetno sušilnico pa se bo lahko odvijala nemoteno v vsakem vremenu. Sušenje lepenke traja sedaj pri najboljših vremenskih pogojih 4 do 5 dni, v umetni sušilnici pa bo osušena že v osmih urah. Ker pa bo nova sušilnica tudi tehnično Prizadevanja so obrodila sadove popolnejša, bo imela Tovarna lepenke tudi znatno nižje materialne stroške. In če upoštevamo vse naštete pozitivne strani rekonstrukcije (mimo boljših delovnih pogojev), bo Tovarna lepenke Tržič že prihodnje leto lahko proizvedla 300 ton ali 15 -odstotkov lepenke več kot doslej, in to brez povečanja delovnega kolektiva. Za celotno tržiško gospodarstvo bo to vsekakor precejšnja pridobitev, čeprav bo za rekonstrukcijo potrebnih okoli 1S0 milijonov dinarjev, za kar pa bo podjetje že v prvi fazi rekonstrukcije prisrcvalo 110 milijonov dinarjev in sploh obnovilo podjetje v pretežni meri z lastnimi sredstvi. — B.FVon DELOVNI PROGRAMI V sredo, 10. januarja, bo plenum LMS Tržič, na katerem bodo razpravljali predvsem o dveh problemih. — Zadnje dni lanskega leta so imeli po vseh mladinskih aktivih sestanke o problemih m možnostih uveljavljanja sklepov, ki jih je dala zadnia občinska konferenca mladine in na o-movi teh sestankov bo plenum izdelal potrebno analizo. V zvezi s tem pa je tesno povezana izdelava delovnih proernmov raznih komisij pri Ob K LMS Tržič, ki jih bodo morali na plenumu skrbno sestaviti, če bodo hoteli mladi svojo dejavnost v prihodnje še bolj popestriti. Ob koncu preteklega leta je tudi delovni kolektiv obrtnega podjetja MIZAR Gorenja vas slavil svojo pomembno delovno zmago. Svojemu namenu so namreč izročili nove delavnice. Svečanosti sta prisostvovala tudi ljudska poslanca Vlado Logar in Sveto Kobal ter predsednik ObLO Skofja Loka Jože Nastran. V gradn jo novih delavnic je podjetje vložilo 23.5 milijona dinarjev, od tega skoraj 70 odstotkov lastnih sredstev, kar je vsekakor razveseljivo. Preostali znesek investicij je podjetje dobilo z dolgoročnim investicijskim kreditom. Odplačilo tega, vsaj tako menijo v podjetju, v prihodnje ne bo posebno bremenilo delovnega kolektiva. Delavnice so sodobno zgrajene: razen delovnih prostorov imajo še garderobo, kopalnico in drugo. Ce že ocenjuiemo ta uspeh podjetja MIZAR Gorenja vas, potem ne moremo prezreti prizadevnosti celotnega delovnega kolektiva, ki mu je k,;"b temu, da je maloštevilen, uspelo zbrati toliko sredstev. Zelo zanimiva je primerjava rezultatov poslovanja v letih 1958 in 1960. Bruto produkt na zaposlenega se je v tem obdobju dvicmil od 456 tisoč na mili ion 519 tisoč dinarjev, narodni dohodek pa od 226 tisoč dinarjev na 776 tisoč. Kaj nam povedo te številke? Nedvomno razen drugega tudi to, da je bil način, ki ga ie delovni kolektiv podietja MIZAR Gorenja vas uporabil pri organizaciji notranjega noslovanja, uspešen. Delež k celok'mnim uspehom je nri-spevala tudi specializacija. Pod-jetie se ie namreč v letu 1958 specializiralo za izdelavo lesenih elementov za hladilne omare. Tako so lahko prešli na serijski način dela. Glavni odiemalec njihovih izdelkov so Loške tovarne hladilnikov Skofja Lpka, razen tega pa podjetie opravi ia še vrsto uslug za okoliško prebivalstvo in deloma tudi za potrebe gradbenih podjetij v Ljubljani in Gorenji vasi. — Plan za preteklo leto, ki so ga že do konca novembra realizirali 92-odstotno, ie predvideval za 74 mili ionov dinarjev vrednosti izdelkov. Tudi na področju delavskega samoupravljanja je podjetje MIZAR Gorenja vas doseglo znaten napredek. Vso tekočo problematiko rešuje delavski svet sproti. Pohvalno je tudi sodelovanie vodilnih uslužbencev z organi samoupravljanja. V tem oodjetiu so pričeli že marca nreteklega leta s pripravami za sestavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Napačno pa bi bilo, če bi pričakovali, da je pri sestavi pravilnikov sodeloval samo delavski svet. Celotni delovni kolektiv ie s svojimi tehtnimi pripombami in predlogi doprinesel svoj delež k čimboljši izdelavi pravilnikov. V podjetju imajo formiranih gest ekonomskih enot oziroma delovnih enot. kakor jih imenujejo. V vsaki enoti je zaposlenih največ devet delavcev oziroma najma^ dva delavca. Uspeh oziroma zaslužek posameznika je odvisen od uspeha celotne delovne enote. Zato je povsem razumljivo, da se delavci med seboj mnogo posvetu ieio in iščejo najustreznejše načine dela. Kadar opravijo kako delo, vodja delovne enote ugotovi uspeh in planirani preseg. S temi podatki seznani vodja delavce delovne enote. Prav tako vodja delovne so pred sprejetjem pravilnika analizirali in tako določili'število točk, ki je za posamezno delovno mesto gibljivo. Pravilnik določa za pre-sege nad 25 odstotkov še posebne nagrade. V podjetju menijo, da je izplačevanje osebnih dohodkov po tem pravilniku v redu, paziti morajo le na to, da so norme oziroma merila realna. Za to pa poskrbi posebna komisija, ki obravnava vsak kritičen primer. Kulturno delo na rakovi poti enote stalno seznanja delavski svet s pripombami in predlogi proizvajalcev. Delavski svet o tem vedno razpravlja; če so pripombe upravičene, jih tudi sprejme. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je v podjetju MIZAR Gorenja vas dokaj preprost in vsem razumljiv. Vsako delovno mesto Nadaljnjo pot podjetja pa najlepše označujejo besede predsednika DS, ko je ob svečani otvoritvi novih delovnih prostorov izjavil, da se bo celotni delovni kolektiv še nadalje prizadeval za uspeh lastnega podjetja in s tem tudi za napredek škofjeloške komune. - P. Odkup 39 ležišč Pred letom dni je OLO Kranj sprejel sklep o gradnji počitniškega doma za letovanje zdravstveno ogroženih otrok iz našega okraja. Pooblastil je okrajno Zvezo prijateljev mladine in imenoval posebno komisijo, ki naj bi našla ustrezno lokacijo. Komisija je končno dobila od občine v Novem gradu štiri hektare zemljišča in poskrbela za idejaai načrt. Imenovali so tudi poseben gradbeni odbor. Stroški za gradnjo počitniškega doma v Novem gradu bi znašali 217 milijonov dinarjev. Po vnaprej določenem ključu so bili prispevki za gradnjo omenjenega doma porazdeljeni po občinah in tako je odpadlo na občino Skofja Loka nad 31 milijonov dinarjev, s tem pa seveda tudi ustrezno število ležišč. Na eni izmed svojih zadnjih sej je Obč. ljudski odbor Skofja Loka sklenil, da od- i kupi 39 ležišč v počitniškem domu v Novem gradu z odkupno ceno 13.678.275 dinarjev s pripombo, da se ta znesek ne sme povišati. P. Po dvajsetih letih Dražgoše (P.) — Te dni bo poteklo dvajset let od znane dražgo-ške bitke, v kateri jc Cankarjev bataljon prizadejal okupatorju težke izgube. V spomin na ta dogodek bo v okviru tradicionalne zimsko-športne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« v tem kraju več prireditev. — Prebivalci tega partizanskega kraja se vneto pripravljajo na sprejem udeležen-cev. V ta namen so ustanovili več komisij, ki bodo tesno sodelovale oziroma sodelujejo z osrednim odborom za organizacijo »Po stezah partizanske Jelovice«. Lepo in veliko poslopje Zadružnega doma v Mavčičah vsiljuje misel; da je kulturno-izobraževal-no delo v kraju razgibano tako kot malokje. Takšno ugotavljanje na je zelo daleč od resnice. Od Šestih sekcij, ki jih je združevalo Prosvetno društvo Simon Jenko ob ustapovitvi 1954. leta, so ostale ' orna j tri: šahovska, knjižnica in 'ramska sekcija. Slednja komaj *'s životari in ji zato ne obetajo dolgega,življenja, še manj razveseljiva pa jc ugotovitev, da se je nedolgo tega izoblikovala celo težnja, da bi društvo razpustili. Kje so vzroki za takšno stanie? Kljub velikemu Zadružnemu domu prosvetno društvo le nima najboljših delovnih pogojev. Težava ie namreč s prostori. Dvorana služi porjosto za skladišče Kmetijski zadrugi, prostor, ki je bil pred časom obljubljen društvu, pa so prav tako spremenili v skladišče. Ker pa dramska sekcija od časa do časa le pripravi kakšno uprizoritev (od leta 1954 menda vsega 8 premier), se je nad društvom začel zbirati teman oblak. Za uporabo odra in dvorane (kdaj pa kdaj jo uporabijo še za kakšno drugo prireditev) paj bi društvo nlačevalo Kmetijski zadrugi najemnino. Tudi knjižnica, ki je dobila svoje zatočišče v skromni sobici v sosednji šoli, komaj životari. Od časa do časa ji priskoči na pomoč potujoča knjižnica iz Kranja. Ljudje pripovedujejo, da je bilo pred leti, ko šc ni bilo Zadružnega doma, kulturnoprosvetno delo mnogo bolj razgibano. Takrat so imeli kar 6 sekcij: dramsko, pevsko, mladinsko-glasbeno, knjižnico, šahovsko in namiznoteniško sekcijo, čeprav zadnji dve ne sodita v okvir kulfurnoorosvctie^a dela, so ju ustanovili predvsem zato, da bi v društvo pritegnili čimveč mladine. Že no prvem letu se je razšla mladinska pevska sekcija, lani pa mladinska glasbena, ki ie beležila doma in na gostovanjih lepe uspehe. Kaj pa klubsko življenje, ki bi moralo med vsemi oblikami kulturnega dela zavzeti prvo mesto? V vsem velikem Zadružnem domu za to menda ne najdejo ustreznega prostora. — S. Uresničili so pobudo V Žabnici je šolska in izvenšo*-ska mladina zelo oogrešala prodor za športno delovanje. Zato sta aktiv LMS in iolsko uoravi-telistvo vse pogosteje •->r>»dlagala, naj bi poiskali primeren prostor fen e-radnjo igrišča. Pri SodalistiČn* -•-zi so zato formirali sekcijo za sortno deiavno**, ki je poskrbela i ustanovitev šnorfnepa društva ■ tudi ^?sia prosto'- za igrišče, avnik so z udarnostim d^lom •'orali, odstranili rušo in navo-iH pesek. Spomladi bodo igrišče pokrili še z lešem. za preostali denar, ki so ga prihranili s tem, da so delali prostornino, pa bodo nabavili šnortn" reVvizi**. Srortn društvo bo v zim*vcrn fcasn lek za najrazličnejše bolj svečane priložnosti so v zadnji številki lanskega letnika Manekena vredni posebne pozornosti predlogi in kroji za preproste igračke iz ostankov blrga, modni in kozmetični nasveti itd. Prikupno moderno obleko za naše mlajše bralke smo vzeli iz pred-zac1;:;e lanske številke. Vlažno st Morda niti ne sušite perila po stanovanju in vso paro pri kuhanju sproti odpravite s prezračevanjem, a vendar se na zidovih pojavljajo mokre lise. Vlaga pa je skoro vsakdanji pojav v novih stanovanjih. Ce niste mogli počakati z vselitvijo, ne da bi prej pregnali vlažnost z zidov, se kaj rado zgedi, da jo boste imeli šc precej časa. Ce je prostor prazen, lahko poskusite z negašenim apnom ln neprestanim zračenjem. Vlago iz omar pa poskusite odpraviti tako, da v frotirne vrečice na« •ujete kafro in pustite vse skupaj v omari. Kafra se bo napila vlage, Najbrž veste, da samo kurjenje in toplo oblačenje nista edina preventiva v zimskih mesecih; prav zato v jeseni poskrbimo tudi za ozimnico, da bi naš organizem kar najbolje prestal pomanjkanje nujno potrebne zelenjave. Pozimi naj bi organizem dobival hrano, v kateri so kalorije koncentrirane, saj pozimi niti v najbolj založenih trgovinah ni mogoče dobiti stvari, ki so potrebne za pravilno prehrano. Najbolj primanjkuje pozimi vitamina D, ker smo manj izpostavljeni sončnim žarkom; razen tega pa se zmanjša njegova količina tudi v kravjem mleku. Zato ne bi bilo napak, če bi slabotne c sebe in otroci pozimi uživali ribje olje. Kadar se omeni vitamin C, se takoj spomnimo na limone in pomaranče. Res, da je južno sadje precejšnji vir tega vitamina; toda zaradi tega ni treba zanemarjati lahko pristopne domače zelenjave, n. pr. krompir, kislo in sladko zelje, peteršilj, hren itd. Pol kilograma krompirja (če je primerno vskladiščen in pripravljen na način, pri katerem je izguba vitamina C najmanjša — kuhan v olupkih) ima toliko C vitamina, kcli-kor ga organizem dnevno zahteva. To ni ravno malo. Ce imate isti dan razen krompirja na jedilniku še zelje in boste mogoče pili tudi šip-kov čaj, se vam ni treba bati, da bi pričakali pomlad oslabljeni in slabokrvni. Vendar si je tudi dobro zapomniti, da količina vitaminov v krompirju pada. tako da bi morali v aprilu in maju pojesti kilogram krompirja dnevno. Najbrž ni družine, ki ne bi imela mali nasveti — Morda imate telave z otrokom prt jedi; servirajie jedi v velikih krožnikih in skodelicah, da bo videti manj. Otroku včasih vzame tek prevelika količina hrane na krožniku, kar pa lahko zmanjšale s to optično prevaro. Poskus se cbnese tudi pri odraslih, ki pa preveč radi jedo; v tem primeru servirajte v manjših posodah, da bo navidezna velika količina hrane le paša za oči; zmanjšani obrok bo tako nasitil tudi prevelik apetit. anovanje zato jo od časa do časa menjajte. Prav neprijeten je v prostorih vonj po plesnobi. Sčasoma se ga znebite, če boste pri pranju tal, vrat in oken v. vodo vsuli nekaj terpentina, lizola ah' salmijaka. Na vedro vode vsujte eno žlico tega ali onega sredstva. Dobro je, če uporabljate sredstva izmenoma. Plesen z zidov pa odstranjujemo s krpo, navlaženo v raztopini enega dela salicilne kisline in pet delov špirita. Z drgnjenjem bo plesen izginila z zidu za precej časa. Postopek bo posebno uspešen v prostoru, ki ga pozimi ne kurite. in posušenih olupkov okusen in zdravilen čaj. Zelje jejte največ v solati; režite ga z nerjavečim nožem, in sieer tik preden ga postavite na mizo. Je vaša garderoba vedno v redu? Zasledujete novo modo? Ste z njo zadovoljni? Izpopolnjujete svojo garderobo tako, da ste lahko primerno oblečeni ob vsaki priložnosti? Ste vedno pripravljeni na vsako priložnost? — Kolikor le morete od- Ce ste odgovorili pritrdilno pri točkah a, bi za vas lahko rekli, da se oblačite še kar zadovoljivo, vendar premalo skrbite za mladostno svežino svojega videza. »Da« pri točkah b pomeni, da je vaša sposobnost ravnanja z garderobo na zavidljivi višini. Tistim, ki ste z lahkim ali težkim srcem prikimali pri točkah c, moramo povedati, da ste nekoliko malo- ga za naslednji dan. Morda ja res okusnejše, če je »sedemkrat-« pre-vreto, toda količina koristnih snovi je s tem zmanjšana na minimum. (Nadaljevanje prihodnjič) kritosrčno odgovorite na naša vprašanja. Končni rezultat vam utegne odkriti marsikaj zanimivega. — Z majhnim križcem zaznamujte samo tisto izmed treh vprašanj v eni skupini, na katero lahko odgovorite pritrdilno. marne. Vaši garderobi je zato usojena kar preveč kratka življenjska doba. Preostale so nam še 4 večje skupine vprašanj, ki naj pomagajo odkriti vaš smisel za obleke in oblačenje. Prihodnjič si bomo skupaj ogledali, kako zasledujete modo. — Ker pa so za končno oceno potrebni odgovori na vprašanja iz vseh skupin, vam svetujemo, da shranite ustrezne številke našega časopisa. Barometer dobrega okusa Natančna ali površna Ce imate novo torbico — a) ali jo po uporabi obrišete s cunjo — b) ali jo očistite in shranite v vrečko iz plastične mase — c) ali jo pri ponovni uporabi že na poti od doma očistite kar z rokavicami — Ce so vaše svetle rokavice že sredi dneva umazane — a) ali držite rokavice v rokah in mislite, da tako nihče ne opazi, da so umazane — b) ali ste za vsak primer že zjutraj dali v torbico rezervne rokavice — c) ali morda umazane rokavice brezbrižno obdržite na rokah — Kdaj likate obleke — a) enkrat na teden — b) vsakokrat, preden jih potrebujete — c) nikoli, ker mislite, da so gube večne — Ko ste povabljeni na prireditev — a) ali pregledate obleko šele zadnji dan pred prireditvijo — b) ali pripravite obleko že teden dni poprej — c) ali obleke sploh ne pogledate vse do trenutka, ko jo oblečete — Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.. 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter ob nedeljah ob 6.05, 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri SOCOTA - 6. januarja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Operetni zvoki v izvedbi zabavnih orkestrov 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Dva zgodovinska prizora iz albuma orkestralne glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pevca Tereza Keso vi ja in Dušan Jakšič 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Zvočna mavrica 12.05 Ansambel Milana Stanteta 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Skledar: Kaj delajo poljedelci pozimi na našem obratu 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Sestanek instrumentov 13.50 Italijanski pevki Milva in Mina 14.05 Tri simfonične rapsodije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Plesna orkestra Max Greger in Martv Gold 15.40 Komorni zbor iz Velja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino . .. 17.50 Klavir v ritmu cha cha 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.45 Okno v svet 19.05 Priljubljene slovenske popevke in Ljubljanski jazz ansambel 20.00 Po domače v vedri sobotni večer... 20.20 Zabavna radijska igra 22.15 Oddaja za naše izseljence NEDELJA - 7. januarja 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Napotki za turiste 7.15 Vedro in zabavno 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Mladinska radijska igra 8.46 Stari mojstri, mladi umetniki 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.48 Štiri pesmi za glas in klavir 10.00 Se pomnite tovariši ... 10.30 Pisan glasbeni dopoldan 11.30 Kje je naše smučanje? 11.50 Igra orkester Mantovani 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Koroške narodne poje oktet Koroških akademikov 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Zabavna glasba 15.30 Zvočna mavrica 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 S prvaki jugoslovanskih opernih gledališč 16.45 Skladbe za violino in klavir 17.05 Orgle in orglice 17.15 Radijska igra 18.00 Balada v g-molu 18.12 Pisane melodije 18.30 Športno popoldne 19.05 Nedeljska panorama 20.00 Izberite melodijo tedna PONEDELJEK - 8. januarja 8.05 Orkestralne rapsodije in legende 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Orkester Kurt Edelhagen 9.40 Sporočilo z Daljnega vzhoda 10.15 Od tod in ondod 11.00 Ileana Bratuž poje slovenske narodne 11.15 Naš podlistek 11.35 Uvertura in trije solistični prizori iz opere Mignon 12.15 Makedonska kola 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Raoul Jenčič: Pozor — strupena žival 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Sonata za violino in klavir 14.00 Zvočni kaleidoskop 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Godala in zabavni zbori 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Med suitami 18.40 Radijska univerza 19.05 Naši mladi reproduktivci z novimi posnetki 20.00 Igramo za vas TOREK — 9. januarja 8.05 Gorenjski vokalni kvintet 8.25 Segava klaviatura 8.45 Ansambel Srečka Dražila 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Lahek dopoldanski spored 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Igra violinist Branko Pajevič 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Prva simfonija 12.05 Deset minut z Zadovoljnimi Kranjci 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Julija Smole: Obrezovanje jablan in hrušk v mladih nasadih za vzgojo krone Melodije ob 12.25 Skladbe Radovana Gobca poje Mariborski komorni zbor Orkester Raphaele Radijska šola za višjo stopnjo Glasbeni podlistek Trio orglic Raisner Vsak dan za vas Odmevi iz Chicaga Aktualnosti doma in v svetu Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Prolog in prizor iz opero »Glumači« Poje zbor celovških Madrigalistov Radijska igra 12.25 13.30 13.50 14.05 14 35 15.20 16.00 17.05 18.00 18.10 19.05 20.00 20.30 8.05 8.30 8.55 9.25 10.15 11.00 11.15 11.25 12.05 12.15 SREDA - 10. januarja Iz Medjimurja do Istre v zvokih glasbe Popevke se vrstijo Pisan 6vet pravljic in zgodb Dirigira Igor Markevič Od tod in ondod Tri arije iz Boitovega Mefistofelesa Človek in zdravje Zabavni zvoki Trio Edija Goršiča iz Celja Radijska kmečka univerza — Ing. Milena Lekšan: Hranjenje sadnega drevja skozi list 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Divertimento in euita 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14 35 Pol ure z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe 15.20 Med mladimi slovenskimi skladatelji 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 V ritmu cha-cha 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Popevke in majhni ansambli 18.45 Ljudski parlament 19.05 Koncertira pianist Zdanko Mar asovi č 20.00 Naš variete 21.00 Prerez opere Pikova dama 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Godalni kvartet v F-duru 23.37 S popevkami po svetu ČETRTEK - 11. januarja 8.35 Pojo solisti ljubljanske Opere 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Ansambel Moj mira Šepeta 9.40 Pet minut za novo pesmico 10.15 Od tod in ondod 11.00 Simfonične variacije 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Ravnikove klavirske skladbe in Premrlovi samospevi 12.05 Veseli hribovci vam igrajo 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Franjo Urlep: Gozdna renta v gozdovih zasebnega sektorja 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Orkester Les Baxter 14.00 Baletni fragmenti 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Trio Jožeta Privška 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Violinist Blaise Calame v Ljubljani 18.45 Kulturna kronika 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester RTV Beograd 21.00 Literarni večer 21.40 Iz Plesnih preludijev 21.50 Zabavna glasba PETEK - 12. januarja 8.05 Akademski zbor »Tone Tomšič« 8.20 Vrtiljak zabavnih zvokov 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pet liričnih melodij za violončelo in klavir 11.15 Naš podlistek 11.35 Po stezah pozabljenih plesov 12.05 Sekstet bratov Pleško s triom Bardorfer 12.15 Radijska kmečka univerza — Štefan Tratnik: Problematika preskrbe našega trga z vitamini 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Od arije do arije 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Igra 6enc 14.38 Pet skladb za flavto in klavir 15.20 Popevke v izvedbi jugoslovanskih vokalnih solistov 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portreti iz 6tare italijanske glasbe 13.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Prolog iz opere Knez Igor 20.00 Kitara in hammond orgle 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 20.30 Iz črnskih skladb 20.45 Štiristo let klavirske glasbe 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po svetu jazza Televizija 18.00 19.00 19.15 20.00 20.20 20.30 21.15 22.30 22.30 23.00 SOBOTA - 6. januarja Petelin Samlukara — mladinska oddaja ' TV pošta S kamero po svetu in domovini TV dnevnik Kratki film Na tajnem kanalu — humoristična oddaja Studio ena — glasbena revija' Detektiv John Drake — serijski film Serijski film TV dnevnik NEDELJA - 7. januarja 10.00 Oddaja za kmetovalce 10.30 Piratski zaklad - serijski film Športno popoldne 18.00 V nedeljo popoldne 18.45 Filmska reportaža o športnem dogodku 20.00 Sedem dni 20.45 Hamlet - angleški celovečerni film 20.45 Celovečerni igrani film PONEDELJEK - 8. januarja 18.00 Otroški serijski film 18.30 Iz industrije za industrijo 19.00 Pregled 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Novoletno darilo — TV dramj 21.00 Izbiramo pesem Evrope 21.30 Filmski pregled 21.30 Serijska film 22.00 Tedenski športni pregled 22.15 TV dnevnik TOREK - 9. januarja 20.55 Zabavno-reklamna oddaja 21.05 Zabavni spored SREDA - 10. januarja 18.00 Zabavni vrtiljak — zabavna oddaja za otroke 18.40 Jim iz džungle — serijski film 19.05 Drugače bi svet miroval — poljudnoznanstvena oddaja 18.00 Pionirski mozaik 19.00 Serijski film 19.30 TV Obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Ljubezen in ritem — glasbeno zabavna oddaja 21.30 Portreti in srečanja 22.00 TV drtevnik ČETRTEK - 11. januarja 18.00 Filmi za otroke 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 Dokumentarni film 20.30 Kralj na Betajnovi — prenos iz Drame 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Zagreb 62 22.00 Veliki nemi filmi 22.30 TV dnevnik PETEK - 12. januarja 19.30 Dnevnik dr. Hudsona — serijski film 20.00 TV dnevnik 20.30 Zagreb 62 SOBOTA - 6. januarja -Center« — francoski barvni CS film GRBASTI VITEZ ob 16., 18. in 20. uri, premiera francoskega filma JEZIK ZA ZOBE ob 22. uri -Storžič« — amer. barvni W film KONJENIKI ob 10., 15., 17. in 19. uri, premiera slov. filma DRUŽINSKI DNEVNIK ob 21. uri -Svoboda« — amer. barv. CS film KRALJ IN JAZ ob 17.30 in 20. uri -Cerklje Krvavec-« — francoski barvni film AVANTURE CASANO-VE ob 19.30 uri -Naklo-« - ital. barv. CS film BENETKE, MESEČINA IN TI ob ob 19.30 uri NEDELJA — 7. januarja -Center« — franc. barv. CS film GRBASTI VITEZ ob 14., 16., 18. in 20. vri -Storžič« — mladinski film MALA LAŽNIVKA matineja ob 10. uri, slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK ob 13. uri, amer. barv. W film KONJENIKI ob 15., 17., 19. in 21. uri -Svoboda« — mladinski film MALA LAZNIVKA ob 13.30 uri, amer. barv. CS film KRALJ IN JAZ ob 15.. 17.30 in 20. uri -Cerklje Krvavec« — francoski barv. film AVANTURE CASANO-V?: ob 15.30 in 18. uri -Naklo« — ital. barv. CS film BENETKE, MESEČINA IN TI ob 15 30 in 18. uri Potujoči kino predvaja amer. film MODRI PAJCOLAN ob 15.30 v Preddvoru in ob 18.30 uri v Pre-ticsljah PONEDELJEK - 8. januarja -Center« — slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK ob 16., 18. in 20. uri -Storžič« — francoski barvni CS film GRBASTI VITEZ ob 10., 16., 18. in 215. uri TOREK - 9. januarja -Center« — slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK ob 16., 18. in 20 uri -Svoboda« — francoski film JE-Zi < ZA ZOBE ob 17.30 in 19.30 uri SREDA — 10. januarja -Center «— premiera francoskega CS filma MODERATO CANTABILE ©b 18., 18. in 20. uri •.Storžič« — slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK ob 10., 16., 18. In 20. uri ČETRTEK - 11. januarja -Center« — franc. CS film MODERATO CANTABILE ob 16., 18. in 20. uri -Storžič« — slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK ob 10., 16., 18. in 20 uri. »Svoboda« — premiera ital. barv. filma NENAVADEN SVET ob 17.30 in 19.30. uri PETEK - 12. januarja -Center« - franc. film JEZIK ZA ZOBE ob 16., ia in 20. uri -Storžič« — franc. CS film MODERATO CANTABLE ob 10., 16., 18. in 30. uri Žirovnica P. januarja italij. fanc. barv. CS film KARTAGINA V PLAMENIH 7. januarja ameriški barv. film tTOBY TYLOR Dovje 6. januarja ameriški barvni film ttOBV TAYLOR Skofja Loka -SORA« januarja nemški film PREPROSTO DEKLE ob 15., 17. in 20. uri 9. januarja jugoslovanski film PESEM ob 20. uri 10. januarja jugoslovanski film PESEM ob 18. in 20. uri 11. januarja sovjetski film AU-RIKA ob 20. uri 12. januarja sovjetski film AU-RIKA ob 18. in 20. uri Radovljica 6. januarja italijanski film SLADKO ŽIVLJENJE ob 20. uri 7. januarja italijanski film SLADKO ŽIVLJENJE ob 17. uri 7. januarja angleški CS film SINOVI IN LJUBIMCI ob 15., 20.15 in matineja ob 10. uri 9. januarja zapadno nemški film TUJA ZENA ob 20. uri 10. januarja zapadno nemški film TUJA ZENA ob 18. in 20. uri 11. januarja francoski barvni film AMBICIOZNA ob 20. uri 12. januarja zapadno nemški barvni film FRANČIŠKA ob 20. uri mmmmmmmmmmm. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju SOBOTA — 6. januarja ob 18. uri P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJICA - Izven NEDELJA — 7. januarja ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, ob 15. in 19. uri P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJICA - Izven TOREK — 9. januarja ob 16. uri P. Budak: KLOBClC za red Iskra gibanje prebivalstva v Kranju Poročili so se: Anton Puhar monter in Matilda Govedič tkalka; Mi j o Kurečič knjigovodja in Frančiška U mer bančna uslužbenka; Jože Vidic 6trojni ključavničar fn Frančiška Lunar šivilja; Janez Hodnik uslužbenec in Francka Kern delavka; Josip Sever delavec in Gabrijela Pogačnik tkalka; Karol Beguš delavec in Frančiška Katraš-nik šivilja; Josip Potočnik ključavničar in Mihaela Kelvišar natakarica; Ivan - Ladislav Urbanč elektro-mehanik in Marjeta Dolenc trg. pomočnica; Franc Eržen pleskar in Antonija Pivk nameščenka; Radovan Anikič miner in Alojzija Kune delavka; Slavko Jagodic mizar in Štefanija Agnič gospodinja; Jožo Mabič gradbeni delavec in Štefanija Česen tov. delavka; Franc Su-šteršič nameščenec in Marija Mu-šič gosp. pomočnica; Adolg Tramte delavec in Štefanija Troha delavka; Avguštin Majcen šofer in Frančiška Ribič krojačica; Simon Djor-djevič delavec in Marija Borko šivilja; Ivan Rine oficir JLA in Ivanka Rajterič kuharica; Vincenc Sirec grafik in Jožica Lukža uslužbenka; Janez Frelih šofer in Jo-landa Nemec delavka; Jožef Puhalj uslužbenec in Venčeslava čevlj. preši valka; Anton Zupančič uslužbenec in Ana Frantar pletilja; Hermagor Trojer avtoprevozmk In Ana Pirš negovalka; Karel Kej žar ključavničar in Matilda Kejžar uslužbenka Rodile so: Smiljama Lukdč — dečka; Jožefa Markuta — dečka; Milka Avpič — deklico; Danica Koste-lec — deklico; Frančiška Jelene — dečka; Marija Ovsenek — deklico; Silva Smole — dečka; Danica Ga-žperin — 2 deklici; Mira Bartol — dečka; Ana Porenta — dečka; Marija Uranič — dečka; Jožefa Daga-rin — deklico; Stanislava Larissi — dečka; Marija Ahačič - deklico; Marjeta Destovnik — deklico; Marija Raj gel j — dečka; Marija Javor - deklico; Jožica PetriČ - dečka; Marija Cerne - deklico ZAHVALA Ob težki izgubi naše nepozabne mame, sestre, Svakinje, nečakinje in sestrične HILDE BATISTIČ, roj. DOLENC imo prejeli toliko dokazov sočutja, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Zato prav srčna hvala vsem, ki so nam kakorkoli Izkazali sočutje. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Vrbnjaku za vso požrtvovalnost, ki jo je izkazal v času dolgotrajne bolezni, duhovščini, pevskemu zboru, upravi in kolektivu Gozdnega gospodarstva in Gorenjskega tiska, učencem I. b. razr. Vajenske šole, vsem darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so jo počastili na njeni zadnji poti. Kranj, 5. januarja 1962 Rodbini BATISTIČ in DOLENC KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja -Komunalni servis« Kranj razpisuje naslednja delovna mesta materialni knjigovodja vodja oddelka za polaganje plastičnih mas Interesenti naj se zglasijo na Upravi podjetja ali pa pošljejo vlogo na gornji naslov Posipanje poledenelih pločnikov - čiščenje sneg -Oddelek za gradnje in komunalne zadeve občane Kranj opozarja vse lastnike in upravitelje hiš, da so dolžni t smislu 5. člena določil odloka o javnem reda in miru v občini Kranj, posipati poledenele pločnike pred hišami, v primeru padavin pa odstraniti sneg do 6. ure zjutraj.« Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz« meri j pri Podjetju za PTT promet v Kranju SPREJME v delovno razmerje: 1. finančnega knjigovodjo 2. materialnega knjigovodjo 3. strojepisko I a ali Ib 4. mehanike tt za delo v ATC nc VF in tg napravah 5. vodjo garaže 6. referenta za meritve Pogoji za razpisana delovna mesta so naslednji: sd. 1 in 2 ustrezna šolska izobrazba (ESS ali popolna srednja šola) z nekaj prakse na teh delovnih mestih ad. 4 visokokvalificirani ali kvalificirani tt mehaniki S ustrezno prakso ad. 5 avtomehanik in šofer D-kat. ad. 6 dokončana STS Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. Nastop službe je možen takoj. Kandidati naj vlože svoje prošnje z življenjepisom V sekretariatu podjetja. Prodam iricikel in harmoniko 43 basno ier 12 V hupo fanfari. Smled-niska 76 1 Koncertni klavir poceni prodam. Jfaslov v oglasnem oddelku 4388 X. TRADICIONALNI TEKSTILNI PLES V KRANJU 27. L 1962 Prodam 130 do 140 kg težkega prašiča. Naslov v oglasnem oddelku 2 Prodam nov mizarski skobelnik. Naslov v oglasnem oddelku 3 Prod.Ttti 709 kg zimskih jabolk po 40 din. Jenko Fridel, Hraše 39, Smlednik 4 I Industrija obutve -Planika« Kranj, proda stroj za skozi šivanje podplatov in stroj za sekanje podplatov z elektromotorji. Prednost ftakupa imajo,državna podjetja 4395 Prodam elektromotor — dinamo S KM, Tupaliče 41, Preddvor 5 Prodam brejo telico ali kravo po teibiri in plemensko svinjo brejo 10 tednov. Praprotna polica 28 6 Prodam prašiča težkega 160 kg. Pangeršica 6, Golnik 7 Prodam pozavno B Lignaton, ori-cinalno, češko, novo, z etuijem. Ogled vsako popoldne. Gospcsvet-Ska 6, Kranj 8 Prodam plemenskega vola, 550 kg težkega. Zalog 7, Golnik 9 Prodam 2 prašiča, vsak tehta od 160 do 180 kg. Okroglo 5 10 Prodam prašiča -špeharja«, težkega 200 kg. Senturška gora 8, Cerklje 11 Prodam prašiča, težkega do 160 kg Vinko Frantar, Dobro polje 11, Brezje 12 Prodam plemenskega vola, 490 kg težkega, sposoben za vožnjo. No-inenj 42, Bohinjska Bistrica 13 Prodam šivalni stroj -Singer« za •ntlanje. Savska Loka 16, Kranj 14 Prodam 2-stanovanjsko hišo ali farno eno stanovanje, takoj vselji-VO. Dam tudi kot dosmrtno stanovanje. Oddati ponudbe pod -Periferija Kranja — gotovina« 15 Prodam plemenskega vola, nad B00 kg težkega. Podreča 11, Smlednik 34 Prodam prašiča 175 kg težkega, fienčur 113 35 Prodam ovco za zakol. CeSne-vek 27, Cerklje 33 Novo pohištvo za dnevno sobo •►Igor«- in 9,5 m2 bukovega parketa, prodam. Bizjak, Prešernova 14 37 Prodam prašičke po 7 tedncv »tare. Sr. vas 55, Šenčur 38 Ugodno prodam dobro ohranjen radioaparat -Savica 58 A«. NesIov v oglasnem oddelku 39 Predam 2 prašiča po 40 kg težka in večjo količino ajdovih plev. Naslov v oglasnem oddelku 40 Ugodno prodam rabljen povečevalni k z vsem priborom, mizarsko mizo, pianino in zazidljivo parcelo. Naslov v oglasnem oddelku 41 Rabljeno kuhinjsko opremo ugodno prodam. Naslov v oglasnem Oddelku 42 Kupim 30 mm borove deske. Homan, Ljubljanska 19, Kranj 17 Kupim kompresor do 41 /min., 4Au. Savska Loka 16, Kranj 13 Kupim mladega vola, težkega okrog 500 kg, vajenega elela. Lan-gernolc, Moekrinj 3, Sk. Loka 33 Podpisana Polda Starman, gospodinja, Suha 45, preklicujem in obžalujem s tem vse neresnične besede in žaljivke, ki sem jih izrekla zoper Nežko Trampuž in Rino Vari ter Ivanko Tramupž in se jim zahvaljujem, da so odstopile cd zasebne kazenske tožbe. Polda Starman 19 Obveščamo cenjene odjemalce, da bo trgovina zaradi letne inventure zaprta v dneh 8, 9, 10. in 11. januarja. V teh dneh blaga ne bomo izdajali. ZELEZNINA, Kranj 2» Zamenjam 14 tednov brejo svinjo za debelega prašiča. Po možnosti tudi doplačam. Vcpovlje 8, Cerklje 21 Preklicujem bi. št. 50071, izdan v Komisijski trgovini Kranj dne 28. 10. 1961. Jožica Presek 22 Gorenjski fantje — mornarji, ki služijo vojaški rok v Puli. V. p. 1159/40 želijo srečno Novo leto 1962 gorenjskim fantom in dekletom. Juri Kadivec, Pavel Hafner, Janko Meglic, Edo Mubi, Ivan Rekar, Miloš Klapčar, Ivan Močnik, Janez Skomavec, Franc Pirnat 23 Preklicujem izrečene žaljivke v zvezi s sumndčenjem o Doroteji Fajfar. Krašnova 3. F. M. 24 Pozivam opazovano osebo, ki mi je v gostilni na Visokem vzela denarnico in rokavice, da mi jih v izogib posledicam vrne. Anton Florjančič, Visoko 78 25 V Cerkljah sem izgubil levo črno rokavico. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi odda v gostilno pri Kernu 26 Upokojenec, vdovec, poroči že?^ sko srednjih let. Ponudbe poslati pod -Pred Pust« 27 Kuhinjska pomočnica dobi stalno zaposlitev. Ponudbe oddati v Vajenskem domu Kranj, Tomšičeva št. 44 28 Sporočamo, da nismo plačniki dolgov, sina Štefana Mlinarja, Zasavska 60, Kranj. Starši Mlinarjev! 29 Izgubljen zlat prstan dobite v 60bi 1, Okrajnega sodišča Kranj 30 Iščem delavko, ki dela na 2 izmeni, za pomoč v gospodinjstvu. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 31 Stanovanje, hrano in dobro plačo nudim samostojni gospodinjski pomočnici k tričlanski družini. Nastop službe možen takoj. Naslov v oglasnem oddelku 32 Kupim večjo količino prvovrstne •tave. Naslov v oglasnem oddelku 16 Dežurna služba veterinarjev ob nedeljah v mesecu januarju 1962: 7. 1. Jože Rus tel. 26-95 Cerklje 14. 1. Srečko Vehovec tel. 20-70 Kranj, Stošičeva 3 21. 1. Bogdan Cepuder tel. 23-18 Kranj, Koroška 9 28. 1. dr. Franc Rutar tel. 27-04 Kranj, Planina 4 Z Novim letom 1962 je prenehala obratovali privatna gostilna -PRI ST£FANU« v ,Selcih nad Skofjo Loko. Vsem dosedanjim gostem in poslovnim prijateljem so za njihovo sodelovanje zahvaljujem in želim vsem sreTno in zadovoljno Novo le'a 19j2. SIFRAR CILKA RAZPIS Šolski odbor osnovne šole -A. T. Linharta« Radovljica RAZPISUJE mesto računovodk^nje na osnovni šoli -A. T. Linharta« v Radovljici. Pogoji: dovršena ekonomska skednja šola ali 10-letna praksa na tem delovnem mestu. P:smene ponudbe morajo biti vložene do 20. januarja 1962. ZAHVALA Vsem, ki ste ob smrti mojega ne« pozatnega mala Andreja Pernuša z menoj sočustvovali, darovali cvet« je in ga spremili na njejrovi zadnji poti se iskreno zahvaljujem. Pcsefcno zahvalo sem doi2na g. dr. Eežku za trud, g. Fortunu za tolažbo in spremstvo pri pogrebu ter clancm delovnega kolektiva Kamnc-seštvo Kranj. Žalujoča žena OBJAVA za vse lastnike motornih vozil iz občine Skofja Loka Podaljšanje registracij motornih vozil za leto 1962 bo: I. Za mesto Skofja Loka z okolico: 1. V ponedeljek, dne 15. januarja 1962, od 7. do 14. ure , 2. V torek, dne 16. januarja 1962, od 7. do 14. ure 3. V sredo, dne 17. januarja 1962, od 7. do 12. in od 14. do 18. uro * 4. V četrtek, dne 18. januarja 1962, od 7. do 14. ure % Podaljšanje bo za vse vrste motornih vozil v prostorih ObLO, * soba št. 14. II. Za območje krajevnega urada Poljane in Gorenja vas: 1. V petek, dne 19. januarja 1962, od 8. do 17. ure na sedežu krajevnega urada Gorenja vas, za vse vrste motornih vozil. III. Za območje krajevnega urada Selca, Železniki in Zali log: 1. V ponedeljek, dne 22. januarja 1962, od 8. do 17. ure 2. V torek, dne 23. januarja 1962, od 8. do 13. ure Podaljšanje bo na sedežu krajevnega urada Železniki za vse vrste motornih vozil. Za opravičene zamudnike bo podaljšanje registracije na sedežu občinskega ljudskega odbora, do vključno 27. januarja 1962, v rednem delovnem času. Tiskovine za podaljšanje so na zalogi pri vseh krajevnih uradih in na sedežu ObLO in jih je treba pravočasno nabaviti ter izpolniti s pisalnim strojem. Za vse potrebne informacije se obračajte na šefe krajevnih uradov in referenta za promet pri ObLO. Natančnejši postopek za podaljšanje registracije je objavljen v okrožnici, ki je bila dostavljena vsem gospodarskim organizacijam in krajevnim uradom za oglasne deske. ✓ OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SKOFJA LOKA TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA KRANJ ODKUPUJE V SVOJEM SKLADIŠČU, GORNJESAVSKA ŠT. 5 VSE KOLIČINE JABOLK, SVEŽEGA ZE-LJA, JEDILNE PESE IN OSTALIH KMETIJSKIH PRIDELKOV PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH Obvestilo zavarovancem DOZ Z reorganizacijo Državnega zavarovalnega zavoda (DOZ) s 1. januarjem 1962 poslujeta na teritoriju okrajnega ljudskega odbora Kranj dve zavarovalnici, in 6icer zavarovalnica Jesenice s sedežem na Jesenicah, in to za območje občine Jesenice ter zavarovalnica Kranj z začasnim sedežem v Radovljici za občine Radovljica, Kranj, Skofja Loka in Tržič. Številka tekočega računa za zavarovalnico Jesenice jo NB Jesenice 607-13-5-409, za zavarovalnico Kranj NB Radovljica 607-14-5-112, poštni predal za to zavarovalnico je na pošti v Radovljici št. 75. Ker bosta zavarovalnici poslovali po teritorialnem principu, prosim zavarovance, da gornje upoštevajo. SOLE NAJ FINANSIRA TISTI, KI POTREBUJE KADRE Večkrat slišimo govorico, da našo šolstvo zaostaja za razvojem gospodarstva. To vsekakor drži in nam tako narekuje nove ukrepe in napore za naprodek šolstva, da bo to zmožno usposabljati sposobne delavce iin upravljavce. Za potrebno prilagajanje šol resničnim potrebam našega družbenega razvoja 60 6eveda potrebne tudi solidne materialne osnove. Te osnove zagotavlja nov način fi-nansiranja šolstva. Z novim zakonom o šolstvu je končno določena in zagotovljena popolna samostoj- nost vseh šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov, obenem pa zakon tudi predvideva, da za šole skrbijo tisti Činitelji, ki so jim kadri potrebni. V preteklem letu so bili pri vseh občinskih ljudskih odborih ustanovljeni skladi za šolstvo. Ker pa 60 občinski ljudski odbori v preteklem obdobju doživeli reorganizacijo uprave, v predračunih za šolstvo niso bile predvidene vse obveznosti, ki so jih občinski odbori v lanekem letu sprejeli. V posameznih skladih so se zato po- javili primanjkljaji. Ce bodo v letošnjem letu v skladih za šolstvo tolikšna sredstva kot v preteklem letu, razen tega pa bodo izrabljeni tudi vsi drugi možni viri dotoka sredstev, ni bojazni, da skladi ne bi mogli kriti vseh potreb šolstva na svojih območjih. Vsi občinski skladi za šolstvo v kranjskem okraju finansirajo sedaj 148 vzgojno-izobraževalnih ustanov: osnovnih šol, gimnazij, strokovnih šol, posebnih šol, glasbenih šol, vzgojno-varstvenih ustanov, domov, oddelkov za odrasle Ob otvoritvi pionirske knjižnice v Kranju Knjižnica-center za estetsko vzgojo naših najmlajših Pred dnevi so odprli v Kranju v prostorih Kluba proizvajalcev PIONIRSKO KNJIŽNICO. Kranjski mladini jo Je kot kolektivno darilo izročil dedek Mraz. O vsem tem smo že poročali. Zato bi danes želeli spregovoriti predvsem nekaj več o nalogah te nove knjižnice. Vse do preselitve v druge prostore bo pionirska knjižnica izključno samo za najmlajše. S svojim — sicer skromnim knjižnim fondom — bo skušala zadovoljevati želje najmlajših po branju. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da so bili predšolski otroci v kranjski ljudski knjižnici najčešći odjemalci knjig. Samo tako delo pa bi bilo brez dvoma preskopo. Zato si je knjižnica zadala- razen te osnovne naloge še dve: v prihodnosti naj bi postala center mladinskega knjižničarstva in pa center za estetsko vzgojo otrok. Kot center za mladinsko knjižničarstvo bi imela pomembne naloge pri urejanju in usmerjanju tovrstnih knjižnic v šolskih zavodih, pri pionirskih odredih itd. Svetovala bi in pomagala pri urejanju in pri izpopolnitvi zlasti pa pri nabavni politiki takih knjižnic. Danes namreč vse pogosteje ugotavljamo, da so.šolske knjižnice vse preveč prepuščene same sebi in da je njihova nabavna politika pogosto nesmotrna. Kot center za estetsko vzgojo pa bi skušala najmodernejše oblike estetske vzgoje uvajati v šolsko delo. Estetske vzgoje naj bi se knjižnica lotila s skupinskim delom v krožkih po raznih umetnostnih dejavnostih. V teh interesnih skupinah naj bi otrok začel oblikovati in izražati tisto, kar čuti. Za sedaj mislijo na štiri krožke, in sicer na likovni, literarni, lutkovni in filmski. Uspehe, ki bi jih delo v teh skupinah rodilo, pa bi potem lahko posredovali šolam. Sodijo, da bo v' teh krožkih delovalo okrog 200 otrok. Mimo vsega tega pa imajo v načrtu tudi številne oddaje, lutkovne predstave, likovne prireditve naših najmlajših, glasbene oddaje, komentirane kino predstave, razgovore z mladinskimi pisatelji itd. Samo še to. Knjižnica je moder- 40 let Edvarda Ob koncu preteklega leta se je poslovil od glasbenega življenja dolgoletni glasbeni pedagog v škof-ji Loki Edvard Lipovšek. Ob tem jc prav, da na kratko spregovorimo o življenjski poti tega. skromnega glasbenega pedagoga, ki je polnih 40 let uspešno izpolnjeval svoje kulturno poslanstvo. Edvard Lipovšek se je že v rani mladosti zanimal za glasbo. Ko je no urejena, je pravzaprav ena najsodobnejših tovrstnih ustanov pri nas. Pozanimali smo se Še, zakaj v prvih dneh knjig ne bodo izposojali na dom. Pravijo, da bo treba najmlajše navaditi, kako naj pristopajo h knjižnim policam. Sele kasneje si bodo lahko izposojali knjige tudi domov. — J. K. imel deset let, ga je oče vpisal v glasbeno šolo v Gorici. Potem je prišla vojna in vsa družina se ie preselila na Dunaj. Tam je nadaljeval s študijem glasbe. Posvetil se je violini. Pđ prvi svetovni vojni se je preselil v Slovenijo. Nekaj časa jc igral v mariborski Operi pod taktirko znanega skladatelja Viktorja Parme in drugih, skoraj vsa kasnejša leta med obema vojnama pa je Edvard deloval pri vojaški godbi. Uspešno je vodil vojaško godbo v Zrenjaninu in v Vršcu. Tam je bil tudi predavatelj glasbe. dela Lipovška Leta 1939 je prišel v Škofjo Loko, kjer se je stalno naselil in se pričel ukvarjati z glasbenim življenjem v Loki. Njegovo pravo glas-beno-pedagoško delo pa se je začelo po osvoboditvi. V prvih letih po vojni je bil (redno je bil zaposlen na gimnaziji) sleherni večer v takratnem KUD in uspešno vodil vrsto let škofjeloško godbo na pihala in orkester. Leta 1953 je prevzel vodstvo Glasbene šole v škof ji Loki. Iz te šole so izšli mnogi nadarjeni glasbeniki, n. pr. pianistka Marija Kocjančičeva, fagot'hi. Anton Rupar, violenčelist Miloš Mlej-nik, Jasna Kalanova in številni drugi mladi glasbeniki. Ločanom bo ostalo delo Edvarda Lipovška, ki slavi štiridesctletnico svojega dela in 62-letnico rojstva, v prijetnem spominu. Posebno hvaležni mu bodo starši, saj je z njihovimi otroki neštetokrat nastopal in prirejal najrazličnejše prireditve. Ob njegovem jubileju so se v prijetnem okolju poslovili od njega njegovi sodelavci, ki so skupno z jubilantom mnogo pripomogli, da >e danes glasbeno življenje v Loki tako bogato. V. Rozman in delavskih univerz. Samo na 12 strokovnih šolah v okraju se šola skupno 2759 učencev; iz našega okraja je v teh šolah 1936 učencev ali 70 odstotkov, iz drugih okrajev pa 823. Se nujnejše zahteve po reševanju skupnega finansiranja pa kažejo podatki posameznih občinskih ljudskih odborov. V občini Kranj 6e šola na 8 strokovnih šolah 2351 učencev. Le 923 ali 39 odstotkov jih je iz kranjske občine, iz ostalih gorenjskih občin 671 ali 29 odstotkov, iz drugih okrajev pa kar 757 ali 32 odstotkov učencev. Isti problemi se pojavljajo tudi v drugih občinah kranjskega okraja, vendar je ureditev finansiranja šol v kranjski občini najbolj nujna, ker je ta prevzela šole, ki so bilo ustanovljene v okrajnem merilu in so bile tudi v pristojnosti okraja. Svet za prosveto in kulturo pri OLO Kranj je pred kratkim razpravljal o finansiranju šol v okraju in izdelal več predlogov in priporočil za reševanje pomanjkljivosti in težav, na katere so občinski ljudski odbori naleteli pri uvajanju zakona o finansiranju šolstva. Tako je svet med drugim izdelal tudi priporočila o tem, kdo naj bi prispeval sredstva za vzdrževanje šol. Ker osnovne šolo izobražujejo skoraj izključno mladino iz območja ene občine, se bodo te šole finansirale iz družbenih skladov za šolstvo občine, v kateri je šola. Prav tako bodo fi-nansirane tudi gimnazije, le da bodo občine, iz katerih" obiskuje večje število dijakov gimnazijo v drugI občini, prispevale številu svojih dijakov ustrezne dotacije v sklad tiste občine, v kateri je sedež občine. Na isti način bosta finansirani tudi Ekonomska in Administrativna šola. Za poklicno šolo za blagovni promet. Gostinsko šolo in Kmetijsko šolo v Po!j-čah bodo po 50 odstotkov potrebnih sredstev prispevale ustrezne zbornice, preostali del pa občinski ljudski odbori v okraju. 60 odstotkov sredstev za Mlekarsko šolo naj bi pričevala slovenska mlekarska podjetja, 40 odstotkov pa ustanovitelj. Na podoben način bo urejeno •udi financiranje preostalih šol in !zobraževalnih ustanov. — M. S. Evgen Saje vic: Krajina (olje) Z razstave v Mestnem muzeju v Kranju Plastika in krajina Včeraj je bila v Mestnem muzeju v Kranju odprta razstava, s katero 6ta 6e kranjskemu občinstvu predstavila akademski kipar Anton Sigulin in akademski slikar Evgen Sajovic iz Ljubljane. Ze bežno srečanje z razstavo je pogojeno z vtisom, da so se razstavljene plastike in krajine strnile v posrečeno sintezo umetnostnih hotenj obeh razstavljavcev. Razstavljavčevih imen ne bi našli na seznamu likovn'kov, ki no že razstavljali v tukajšnjih prostorih. To je njuno prvo srečanje s Kranjem. Dogodek pa zasluži toliko večjo pozornost, ker se oba razstavljavca tokrat prvič predstavljata s samostojnima razstavama. Ne bo odveč, če oba gosta bežno predstavimo. — Razstavljavca pripadata srednji generaciji naših likovnih umetnikov, oba sta profesorja risanja v Ljubljani, spoznala pa sta 6e kmalu po osvoboditvi. Vse kaže, da ju veže prijateljstvo, o čemer priča tudi tokratna skupna razstava. Dela, ki jih razstavljata v Kranju, bo«ta pozneje razstavila še v Mariboru, Slovenj Gradcu, Kopru in morda tudi v Novem mostu. Pred tokratno razstavo sta se z Istimi deli predstavila tudi v Ljubljani, le da je bil tamošnji izbor nekoliko večji. Kipar ANTON SIGULIN je o svojem delu pripovedoval nekako takole: -Večina tukaj razstavljenih plastik jc delo zadnjih treh let. Zelo rad upodabljam ▼ kamen, pa čeprav napreduje delo zelo počasi. Morda me privlači tudi občutek, da takšno đelo ni nikdar dokončano. Rad upodabljam lirične motive. Sicer pa gojim portret, ženske figure, drobno plastiko ▼ bronu itd. SeguLinove plastike nihajo med staro realistično in moderno formo. Pozornost vzbujajo zlasti plastike (ženske figure) izdelane iz kararskega marmorja. Slikar EVGEN SAJOVIC pa je povedal, da najde dovolj motivov v krajini. Pred časom so med njegovimi deli prevladovali ljubljanski motivi, zadnja leta pa je našel neizčrpno zakladnico takih motivov tudi na Gorenjskem. Njegova najljubša tehnika je olje. Značilen za njegova dela je realizem, ob čemer pa ne zanika oostimjpresionistične tehnike. — Barvna skala je ustaljena, prevladuje pa zelena barva. Prav to pa je ena izmed osnovnih značilnosti Sajovčeve umetnosti. V mnogih slikah skuša ustvariti razpoloženjsko noto. Razstava ,ki bo odprta 14 dni, bo s svojo docela različno motiviko in obdelavo problemov, prav gotovo vzbudila pri Kranjčanih precej zanimanja. — S. S. Večerna politična šola v Kranju VZBUDITI INTERES ZA INDIVIDUALNI ŠTUDIJ Hiter razvoj pri nas terja razgledane in sposobne ljudi, da bodo sposobni reševati naloge, ki jih postavlja prednje čas. To znanje si dandanes človek lahko pridobi le z nenehnim izobraževanjem v najrazličnejših institucijah — šolah, tečajih, seminarjih itd. Prav zato so pri Delavski univerzi v Kranju na predlog Občinskega komiteja Zveze komunistov pripravili večerno politično šolo. Ta šola naj bi pomagala slušateljem globlje spoznati družbeno-politič-no dogajanje in njegove teoretične osnove, hkrati pa naj bi jih usposobila za samostojno uresničevanje ciljev na posameznih področjih družbenopolitične dejavnosti. Njen namen je torej usposabljati slušatelje za . družbeno-politično delovanje. Razumljivo je, da vsega znanja taka šola ne more dati. Program je pripravljen tako, da jc v njem govora o vseh najbolj aktualnih vprašanjih v svetu in pri nas. Razen tega pa naj bi šola vzbudila pri posameznem slušatelju interes za samostojni, individualni študij. Program šole se loteva materije s področja sodobnih družbenih procesov, družbeno - ekonomske graditve Jugoslavije, načel politične ureditve Jugoslavije. To je pravzaprav le okvirni program, ki je tak, da si bo ob njem slušatelj pridobil tisto osnovno znanje, ki mu bo pomagalo reševati vse probleme, s katerimi se nenehno srečuje v praksi na delovnem mestu. Večerna politična šola ima več oddelkov: dva oddelka za člane Zveze komunistov, dva oddelka za sindikalne kadre, oddelek za mladino, oddelek za prosvetne delavce in oddelek za vodilni kader ekonomskih enot. Ima tudi svoj statut in šolski odbor, razen tega pa še zbor slušateljev in aktiv predavateljev. Predvidevajo, da bo ves učni program tak, da bo večji delo/ dela slonel na skupinskih razgovorih. V takih okvirih naj bi se potem razčiščevale mnoge nejasnosti in problemi. Hana Werner RJcbter 63 Krilo je imela še vedno spodvihano. Obsedela je tako in gledala od spodaj navzgor. Pogledal je gola stegna nad nogavicami. Spet se je nasmehnila. Počeni! je na tla in ji položil glavo med kolena. Njene roke so drsele po njenih nogavicah. Odrinila ga je. Z nogo je prevrnil vedro. Voda se je razlila po podu. -You are a german prisoner,« je dejala. Vzel je krtačo in vstal. Ničesar ni dejal. Le pogledal jo je. Popravila si jc krilo. Potem je vstala. Vrata so se odprla. Guehler je vzel krtačo in pričel ribati pod posteljo. Pri vratih je stal zdravnik. Molče je pogledal v sobo. Guehler je čutil na hrbtu zdravnikov pogled. »VVhat is the matter?« jc dejal zdravnik. »Nothlng,« je dejala sestra. Odkimala je z glavo. -Keep this door open. There is nobodv bot you and this German.« Zdravnik je pustil vrata odprta in odšel po hodniku. Obrnila se je. Videl jc njeni majhni, drobni očesi. »I hatc you,« je počasi dejala. Ni ji odgovoril. »Strahotno grda je,« je pomislil. Toda za njenimi očmi jo spet videl drugo žensko, kako bodi po porušenem mostu. Slišal je Schmidta, ki se je smejal na hodniku. »Ti prekleti požeruhi gonokokov!« je dejal. Nekdo se je zasmejal. Guehler se je nagnil nad vedro ln ožel cunjo .Sla je mimo njega. Pogledal je njene noge. Čutil je vonj njenega telesa, ki je za trenutek prevladal vonj po karbolu iz Muze, ki je bila skrojena, kakor uniforma s poročniškimi značkami. Vstal je. Pri vratih se je obrnila in ga pogledala. Dejal je: -Excu.sc me.« Rahlo je povesila kotičke ustnic in se nasmehnila. Rdečilo na njenih ustnicah je bilo razmazano. Ponekod skoraj do nosu. Guehler je pokazal s prstom na svojo zgornjo ustnico. -Oh!« je dejala. Iz žepa je vzela zrcalo In se pogledala vanj. -Oh, excuse me,« je dejala. Vzela je robček in si obrisala ustnice. Potem se je spet naličila. Guehler je namočil cunjo v vodo in jo tako ne-ožeto pljusnil po tleh. Voda Ji je ©škropila nogavice .Po njih so se prikazali majhni, temni madeži. Umaknila je noge. Potem je odšla. Slišal je korake na hodniku. »Tale mala bi bila kar primerna,« je dejal na hodniku Schmidt. Guehler je sedel na posteljo. Zrak se mu je za-zdel neznosno vroč. »Spet je preveč zakurjeno,« je pomislil. »Celo večnost se obotavljaš. Mar še nisi gotov?« se je oglasil Schmidt od vrat. »Sem,« je dejal Guehler. »Ze grem.« Vzel je vedro in odšel s Schmidtom po hodniku. Med kosilom jo je spet videl z zdravniki pri mizi. Niti pogledala ga ni. Kadarkoli se je ozrl k njej, j« ravnodušno pogledala mimo njega, kot da ga sploh ni. »Stara krava,« je dejal Schmidt. Zgodaj popoldne so se vračali T taborižor, Nt avomobil sta stopila tudi dva ujetnika, ki sta bila stalno zaposlena v bolniškem laboratoriju. »No, vidva struparja,« je dejal Schmidt, -sta spet katero pohrustala?« Ostali so se smejali. »Tema dvema je dobro. Vsak dan sta blizu žensk,« je dejal Bcljerke. -V vrsto moramo,« je dejal Konz, ko so prišli v barako. »Kaj Je spet?« »Deveti november, fOhrerjeva proslava.« »Vsak dan so bolj zmešani,« je dejal Schmidt. »V uniformi. Uniforma je predpisana,« »Saj je nimam.« »Jaz tudi ne,« Je dejal Guehler. »No, potem pa vsaj • čepico,« je dejal Busch-manm, ki je na krivih nogah prikoracal v barako. Poiskali so čepice in odšli na taboriščno cesto. »Govori so prepovedani, Američani jih ne dovolijo,« je dejal Konz. »Pozor!« so vpili naredniki. S togimi koleni so stali pod sivim novembrskim nebom. »V tem trenutku smo v mislih pri našem vrhovnem poveljniku!« je zarjovel bataljonski vodja. Toda nobeden ni bil v mislih pri njem. Stoje so bolščali v strehe sosednih barak. »Dovolj!« je dejal bataljonski vodja narednikom. Naredniki so razpustili čete. Zvečer je prišel v barako Boemner. »Danes Je »Egmont«, pojdeš z nami?« -Da,« je dejal Guehler. V prvih gledaliških vrstah so opazili Gerlicha. »Se dva sedeža sta prazna,« Je dejal. Poleg nJega Je sedel taboriščni govornik. Obrnil se je k njima. Bil je majhen, siv človek z debelimi naočniki. »Mar nismo imenitno pripravili?« je dejal. »Kaj?« »Tp današnjo zadevo z devetim novembrom. Ameriiiaaii joA mjso but«« dovo^ toda po ženevski konvenciji lahko vedno počastimo svojega vrhovnega poveljnika.« Guehler ni odgovoril .Gledal je na oder. -Glej tistega, kako igra parmsko vojvedinjo!« je dejal Gerlieh. »Se več krede bi moral požreti.« je dejal Guehler. »Imeniten je. Kako tenak glasek ima!« Vojvodinja je bila togo zravnana. Izpod ličila je silila temna brada, »Vse ostale so ženske, razen vojvodinjc,« je dejal taboriščni govornik. »Sicer ne bi bilo dovolj moških. »Egmonta« ne moreš igrati samo z Egmontom.« Gerlieh se je sklonil h Guehle.rju. »Se ti ne zdi, da bi bilo bolje, če bi v vseh ženskih vlogah nastopali moški?« »Zdi se mu nenaravno in neokusno,« je pomislil Guehler. V vlogi Egmonta so spoznali dramaturga, Id je vodil kulturno dejavnost v taborišču. »Ko bi bilo vse v taborišču tako dobro, kakor je kulturna dejavnost, bi bilo kar znosno,« je dejal Guehler. »Kam meriš?« »Sam veš, na vaše politične izpade« -Nemški vojaki smo,« jc dejal Gerlieh,« in paziti moramo na red in mir.« Guehler ni več spregovoril. Odšel je z Boehmer-jem. »Kaj meniš o Geriichu?« »Nacist je, pravi nacist. Idealist« »Torej prepričan?« »Da,« je dejal Bbchmer. Odšla sta v kantino. Mimo sta prišla dva ujetnika. -No,« Je dejal prvi, -to je bila opera.« -Ko so se oglasile violine, sem zaspal,« je dejal drugi. Za dolgo mizo v kantini sta našla Beijeikeja ln Schmidta. Pred njima so stale prazne pivske steklenice. ( G LAS DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 63 CAIKARIEVCI Obisk t vasi ob ! Topništvo pa je usmerjalo svoj ogenj zdaj na to, . zdaj na drugo pobočje dražgoškega ozemlja, kakor se J jim je pač zdelo najprimernejše. Prvi dan so tolkli le } štirje topovi kalibra 40 mm, a tudi to ni bilo malo. Ker j so imeli dober pregled in so bili njihovi položaji razme- \ roma blizu, so užgali takoj in na vse, kar se je le malo i premaknilo. ' } Granate so udarjale tako močno, da so povzročale pravi potres. V intendanturi so škatle kar poskakovale, na oknih se je drobilo steklo, hiše so bile zavite v prah! Med tem peklenskim ognjem je bilo težko borce tudi hraniti. Vsak premik je pomenil veliko tveganje. A kljub temu so tovariši raznašali hrano na položaje, kajti J borci so začeli slabeti. Zlasti nevarni so bili težki mitra- l ljezi, ki so jih Nemci že ta dan postavili po Novakovem 4 hribu, na Površnici in na tako imenovanem Slemenu. To so vzpetine, s katerih so streljali v Dražgoše in na tamkajšnje položaje skoraj vodoravno. Razen tega partizani niso imeli belih zaščitnih oblek, da bi se skr-ivali pred nevarnimi nemškimi mitraljezci. Glede tega so bili napadalci veliko na boljšem. Zahodno od Peči, blizu cerkve, se je prvi dan spopadla v glavnem le skupina ob poti, ki je odbila Nemce tudi s te, najzahodnejše strani, ko so hoteli prodreti med J hiše- Vodnik Rudi Robnik se je s smučmi spustil na ( ogroženi kraj in z brzostrelko pomagal desetini, ki se je (I spopadla z napadalci. Zvečer je nemšiki oficir v Rudnem J pripovedoval, da se partizani vozijo na smučeh kot samo * vragi in da so strelci, kakršnih še ni srečal. i ? Tisti dan so dobili borci pri Cerkvi hrano okrog ^ l enajstih in to je bilo potem za ves dan. Nemci so kar a 4 preveč nažigali v to smer. Hrano jim je prinesel neki do- ) 1 mačin, ki je za to uporabil kar koš Kako daleč je do Rateč, očka?« I nlh krajev tega okraja potrjuje, sem ondan v Podkorenu po-1 da je kraj Podkoren od kraja vprašal starejšega moža. -Ja, daleč ni!« mi je dejal, -točno pa bi vam zdajle ne mogel povedati. Stopite k Razingerju — tištale hiša na vrhu klančka, vidite — tam hranijo menda neki star dokument o oddaljenosti do Rateč in do Kranjske gore!« Kakšen dokument noki, sem si mislil. No, stopim tja in pogledam, sem dejal skoraj na glas, ko sem se od starega Kćrenca že poslovil. -Ja, ja, več kot sto let je že sta- Kranjska gora oddaljen 3255 navadnih moških korakov aH 1302 k laf tre ali eno četrtino in 302/4000 milj; kraj Podkoren pa je od kraja Rateče oddaljen 4355 navadnih moških korakov ali 1742 klaf-ter ali eno četrtino in 3742/4000 milj. — Krajevna oblast Bela peč, 13. septembra 1834.« Nisem šel peš, da bi .preveril podatke o oddaljenosti do Rateč. Sedel sem na vlak in v manj kot petih minutah sem bil v zadnji va6i v Jugoslaviji. Je pa ta do- Ratečami in Belo pečjo gre namreč z vrha Mangarta čez Mangart-ska jezera. Pod Italijo je 2373 ha zemlje rateških posestnikov, od tega 53 ha orne zemlje, 817 ha pašnikov in travnikov ter 1035 ha gozdov. Razen štirih kmetov so vsi dvolastniki. Odnosi z Italijo pa so urejeni. Ratečani lahko vsak dan hodijo obdelovat zemljo in past živino na italijansko stran. Ce bi Italija razlastila rateško zemljo, bi deset rateških posestnikov izgubilo vso svojo zemljo, 14 posestnikov bi jo izgubilo tri četrtine, 12 posestnikov dve tretjini 5 i Vse nemške granate pa niso eksplodirale, čeravno jih je ta dan padlo zelo veliko. Posebno na Peči! Tedaj a so začeli govoriti, da je veliko granat sabotiranih ali pa } so tempirane tako. da bodo eksplodirale šele pozneje! £ Nemci so tedaj imeli nekaj tovarn za municijo tudi v J drugih okupiranih deželah — na Češkem, v Belgiji ali f v Holandiji. Morda so bile po sredi tega res roke tam- 4 kajšnjih rodoljubov — antifašistov, ki so se oprijeli take J oblike boja? Marsikatero življenje je bilo tu prihranjeno * in prav zanimivo bi bilo vedeti, od kod so prišle te gra- * nate. Morda so bile res sad sabotaže?! 4 Ker so strojnice v začetku zmrzovale, jih je orožar J Vraničar z mitraljezci ogreval nad plamenčkom v hiši, a kjer si je uredil majhno delavnico. To je bilo važno opra- f 4 vilo, kajti na položajih je bilo nad dvajset partizanskih 4 t strojnic, ki so pomenile hrbtenico obrambe! Tedaj so J ^ bile v rokah mitraljezcev Ivana Zajca, Maksa Krmelja, a Henrika Bička, Janeza Tomlja-Templanovega, Franca (I Jerale, Maksa Ržena, Vinka Zaklja, Miha Fistra, Pavla j| Ingliča, Franca Potočnika, Franca Dacarja, Tončka Be- > Snedičiča, Danka Padovana, Lojzeta Goloba, Draga Jako- ) pića. Buštinovega Milana, Jerneja Slaparja, Karla Mla- 4 karja, Pavla Platiše, Toneta Dežmana, Justina Dolinarja, ^ i Janeza Zvana in še nekaterih drugih, kajti mitraljezci a J so se tudi menjavali. Med naštetimi danes žive samo še } a zadnji trije ... f In ko je ta vroči januarski dan začel minevati, so se I številni napadalci brez doseženih namenov morali umak- \ i niti pod vznožje strmin, od koder so zjutraj začeli napa- i 4 dati. ) f Branilci Dražgoš bi radi še za dne zdrknili po ctr" 4 mini, da bi pobrali nemško orožje ali opremo padlih a Nemcev. Toda podnevi je bilo to toliko kot pasti, zato f se niso spuščali s položajev. i Na Bičkovih položajih je obležalo precej napadalcev, J čeravno so jih »kameradi« večinoma odvlekli stran. Ne-J kaj pa jih je kar utonilo v snegu, da so njihove ostanke } našli šele na spomlad, ko je sneg skopnel. Jože Kovačič J se tega večera še živo spominja: DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, tasta JANEZA NAHTIGALA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo duhovščini, kolektivu in sosedom, ki so nam ob težki uri stali ob stran*. Kranj, 3. januarja 1962 Žalujoči sorodniki Rateče niso znane samo po Planici in mamutski smučarski skakalnici v njej. Tudi Sava Dolinka izvira tam — Nadiža ji pravijo, ki pa ponikne ln pride na dan v jezercu Zelenici pri Podkorenu, ki ga prikazuje slika. Ta lep kraj z okolico namerava TD Rateče urediti v nekakšen narodni park, ki bo nedvomno precejšnjega turističnega pomena (Foto: F. Perdan) ra tista listina. Razdalje so takrat merili v korakih, klaftrah in miljah. Čakajte, takoj jo poiščem!« mi je rekla Roza Razinger, ko sem ji razložil, zakaj sem prišel. Prinesla mi je dve poli orume-nelega papirja, popisanega s črnilom v gotici. Nekakšno potrdilo iz leta 1834, ko so Kdrenci imeli baje neke spore s poštarjem, pa je bilo treba ura5no potrditi razdaljo Podkorena do Kranjske gore in do Rateč. Potrdiilo je izdala tedanja krajevna oblsst Bela peč (zadnja sloveniska vas, nekdaj skoraj na meji med Koroško in Kranjsko, danes že na italijanski strani). Takole se glasi v slovenskem prevodu: -Na podlagi prošnje občine Podkoren se iz uradno okrajnooblast-venih izkazov o razdalji posamez- kument brez dvoma zanimiv, saj nam prikaže delček življenja pred dobrimi 127 leti. Rateče so res zadnja va.s v Jugoslaviji — manj kot kilometer je od tam do italijansko-ju-goslovaniske meje — ne pa zadnja slovenska vas. To je Bela peč, tudi Fužine imenovana, kjer so nekdaj topili železovo rudo. Takoj za to vasjo je nekdaj potekala meja med Kranjsko in Koroško. Meja, določena po rapallski pogodbi iz leta 1920, se je po drugi svetovni vojni (pariška pogodba iz leta 1946) le malenkostno spremenila. Jalovec je zdaj v celoti na jugoslovanski strani, čez vrh Mangarta pa poteka meja in lepa Mangarteka jezera s planino -Za jezeri« so skoraj docela obdržali Italijani. Katastrska meja med in 19 posestnikov polovico, razen tega pa bi bilo prizadetih še 36 kmetov z eno tretjino aH manj pesesti. Na jugoslovanski strani je rateške zemlje okrog 2500 ha, torej noKaj več kot na italijanski, vendar je na naši strani nerodovitne okrog 1400 ha, na italijanski pa le okrog 700 ha. Po letošnjem štetju prebivalstva ima vas Rateče 699 ljudi, medtem ko jih je imela še v začetku tega stoletja — v bivši avstroogrski monarhiji - precej več: 800 do 900. Glavna gospodarska panoga je živinoreja, danes govedoreja, nekdaj pa ovčarstvo; vendar postaja danes zelo pomemben tudi že turizem, veliko Ratečanov pa dela v jeseniški Železarni. Po treh tekmah novoletne skakalne turneje Jemc od naših na DANES ZAKLJUČNA PRIREDITEV V BISC HOFSHOFENU Letošnja novoletna skakalna turneja po Avstriji in Zahodni Nemčiji, kjer nastopa tudi 7 naših najboljših skakalcev, je nedvomno rekordna tako po kvaliteti kakor tudi po številu nastopajočih. —-Zbrani so domala vsi najboljši skakalci (iz 12 držav). Po dosedanjih treh nastopih v Obersdorfu, Innsbrucku in Gar-misehu so se naši izbranci kar dobro uveljavili. Ce bi njihov nastop lahko ocenili, bi zapisali takole: Jemc je odličen, ostali pa vsi dobri. Drugo mesto med svetovno elito v Obersdorfu za Jemca je nedvomno več kot odlično. Pa tudi 15. mesto v Garmischu je med Meddruitvene tekme v PLANICI RSB ZAHVALA Ob Izgubi naše ljube hčerkice SONJE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Plutu za njegovo skrb. Posebno smo pa še hvaležni sosedom, zlasti Ozebkovi in Sušteršičevi, ki so nam stali na strani in nam pomagali. Iskrena hvala tudi vsem za tolažilne besede in za podarjeno cvetje. Hvaležni družini Kopač in Konc SMUČARJI TEKAČI SO SE ZA LETOŠNJO SEZONO DOKAJ DOBRO PRIPRAVILI Zadnji dan minulega leta so se Ratečah zbrali naši najboljši smučarji tekači in v zadnji preizkušnji pred Bohinjem, ki jih čaka jutri, dosegli dokaj dobre rezultate. Zlasti nekateri so pokazali, da so prav resno trenirali in se za bogato sezono skrbno pripravili. In če še upoštevamo, da se je na tej tekmi zbralo 69 tekmovalcev iz 11 društev, vidimo, da se je ta smučarska disciplina v zadnjem času le precej razširila. Se posebno priznanje pa gre po tej preizkušnji Gašperju Kordežu in Romanu Seljaku, Rekarjevi in starejšim mladincem, saj so vsi pokazali zelo dobro kondicijo in dosegli lepe uspehe kljub zelo težki progi in dežju, ki je delal precej neprijetnosti tudi prireditelju SD Rateče—Planica. Rezultati - člani (10 km - 22 tekmovalcev): Kordež 42 : 55, Seljak (oba Triglav, Kranj) 43 : 19, Lakota 43 : 47, Hlebanja (oba Mojstrana) 44 : 35, Peternel (Enotnost) 45 : 29 itd. - Jaka Reš, ki je bil šesti, je prismučal z zlomljeno smučko, medtem ko bi lahko od Bohinjca Gregorčiča in Jeseničana Kobentarja pričakovali kaj več: članice (5 km — 4): Rekar (Mojstrana 26 : 20, Belaj (Celje) 29 : 41, Pečnik (Enotnost)) 34 : 43 itd. Starejši mladinci (10 km - 18): Lavti-žar (Mojstrana) 45 :29, Kobilica (Gorje) 45 :59. Praprotnik (Triglav) 46 : 01, Kalan (Gorje) 47 : 22 itd,; mlajši mladinci (5km - 19): Mandeljc 25 :45, Peterman (oba Gorje) 26 :12, Kajžar (Rateče) 26:31, Majcen (Ihan) 26:51 itd.; mladinke (5 km - 6): I. Tolar (Triglav) 29 : 06. Pšenica (Mojstrana) 29 : 24, M. Tolar (Triglav) 31 : 39 itd. - K. V. NESREČE VLAK JE IZTIRIL V sredo, 3. januarja, nekaj minut pred polnočjo je prišlo na železniški progi Ljubljana—Jesenice pri Potokih do železniške nesreče. Diesel lokomotiva brzo-vlaka, ki je peljal proti Jesenicam, je zdrobila tračnico v spo- 70 najboljšimi skakalci velik uspeh. Ostali naši tekmovalci so se v povprečju na vseh treh tekmovanjih plasirali v »zlato« sredino, kar je tudi zelo lepo. Vsem pa se še pozna, da so letos premalo skakali na velikih skakalnicah, saj so pred odhodom na turnejo v Planici vadili na 80-metrski skakalnici le komaj teden dni. — Prav tako pa se jim tudi pozna, da letos še niso imeli konkurenčnih nastopov. Nedvomno je nastop na tekmi, zlasti pa šc v takšni konkurenci, kot je letos na tej turneji, vse nekaj drugega kot pa navaden trening. Danes bo zadnia tekma te novoletne turneje v Bischofshofenu. — J. Javornik Republiška namiznoteniška liga zanesHivo prvi Triglav: Ljubljana 9:1, Triglav : Jesenice 9 :1 Čeprav sta do konca tekmovanja v republiški namiznoteniški ligi še dve koli, je Triglav iz Kranja že zanesljivo prvi, saj s takšno ekipo, kot jo ima, ne more izgubiti niti enega srečanja v republiški konkurenci. V dneh pred novoletnimi prazniki je ekipa kranjskega Triglava visoko premagala najprej Jesenice z 9 : 1, nekaj dni kasneje pa v Kranju še Ljubljano z istim rezulta-ju. Lokomotiva sicer ni iztirila, tQm y srečanju z Ljubljančani ^ L™«^^ (p™ dvoboj jeseni v Ljubljani se ' je končal 8:8) pa so bili doseženi ge iztirilo več vagonov. Pri ne sreči potniki niso bili poškodovani, medtem ko je materialna škoda precejšnja. Skoda je še posebno občutna zato, ker je bil promet na progi ustavljen za 8 ur. Delovna ekipa, ki se je takoj odpravila na kraj nesreče, je morala zamenjati 120 metrov uničene železniške proge. naslednji rezultati: Frelih: Zaje 2:1. Tome : Kern 2 : 0, Teran : To-mažič 2 : 0, Teran — Tome : Kern — Zaje 2 : 0, Cadcž : Koiterer 2 : 0, Plut : Horvat 2:1, Cadež — Plut : : Horvat — Kojterer 2:1, Frelih : : Kern 1:2 (edina zmaga za Ljubljano), Teran: Zaje 2:0, Tome: : Tomažič 2:0. — J. J. Turistično društvo v Ratečah je poznano daleč naokrog kot zelo delavno. Gostuje v gostilni Mojmir, zadnji rateški hiši, od katere je do meje le še borih 700 m. Predsednik društva je ie več let JOŽE DOLINAR, ki bo letos dopolnil že 83 let, pa še vedno pridno dela — ne le kot turistični delavec, ampak tudi kot pisatelj. Ni sicer Ratečan -* rodil se je leta 1879 na Pšenični polici pri Cerkljah — toda od leta 1936 stalno živi tu, občasno pa že od začetka tega 6toletja. Rateče in rateško življenje pozna bolje kot malokdo drugi. V Planinskem vest-niku je leta 1954 objavil daljši spis z naslovom -Rateče, rateško pastirjenje in še kaj«, v ziborniku -Pod Triglavom«, ki ga je leta 1954 izdalo Planinsko društvo Jesenice, pa spis -Iz rateške kronike«. Piše I tudi pesmi. Kot informatorja in planinskega delavca ga omenja tudi Evgen Lovšin v knjigi -Gor-,:'.<] vodniki v Julijskih Alpah« (Planinska založba Slovenije, Ljubljena, 1961). Mrsikaj zan'mivega mi je povedal JG*E DOLINAR iz I starejšega in novejšega življenja Ratečanov. Dal mi je na vpogled tudi rokopis dr. VALTERJA BOHINCA iz leta 1930. Zdaj že umrli posestnik in mizar iz Rateč JANEZ JUVAN (rojen leta 1873) je tega leta namreč dr. Bohincu pripovedoval mnoge zanimivosti iz preteklosti Rateč in Ratečanov, ki bi nedvomno utonile v pozabo, če ne bi bile zapisane. Iz teh zapiskov zvemo med drugim, da je bilo v tem stoletju največ snega v Ratečah leta 1909 - 3 m. Po vasi, od hiše do hiše, so ljudje skopali predore, drugače niso mogli drug k drugemu. Ogromno snega je bilo tudi v zimi 1869-70, pa tudi 1.1876 — 2 m. Povprečno pa ga zapade od 80 cm do 1 m. y Tudi oglje so Ratečani nekdaj kuhali v okoliških gozdovih, pa le nekako do leta 1880. Največ so ga vozili v fužine v Belo peč. Jože Dolinar pravi, da se v Planici zemlji še danes pozna — bolj črna je. Ime gore Kopje, ki je danes na italijanski strani, jugozahodno od tromeje Italija—Avstrija—Jugoslavija (italijansko ji pravijo Monte topa), pride menda od besede -kopa«. Nekako do leta 1915 pa so se Ratečani kot s postranskim zaslužkom ukvarjali še z lomlienjem ledu. Izvažali so ga cele vlake celo v Videm, Trst in Gorico. -Na Jezerih« (Mangartska jezera) so ga okrog leta 1896-97 nalomili celo skladovnico, jo zavarovali z deskami in ga odvažali še poleti, v maju in juniju. Lomili so ga tudi -V Ledinah« (presihajoče jezerce ob cesti iz Rateč v dolino Planico), kjer so delali vsi vaščani, tudi žene ln otroci. Za vagon ledu so dobili 8 do 9 forintov (goldinarjev). Sekali so ga s sekirami In 12 do 16 cm debele plošče dvigali s cepini. TO ateče so bile včasih tipično planšarsko naselje, saj so tu redili tudi po 1000 ovac (od teh 400 mlenčih) in do 300 ko7. mleka pa so samo v Planici, kjer je bilo nekdaj glavno pašno področje, na-molzli ob vsaki molži do 89 litrov, nekaj manj pa tud na planini pod Mangartom. Vendar je bilo pastirsko življenje v pre)r>njih stoletjih zvezano tudi s pren"katerimi nevarnostmi, od katerih pojav medvede i" volkov n! bil t?.ko redek. Spomini na tiste čase so že močno zbledeli. Naj za konec tega zapisa navedemo samo en resničen dogodek, ki nam ga je po pripovedovanjih Btarjh Ratečanov ohranil Joxo Dolinar. Bilo je nekoč v prejšnjem stoletju — točno ne ve nihče. Ter-janceva brata Lene im. Gregor, doma iz zadnje, na samotni livadi proti prvemu Mangartekemu jezeru stoječe hiše v Beli peči, sta v pozni jeseni tamkaj naprav-ljala drva za kopo. Stanovala sta poleti in pozimi v kozarici (bajti, narejeni iz smrekovega lubja). Nekega jutra sta v novozapadlem snegu zagledala medvedovo sled. Imela sta puško in šla sta za sledjo: Lene prvi golih rok, za njim pa Gregor s puško. Na kraju, ki se imenuje Skednjiči, sta prišla do medveda, ki se je postavil na zadnje šape in se zakadil v Lenca. Trdno sta se objela. Lene je bil toliko priseben, da je glavo trdno porinil medvedu pod gobec, da ga ta ni mogel ugrizniti. Lene je bil pravi hrust in ravsala sta se precej časa, a medved ga je vedno obračal proti Gregorju, da ta ni- ' kakor ni mogel priti do strela. Ko Lene ni mogel več vzdržati, je za-klical bratu: -Streljaj mene ali medveda, ne morem več vzdržati!« Gregor je pomeril in sprožil. Krogla je odletela mimo Lencove glave in smrtno zadela medveda. Lene je bil reSen, toda precej časa je minilo, preden je bil spet -stari hrust«. A. Triler