Poštnina plačana t gotovini. L. Vaa Št. 11 (»Jutro« XIL, št. 62 a) Ljobljana, 16. marca 1931 Cena 2 Dit Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 8123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL - TeL 3492 in 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t ^ - Telefon št 190. PodiržnitC Jesenice: pri kolodvora št. iOO. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Banm- aarmerja. Ponedeljska Izdaja Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča m posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašaleih dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: ljnbljana: Knafljeva ulica 5. Telefoa št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3120. Maribor: Aleksandrova eesta 13. Ta- lefon št 2440 (ponoči 2668). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 100 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pa tarifu. Atentat na angleškega prestolonaslednika Atentat je hotel v Buenos Airesu izvršiti neki italijanski anarhist, bomba pa mu je padla na ti* In prehitro eksplodirala — Atentator in dve osebi ubiti Bnenos Aires, 15. marca. g. Po čudnem naključju je bil tukaj odkrit nameravan atentat ki je veljal najbrž angleškemu prestolonasledniku, valeškemu princu. Po glavnih mesinih ulicah se je zbrala velika množica ljudi, ki je čakala na prihod princa in njegovega brata. Nenadoma je nastala na cesti strahovita eksplozija. Ko so potniki izstopali iz voza cestne železnice, je nekdo izmed gostov izpustil na tla zavojček, v katerem je bila bomba, ki se je razpočila s strahovitim treskom. Drobci bombe so se razleteli na vse strani. Oseba, ki je nosila bombo, in dva druga potnika na cestni železnici, med njimi neka ženska, so bili ubiti, dočim je bilo pet oseb težko, več pa lahko ranjenih. Med množico je izbruhnila splošna panika. Poizvedovanja policije so dognala, da je povzročitelj eksplozije italijanski anarhist Anselmo Fieretti. Policija ima v rokah nekaj dokazov, da je nameraval Pieretti izvršiti atentat na valeškega princa. Sestanek evropske gospodarske konference Danes se sestane v ženevi konferenca za smotreno gospodarsko sodelovanje Ženeva, 15. marca. d. Jutri dopoldne se sestane tretjič v Ženevi evropska konferenca za smotreno gospodarsko sodelovanje pod predsedstvom bivšega nizozem-?kega ministra Colijna. Na novemberskem zasedanju je konferenca obravnavala, kakor znano, naslednja štiri vprašanja: uveljavljenje trgovinske konvencije od 30. marca 1930, angleško-holandski predlog za pričetek takojšnjih skupinskih ali regijo-nalnih pogajanj za postopno znižanje carinskih tarif, uvedba preferenčnega postopanja z žitnimi presežki vzhodne Evrope, propagiranje konvencije iz L 1927 za odpravo uvoznih in izvoznih prepovedi ter omejitev. Kakor znano, uspehi novemberskega zasedanja niso bili povsem zadovoljivi.. Angleško - holandski predlog je z raznimi pridržki sprejelo samo sedem držav in nameravana pogajanja o odpravi carinskih ovir se doslej niti pričela niso. Glede na žitno vprašanje je konferenca sprejela splošno kompromisno formulo, ki pa ne roore zadovoljiti niti pristašev preferenčnega sistema niti pristašev največjih carinskih ugodnosti Žitno vprašanje je med tem sprejel študijski odbor za evropsko unijo v svoj program posvetovanj, konvencija za odpravo uvoznih in izvoznih prepovedi ter omejitev pa se je morala za enkrat odstaviti z dnevnega reda. Tretje zasedanje konference za gospodarsko sodelovanje, ki se bo pričelo jutri, se bo torej pred vsem bavilo s trgovinsko konvencijo od 30. marca 1930. ki predstavlja primeren okvir za smotreno gospodarsko sodelovanje, kakor j'e bilo že določeno v posebnem protokolu novemberskega zasedanja. Izmed 26 držav, ki so podpisale to trgovinsko konvencijo, jih je do novembra 1930 izvedlo samo deset ratifikacijo. V teh razmerah je moralo novem-bersko zasedanje uveljavljenje konvencije odgoditi ter določiti nov rok za ratifikacijo. Med tem se je položaj nekoliko razčistil, ker je že 13 držav izvedlo ratifikacijo tn je v najkrajšem času pričakovati tudi ratifikacije nadaljnjih dveh držav, Nemčije in Francije. Cerav bi bilo uveljavljenje konvencije ponovno odgodeno, pa bo kon-. ferenca njeno obveznost podaljšala, da bi zagotovila uporabo konvencije v bodočnosti, ki si jo v ženevskih krogih žele čim prej. Sprejetje nemškega proračuna zagotovljeno Ako se ne vrnejo v parlament hitlerjevci, bo nemški državni proračun v plenumu sprejet brez posebnih ovir Pridržki nemške ljudske stranke Berlin, 15. marca. d. Finančni odbor dr* žavnega zbora je včeraj končal proračun« sko razpravo s sprejetjem dodatnega pro« računa. Nerešeno je sedaj samo še vpra« šanje o prihranku 300 milijonov mark, ki ga zahteva pri proračunu nemška ljudska stranka. Nesoglasja v tem vprašanju med ljud« sko stranko in državnim kancelarjem so bila svoječasno, kakor znano, odstranjena z dogovorom o pooblastilu državni vladi, da sme v označeni višini izvesti prihranke pri rajnih postavkah v proračunu, ako se bodo izkazali napovedani dohodki kot pre« visoko cenjeni. Nemška ljudska stranka hoče sedaj očividmo pod vplivom sprejet« ja socialno*demokratskih predlogov o dav« ku na tantijeme in dokladi na dohodnin« ski davek v izmeri 5 odstotkov pri do« hodku nad 20.000 mark obnoviti svoje sta« re zahteve, ne da bi se pri tem omejila na vsoto 300 milijonov mark Zastopnik ljud« ske stranke je v finančnem odboru po« novno izjavil, da je stališče njegove stran« ke do proračuna odvisno od sprejetja omenjenega pooblastila v finančni zakon. V splošnem pa prevladuje mnenje, da zaradi te zahteve ljudske stranke ne bodo nastale posebne težave, ker se je vlada že načelno izjavila soglasna s pooblastilom o poteku razprav v finančnem odboru se more smatrati, da ni nobene oviTe več za sprejetje državnega proračuna v plenumn državnega zbora, razen v slučaju, ako bi se pred zaključkom proračunske debate zopet vrnila v državni zbor nacijonalna opozicija, s čemer bi se večinsko razmer« je v plenumu bistveno izpremenilo. Romunsko posoiOo pred parlamentom Povratek finančnega ministra Popovicija iz Pariza Gospodarski program romunske vlade Beograd, 15. marca. p. Kakor poročajo iz Bukarešte, je tjakaj dospel romunski po« slanik v Parizu bivši novinar Cesianu, ki je na petkovi seji ministrskega sveta obšir» no poročal o poteku pogajanja v Parizu za zaključitev posojila in o njegovih pogo« jih. Ministrski svet je odobril te pogoje ter bo poročilo o zaključitvi posojila pred« ložil jutri parlamentu v ratifikacijo. Snoči se je vrnil iz Pariza v Bukarešto fi« nančni minister Popovici, iz Londona pa tamošnji rumunski poslanik Titulescu. Bukarešta, 15. marca. c. Vlada je sestavila program za uravnoteženje gospodarskega položaja v Rumuniji. Program obsega 100 točk in določa za svojo izvršitev rok petih let Med drugim obsega ta načrt amortizacijo kmetskib dolgov, ustanovitev kme-tijsk;h kreditnih zavodov, opremo vojske z modernimi sredstvi, zgraditev pet velikih vojnih ladij, nabavo novih aeroplanov, oskrbo topništva, dobavo primernih sredstev za obrambo pred plinskimi napadi, zgraditev novih železniških prog in cest. Ta program so že razpravljali na seji ministrskega sveta in ga potrdili. Izročen bo sedaj vsem strankam in ko ga odobre, pride pred kronski svet ki ga bo končno redi-giral in predložil parlamentu. Filmski škandal v Lotfzu Varšava, 15. marca, d. Kakor poroča »Kurier Czerwony« iz Lodza, je policija ▼ zadnjih dneh odkrila senzacijonalno sleparsko filmsko afero. Filmska družba, ki so jo ustanovili razni sleparji in ki se ji je posrečilo pritegniti v nadzorstveni svet razne ugledne ljudi v Lodzu, je privabljala lz najrazličnejših družabnih slojev v svoje prostore ženske, navdušene za film. Vse aspirantinje za filmske igralke so dozdevne »zdravnice« preiskale, 6e so telesno sposobne za filmsko snimanje. Ženske, kl se jih je zglasilo po dosedanjih ugotovitvah več sto, so se morale v posebni celici popolnoma sleči, med »zdravniško preiskavo« pa so bile fotografirane z aparatom, ki je bil skrit v steni. Tako narejene študije aktov so potem prodajali kot pornografske foto-grafije^ Drzna tatvina draguljev na Floridi New Tork, 15. marca. g. V Mtaml na Floridi je bila v petek izvršena tatvina draguljev, kl je po zadnjih vesteh ena največjih v zadnjem času. Tolpa banditov je na cesti zvečer napadla vodilnega nameščenca tvrdke draguljev Carlton, ga odvedla v avtomobil ter prisilila, da je Izročil ključe blagjn trgovine. Bandltl so se nato odpeljali v trgovino, odprli brez napora tre-sore ter odnesli velikansko množino draguljev. Nameščencu so zvezali roke ln noge ter ga pustili v praznem stanovanju na periferiji mesta, kjer so ga končno slučajno I našli redarji- Vrednost ukradenih *~agu-Ijev še ni znana, znaša pa brez dvoma nad milijon dolarjev« JUGOSLAVIJA JE DO ALBANIJE LOJALNA IN KOREKTNA Odgovor našega vnanjega ministrstva na prikrite očitke v izjavi kralja Zoga Albanski emigranti v Jugoslaviji 1 Beograd, 15. marca. M. Vnanje ministr« stvo je izdalo naslednjo objavo: V dunajski »Neue Freie Press e« je bil 12. t m. objavljen razgovor g. Steinhardta z Nj. Vel. kraljem Albanije Zogom I„ Id pravi med drugim: »Mi zahtevamo od na« ših sosedov, da spoštujejo suverenost in integriteto naše države. Ako se ob naših mejah organizirajo bande, izzivajo s tem nemiri in slabe naše finance, se moti k on« solidacija Albanije in miru Spričo takih stremljenj se morajo povsem naravno zdeti še tako lepa zagotovila prazne be> sede.« Kolikor bi se morda mogla ta trditev nanašati na pripravljanje »band« na jugo« slovenskem ozemlju, ker je tudi Jugosla» viia soseda Albanije,, izjavlja vnanje mini« strstvo, da so popolnoma netočne. \ Kralj Alfonz v Parizu Pariz, 15. marca. AA, Kralj Alfonz je včeraj ob 1929 prispel v Pariz in nadaljuje danes svojo pot v London. Taksa za inozemce v Španiji Madrid, 15. marca. s. Vlada ie izdala naredbo, da bodo morali vsi tujci, ki so zaposleni v trgovini ali industriji, plačevati posebno takso. Obenem je začasno ukinjena naredba. da je treba v Španiji nameščene inozemce polagoma nadomestiti s Španci. Vnaitji in delovni minister sta dobila nalog, naj proučita vprašanje, kaio bi bilo mogoče ukinitev te naredbe proti ino-zemoem spraviti v sklad z raznimi mednarodnimi trgovskimi in naselitvenimi pogodbami. ki lih je podnisala Spaniaj. Čsl trgovinski minister o gospodarskem položaju Bratislava. 15. marca. s. Trgovinski minister dr. Matoušek je govoril včeraj na zborovanju osrednjega udruženja slovaških industrijcev o gospodarskih razmerah in o trgovinsko - političnih vprašanjih. Izjavil je da kljub vsem resnim znakom položaj v Češkoslovaški ni tako neueoden, da bi obstojal vzrok za bojazen glede na gospodarsko bodočnost. Minister se je obširno ba-vil s trgovinskimi pogajanji med CSR m Avstrijo ter je končno izjavil o brezpogod-benem stanju z Madžarsko, da je prehodno. Upati je, da to stanje ne bo trajalo dolgo. Češkoslovaška vlada nima nobene krivde za to brezpogodbeno stanje. Pričetek novih pogajanj je samo vprašanje nekoliko dnt Znižanie cen na Poljskem Varšava. 15. marca. A A. Akcija vlade, ki jo je začela sredi januarja t. I za dosego znižanja cen. je rodila lepe uspehe. V dveh mesecih, kolikor ta akcija traja, se je posrečilo podvizati padanje cen živ-ljenskib potrebščin. S to akcijo vlade je uspelo izenačiti cene industrijskih proizvodov in poliskih pridelkov. Padle so tudi cene produktov, ki so jih kartelirane industrije umetno vzdrževale, in sicer za 11 do 20 odstotkov Cene tekstilnih proizvodov so padle za 10 do 20 odstotkov, cene črnega premoga za 3 do 5 odst.. železa za 3 odst., petroleiskih proizvodov za 3 in pol odst., časopisnega papirja za 4 in pol odst, znatno so padle tudi cene kurjavi, kar je mnogo pripomoglo k ublažitvi gospodarske krize. Cene so padle v trgovini na debelo in drobno. Tako znižanje cen je bilo možno le zato. ker so se pogajanja med vlado in industrijo povoljno zaključila in ker je vsa javnost vlado prt nieni akciji podprla. Papež o katoliški akciji in političnih strankah Praga, 15. marca d. Češkoslovaški listi so objavili pismo, ki ga je kardinal dr» zavrni tajnik Pacelli poslal po papeževem naročilu češkoslovaškemu episkopatu. Pi* smo opozarja, da se katoliška akcija ne sme identificirati s katoliškimi strankami, temveč se mora voditi popolnoma neod« visno od njih. Duhovniki nikakor ne sme« jo vplivati na mladino v prid ene ali dru« ge poli tične stranke. Člani katoliških ml a« danskih organizacij ne smejo pozabiti da se morajo interesi stranke vedno zapo« staviti vzvišenim interesom cerkve. Bivši madžarski finančni minister umrl Budimpešta. 15. marca AA. Kakor poroča Korb¥r>. je v Budimpešti večaj umrl Vladimir Pa črnski, ki je bil nekoč šef direkcije madžarskih državnih železnic v Zagrebu. ravnatelj odd^11^- prometnem ministrstvu rn m^dtžarski finančn; minister pred svetovno VOHIO Usodna eksplozija bombe Buenos Aires. 15. marca. AA. Nekemu italijanskemu podaniku je v trenutku, ko je stopil iz tramvaja, padla iz žepa bomba, ki je eksplodirala in ga ubila.- Razen tega je nevarno ranila tri druge ljudi, še >eč pa jih lahno ranila. Jugoslovenska vlada mora sploh dvomi« ti ali so bile izjave Nj. VeL kralja Al« banije točno rep reducirano, ker je alban« ski vladi znano, da je na našem ozemlju živelo in živi večje število albanskih emv grantov, ki so v raznih dobah od osvobo« jenja albanske države in iz raznih razlo« gov morali zapustiti Albanijo. Jugosloven« ska vlada je smatrala, da tem političnim emigrantom vsaj, dokler se obnašajo na našem ozemlju korektno, ne more odreči gostoljubnosti in vnanje ministrstvo smatra, da more to najmanj e zameriti Nj. V. kralj Zogu L, ki je tudi sam v gotovem trenut« ku. ko je moral zapustiti Albanijo, uži» val gostoljubnost naše države, tem manj, ker je albanski vladi dobro znano, da so med raznimi emigranti tudi taki, ki »o bi« li v Albaniji nasprotniki Jugoslavje, P* tudi njim ni bila gostoljubnost odrečena. Ako se hna kdo pritoževati, je sam<5 Jugoslavija, za katero predstavlja ta prW lično številna emigracija samo finančno ia politično breme, ter bi bila jugosloven« ska vlada najbolj zadovoljna, če bi se ustvarila možnost, da se vsi ti emigranti brez nevarnosti za svoje življenje morejo vrniti v Albanijo. Tem emigrantom pa se nikdar od dopo« ščala kaka akcija na jugoeloven&kem ozem« lju. najmanje pa organiziranje oboroženih band. Slične izmišljotine in neopravioe.se obtožbe, doslej navedene proti naši dr* ž a vi, je jngoslovenska vlada vedno kate« gorično demantirala ter je tudi meseca marca L 1927 tedanji vnanji minister p>« nudil preiskavo po evropski kom»iiL ki naj bi na licu mesta ugotovila popolno neosnovanost taldh pritožb. Skupščina jugoslovenskih inženjerskih zbornic Resolucija našteva želje in predloge inženjerjev ln se Izreka proti nameravani komercijalizadji tehničnega oddelka v Ljubljani Zagreb, 15. marca. n. Danes se je vršila tukaj skupščina jugoslovenskih inž en j er« skih zbornic. Za predsednika je bil izvo« I j en inž. Fran jo Horvat na čegar predlog so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. VeL kralju, predsedniku ministrskega sveta in ministrom za gradbe, promet ter šume in rudnike. Soglasno je bilo odobre« no dek> glavne uprave, nakaT je bila spre« jeta resolucija, v kateri se nalaga upravi dolžnost da poskrbi: za čim prejšnjo uzakonitev zakonskega načrta o pooblaščenih kvženjerjih, kakor ga je izdelala glavna uprava inženjerskih zbornic, za čim prejšnji sprejem gradbenega za« koma, za ugoditev predloga inženjerskih zbor* nic ter vseh univerz, naj se odvzamejo vse tehnične srednje šole dosedanjim kompe« tencam dragih ministrstev in podrefijo ministrstvu za prosveto, za upoštevanje predlogov gJavne uprave inženjerskih zbornic pri reformi socialne zakonodaje, za čim prejšnji sprejem z ako« na o izkoriščanju vodnih siL Naposled se resolucija izjavlja proti na« meravani komercij alizacij i tehničnega od* delka banske uprave dravske banovine ia s tem v zvezi proti nakupu gradbenega podjetja »Slograd* po banovini. Takšna komercijalizacija bi po mnenju inženjer* skih zbornic nasprotovala zakonom, po« sobno zakona o banski upravi Resolucij« utemeljuje svoje odklonilno stališče do komercij alizaoij e končno tudi s tem, da bi komercijalizacija v živo zadela interese vseh gradbenih podjetij m obrtnikov, zla« sti pa pooblaščene inženjerje. Propaganda za Jugoslavijo v Belgiji Predavanje prof. Pergamenija v Bruslju — Veliko zanimanje za lepote in kulturni razvoj jugoslov. krajev Bruselj, 15. marca. AA. Predavanja prof. Pergamenija o Jugoslaviji privabljajo vedno več občinstva. Snoči je prof. Perga-meni imel svoje peto predavanje, ki je bilo posvečeno Dalmaciji. Predavanja se je udeležilo nad 500 oseb, kar je za tukajšnje razmere zelo veliko. Govoreč o glavnih dalmatinskih mestih Splitu, Dubrovniku, Boki Kotorski ter dalmatinskih otokih in omenjajoč njihov kulturni, gospodarski in zgodovinski pomen, je prof. Pergameni dokazoval, da je Dalmacija prirodni podaljšek Jugoslavije. Predavatelj je podčrtal sistem zanemarjanja, ki ga je Avstrija izvajala nasproti Dalmaciji s tem, da ni gradila ne cest ne železnic, ki bi jo spajale z zaledjem. Nato je omenil svoje vtise o lepotah Jadrana in naslikal pomen Jadranskega morja; ta del predavanja je opremil z zgodovinskimi dokumenti, statističnimi podatki in projekcijami slik. Poudaril je tudi zgodovinski pomen Zadra ln njegov docela jugoslovenski značaj. Prof. Pergameni je dalje narvajaJ podat« ke o gospodarskih razmerah ▼ Dalmaciji. Ko se je povrnil k prirodnim lepotam te dežele, je omenil zgodovinske spomenike, Dioklecijanovo palačo v Splita, cerkev sv. Vlaha in spominsko ploščo kralja Petra ▼ Dubrovniku. V Dalmaciji, je poudaril prof. Pergameni, vlada navzlic vsem vplivom za« pada popolnoma jugoslovenski duh. Preda« vatelj je dvakrat v toku svojega predava, nja omenil odlične jugoslovenske osebnosti, kakor n. pr. Murata ln čingrijo, ki sta mu pripomogla, da se je seznanil z najlepši* mi kraji Jugoslavije, Nadaljevanje pogajanj Francije in Italije Italijanski komentarji o Grandijevem govoru — Poset angleške mornarice v Italiji — Vprašanje naturalizacije Italijanov v Tunisu Rim, 15. marca. A A Italijansko časopisje obširno komentiral sobotni Grnadijev govor in pravi, da je ItaJija ponovno dokazala svojo dobro voljo za mirovno Dolitikou Listi pravijo, da je ta govor velikesr tned-narodneea pomena. Italija bo na svetovni razoroži tveni konferenca zahtevala splošno razorožitev in poudarita ie rešitev razorožitvenega vprašanja brez sogiasja in sodelovanja evropskih narodov nemogoča. Listi naglašajo, da sc bod^ oo Grandijevem govoru naib že nadaljevala francosko-^. Pijanska Doga'aii'3 v Parizu prihodnji teden s sodeinanjen angleškega vnanjega ministra Hen1ersoni„ ki prde v Pariz v zvezi s konfer^n.V) za evropsko zvezo. Pri tem naglašaK 'ia »e b3 Henderson pjšten posred-va^ec m da so se pc&fčiil odnošaji med Anglijo in I ta-no po rimskem pomorskem dogovoru zelo z boljšali. S tem sporazumom je ugled [tai i« zelo naiastel. Za Veliko noč pose ti angleško vojno brodovje Livorno, kjer se vrše do« morske vaje italijanske vojne mornarice. Poset francoskih vojnih ladij fe zaenkrat odgoden, dokler ne bodo rešena vsa francosko - italijanska snoma vprašanja Usti poudarjajo, da to ne bo lahko. »Tribuna odločno odkianja franooskt predlo?, naj se Italija odreče iialiianstv« svojih naseljencev v Tunisu v zalNovosti< z dne 14. marca poročal, da je bfl neki svečenik Jaketič kaznovan in preprečen pri izvrševanju svoiih sveČeniškib dolžnostih od naših oblastev, proti Čemer da bi imel zagrebški nadškof dr. Bauer v prvi vrsti protestirati. Službeno demantiram to vest kot prosto izmišljeno in izjavljam, da X beograjski nadškofiji sploh ne živi no- ben svečenik po Imenu Jaketič. Tudi rf bil v tej nadškofiji nikdar noben svečenik kaznovan ali preprečen pri izvrševanja svojih verskih dolžnosti — Oče Ivo Ra-fael Rodič, nadškof beograjski.« Obsoien župnik v Pazmu Trst, 15 marca. Včeraj je bfl obsojen v Pazinu župnik Simon Frulič na 500 Ur globe in na povračilo sodnih stroškov, ker je razdeljeval javno tiskovine nabož« ne vsebine brez dovoljenja pristojne ob« lasti, Ljubljana spominu sokolskega vzornika Velika in pietetna počastitev desetletnice smrti dr. Ivana Oražna Tehtne besede podstaroste Gangla — Lep spored žalne manifestacije na Taboru Ljubljana. 15 marca. Sokolstvo Ljubljane ln bližnje okolice je danes dopoldne na sila pieteten način počastilo desetletnico smrti br. dr. Ivana Oražna, prvega staroste Jugoslovenskega sokolskega saveza. Prostorno dvorano na Taboru so do kraja napolnili Sokoli in So-kolice, pa tudi mnogo naraščaja je bilo. Na žalno okrašenem odru je visela slika pokojnega staroste, obdana od vencev in zelenja, krog in krog pa so se postavili zastavonoše s sokolskimi prapori, oficielne deputacije vseh ljubljanskih to okoliških društev. Med prisotnimi smo opazili bana dravske banovine br. dr. Draga Maruši-č a, zastopnika vojske br. generala Drago-mira P o p o v I 6 a, župana br. dr. Puc a, I. podstareštoo SKJ br. Gangla, načelnika SKJ br. B a j ž 1 j a, starešino župe dr. Josipa Pipenbacherja, zastopnika novomeške župe br. dr. Josipa Trošta, načelnika Ribnikarja. obč. svetnika L i-kozarja in mnoge druge predstavnike nacionalne Ljubljane. Točno ob 11. je zasvirala godba Sokola L krasno Pahorjevo žalostinko »Jugoslovanskemu rodoljubu« pod vodstvom kapel-nika br. V. švajgarja, nakar je zadonela po širni! dvorani Prelovčeva žalobna pesem: »Zadnje slovo«, fcl so jo zapeli pod vodstvom br. Juvanca združeni sokolski pevci iz Lubljane. Nato pa je stopil na oder br. Gangl. Njegov krasni govor, ki ga priobčujemo v celoti, je segel vsem globoko v srce in marsikatero oko se je zarosilo ob spominu na mrtvega sokolskega vzornika Govor I. podstaroste SKJ Bilo je pred desetimi leti, ko so bratje Sokoli v Narodnem domu v Ljubljani dvignili krsto ter jo prenesli na mrtvaški voz. Obstopili so ga bratje s sabljami — častna straža na poslednji poti! žarki prvega pomladnega solnca so se odbijali od jeklenih rezil, kakor hi iz bolesti in odprtih ran odsevala loč bratske ljubezni. Ta gor k Sv. Krištofu se je vil pogrebni sprevod; med množico naroda, ki je zagozdila levo in desno vso pot, so ga peljali vrane! med nevidnimi slavoloki mogočne, ponosne, veličastne žalosti. Sokolska konjenica je hrskala, natezala uzde, nemirno kopala, kakor da je tudi ob žival udaril hladni ple-het peruti smrti. Pristopili so k črni kočiji polkovnik! ljubljanske garnizije med njimi pokojnikov pobratim Janko Vukaso-vič, ki ga že pet let v objemu drži ljubljena domača gruda, v črnino odeta zemlja goriška! Pristopili so ti stari vojniki, ki je ob njih še drhtela vsa grozota svetovne vojne, ln so izmed steklenih sten te slavnostne kočije prenesli krsto v božji hram. Gorele so visoke sveče; njih nemirni plameni so se lomili v biserih, privrelih iz duše v oči vojnikom, ki so neštetokrat gledali smrti v obraz: a soLz ni bilo! Treba je bilo smrti tega edinega moža in brata, da je zaplakala duša med strašno smrtno košnjo skoroda okaimenelega voj-oika! Iz božjega hrama do groba je šla zadnja postaja. Grobnica je na široko odprla nenasitno žrelo. Nikar! Odnehaj! — Ne! Nanj je padla rosa blagoslovljene vode, nad temo se je poveznil kameniti pokrov. Končano je! In kdo je ta, ki mu velja taka počastitev? Ali je dostojanstvenik iz belih plemiških dvorov, ki se mu klanja množica? Da, dostojanstvenik je duha In srca izpod preproste kmetiške strehe, ki je prehodil bele dvore naše ljubezni to se —dvignjen od nje — popel z močjo svoje čiste to plemenite duše na mesto sokolskega vojvode. To je naš starosta, brat dr. Ivan Oražen, gospodar Zelenega hriba, gospodar vseh sokolskih src! Prej in takrat to danes to vedno! Vsa Ljubljana Je tonila v črntod, plavala je v megli skaljenih naših pogledov — vsa zemlja je v sokolskih društvih čutila pezo črne noči, ki je nenadoma padla na njega to na nas vse. In bilo je treba te črne noči to teh skaljenih pogledov, da je toliko jasneje, toliko izraziteje stopil pred nas njegov svetli to čisti lik, kakor bi to, kar je nesluteno, ne dovolj cenjeno in spoznano drhtelo v duši, šele dobilo izraz in obličje, ko zaorje v naš notranji svet pekoča bolečina! Treba je bilo smrti, da se je pred nami razgrnila vsa lepota življenja! Bilo je deset let prej, ko je goriška sokolska župa priredila svoj zlet pri Sv. Petru poleg Gorice. Iz idrijske kotltoe so dospeli tjakaj bratje podzemlja, Iz globokih črnih jam — rudarji Sokoli. Na kolodvoru nam je javila policija, da ne smemo skozi mesto na zletišče pri Sv. Petru z razvitimi prapori — tako hoče drugorodni del prebivalstva slovenskega mesta Gorice. Razvrstili smo se k pohodu in smo stopili na goriške ulice. Naša zastava v usnje-rem toku! Godba na čelu naših vrst je zasvirala sokolsko koračnico, vse mišice so se napele, vzdrhtel je vsak živec, pesti so se stisnile. Zastava se je pripognila, brata z leve to desne, vsak s sabljo v desnici, sta v trenutku osvobodila zastavo mračnega oklepa, da je prapor ponosno zavihral pad glavami to nam kakor rdeča luč pokazal pot naprej. Nekje sredi mesta je stal v skupini bratov on in ko nas je zagledal, se je odkril ta nam s čepico mahal v pozdrav. Videli smo njegovo junaško, smelo vzravnano postaivo, pozdravnih besed nismo razločili, zakaj vseokrog se je valil grom razvnetih, navdušenih src. Samo koraki so bobneli, samo živci so drhteli to napete mišice so čakale, naj nam ukaže karkoli, vse hočemo storiti takoj brez pridržka! Umeli smo geslo njegovega življenja: »Vse za svobodo in narod!« To geslo je naravnavalo vsa njegova pota in vsa njegova dejanja Kot zdravniku to Sokolu mu je neprenehoma lebdelo pred očmi in ga je napravljalo v lastnih potrebah to zahtevah skromnega, a v uveljavljanju načel to nazorov neizprosnega, im-ponujoče odločnega. Tak je bil od mladih nog do smrtnega dne. Vso dobo svojega življenja Je stal v službi idealov svobode naroda to v prepričanju, da nikjer ne more uspešneje in nesebičneje služiti temu geslu, je stopil v sokolsko organizacijo, kjer je bil vzor nam vsem, zvesto izpolnjujoč zapovedi sokolskega bratstva Sto mladenke lz naroda je noall v sebi vse življenje žig bolne ljubezni, ki Jo je v presrčni vdanosti delil s svojo materjo to jo iznad njenega groba prenesel na lepo dušo svoje žene, na ta hirajoči cvet njegovih skrbi in sanj. Tako junaški in neupogljiv v svojem značaju je bil v poklicnem delu ta v dTužbi bratov mehak kakor dete, dober do pravljičnosti to plemenit do vzornosti. A vzkipel je do ljutosti in grenkobe, ko je krivica padala na potrebe in želje naroda ali ko je kleveta, laž in podlost oskrunjala narodu čast. Tedaj mu je sicer blago oko zažarelo jeze, to gromko je udarila beseda na skrunilčevo glavo. Pogreznjen sam vase je iskal utehe tajnostim in pomirjenja svojega notranjega življenja v širokih razgledih na slovanski jug in slovanski sever, ki sta se na početku tega veka tresla v pričakovanju velikih dogodkov to novih časov Ko je izbruhnila balkanska vojna, ga je gnalo njegovo srce od smrtne postelje njegove žene srbskim bratom na pomoč, a ko so se odtekli vele-toki krvi svetovne vojne, mu je volja in ljubezen nas Sokolov na jugu Evrope v novi naši domovini dala zadoščenje v Novem Sadu na Vidovdan Takrat je tudi formalno postal naš prvi! Po duši je bdi vedno! In kaj nam je govoril leto potem, natanko 31. decembra 1920? »Vsa naša domovina. velika in krasna Jugoslavija, se giblje v krepkem, živem razmahu vseh moralnih in fizičnih svojih moči v čilem In ponosnem duhu sokolskem, vstaja v novo življenje, se usposablja za bodoče borbe svoje nezmanjšane moči in slave in se kre pi za prosvetno tekmovanje z vsemi kulturnimi narodi... V zmlslu sokolskih načel hitimo od dela do dela. dokler se ne popne ves naš narod v razvoju in napredku do neslutene višine, ki se zanjo bori Sokolstvo na temelju Istine in socialne pravičnosti... :n navzgor tja do Jadranskega morja in do Gosposvetskega polja!« Kakor da te gledam pred seboj to poslušam tvoj zanosni moški glas, ki je od mev ubranih strun tvojega srca! čujem utripanje tega srca, tako sokolsko — junaškega, a tako mehkega in blagega: na njegovem dnu je vtisnjen obraz tvoje matere. obraz tvoje žene, a do vrha in čez je zalito z valovi najčistejše bratske to do movtoske ljubezni. Slutim bližino velike tvoje slovanske sokolske duše, ki se kakor zlata tenčica razbeljenega poletnega solnca razgrinja nad nami, pojoča nam to bodreča nas iz globokega spoznanja: »Vsak naš korak naprej znači odpad od napak preteklosti, znači stremljenje k izpopolnjevanju, ki je vidni izraz večnega gibanja In životvorne sokolske misli!« In tako je vse od tistega dne do njegove smrti to do danes, ko se zaobljublja-mo v njegov spomin, da bodi tako tudi v bodočnosti! Brat Ivan, tvoj sokolski duh bivaj med nami in vodi naša deOanja! Slava tvojemu imenu in spominu! • Takoj po govoru br. podstareštoe so znova zadoneli akordi ubrane to krasno prednašane Foersterjeve skladbe: »Umrl je mož!« čutilo se je, kako je šla pesem br. pevcem od srca; položili so vanjo vso svojo dušo to spomin na br. starosto. Kot zastopnik vojske je imel nato primeren govor g. zdravnik-kapetan dr. 2 I g a r. Poudarjal je ono veliko, nesebično človekoljubje, kd ga je kazal to izvrševal dr. Oražen ne samo kot zdravnik temveč tudi kot prajvi slovanski brat, ki je pohitel takoj na pomoč srbskim bratom tja v Niš, da pomaga lečiti rane, prizadejane za svobodo naroda se bojujoč i m vojnikom. Zato se klanjajo spominu velikega pokojnika ne samo Sokoli, temveč vsi častniki to vojaki v imenu vseh onih, ki Jim Je nekdaj nudil svojo zdravniško pomoč. In zopet so se dvignili vsi raz sedeže to nemo počastili spomin pokojnika Potem Je povzel besedo v Imenu Soko-lov-akademiikov Oražnovega doma njihov zastopnik to ▼ kratkem, globoko občutenem govoru Izrekel v Imenu vseh hvaležnost akademske omladine dr Ivanu Oraž-nu, ki je s svojo zadnjo voljo omogočil študij' revnim medictocem na ljubljanski univerzi. Zupnl tajnik br. Flegar Je prečita! brzojavke, ki so dospele v prvi vrsti od česko-slovenske Obce Sokolske, dalje od staroste slovanskega Sokolstva br. dr. Sajnerja Iz Prage, od Saveza SKJ iz Beograda to druge. ' Sokolska godba Je slednji« odsvirala zaključno žalostinko, nakar so se adeležniki tužnega zbora razšli. Počastitev 10Ietn:ce smrti dr. Ivana Oražna se Je globoko doj-mila src vseh Sokolov to Sokolic, saj živi v njdh, v vsakem posamezniku pokojnik naprej in nam ostane vzor v vsem našem delu za svobodo ln domovino. Sava še vedno poplavlja Sava je poplavila v svojem srednjem toku obSirna ozemlja — Opasen položaj v Slavonskem in Bosanskem Brodu Brod na Savi. 15. marca n. Sava še neprenehoma narašča. Danes opoldne je merila 7.40 nad normalo. Voda nosi s seboj vse, kar ji pride na pot Kakor javljajo prebivalci obsavskih naselbin, je danes prinesla voda ne samo mnogo navadnega lesa, temveč tudi znatne količine pohištva Iz tega sklepajo, da je morala Sava razdreti ponekod tudi človeška bivališča V Bosanskem Brodu je voda zalila 2e nekoliko ulic. V Slavonskem Brodu je poplavljenih doslej samo nekaj poslopij, med njimi tudi tovarna »Slaveks« blizu železniškega mostu. Ljudje se v strahu umikajo v podstrešja. Zelo opasen je položaj v vaseh Okučani, Orubica to Visoka Greda Sava Je ponekod šalila pokrajino v daljavi 10 km. Danes je bil sotočen dan in Je pričel sneg naglo kopneti, zaradi česar Je pričakovati nadaljnjega naraščanja Save in drugih rek. Beograd, 15. marca. p. Danes ob 14. Je Izdal hidrotehnični odsek ministrstva za gradbe naslednje poročilo o stanju rek: Dunav pada od Pasaua do Novega Sada, dočim v nižjih krajih narašča. Vodno stanje Je od Bezdana do Novega Sada 2 m, pri Zemunu pa L75 m pod maksimom. Tudi Sava pada, le pri Beogradu narašča Reka Tisa narašča, dočim Dr a v apada v svojem spodnjem toku. Občni zbor Avtomobilskega kluba Jugoslavije Beograd, 15. marca. p. Pod vodstvom predsednika dr. Velizarja Jankoviča se Je vršila danes letna skupščina Avtomobilskega kluba in sicer beograjske centrale, kakor tudi vseh podružnic v državi. Predsednika mimistrskega sveta je zastopal na občnem zboru šef kabineta Hodžera, ministra za vojsko to mornarico pa polkovnik Josipovič Ljubljansko sekcijo je zastopal njen predsednik Avgust Praprotnik, mariborsko pa predsednik Ferdo Pintar. Zbo-rovalci so odposlali vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju to kraljici ter predsedniku ministrskega sveta. Tajnik je poročal o delovanju uprave, ki je bilo izredno aktivno in uspešno za razvoj avtomobilskega prometa v naši državi, zlasti obširno pa je bilo posvečeno poročilo sporazumu med avtomobilskim, klubom to jugoslovenskim turing-klubom. Avtomobilski klub ima v Ljubljani 242 članov, v Mariboru 220, v Beogradu 674, v Zagrebu 469 itd. Tudi finančni uspeh društva je Izredno ugoden. Poljsko - jugoslovenska vzajemnost Beograd, 15. marca. AA. Poljski poslanik v Beogradu dr. Babinski je priredil danes obed na čast direktorju poljske brzojavne agenture Starinskemu in delegatu poljske-jugoslovenske lige Kneblevskemu. ki sta prispela v Jugoslavijo, da izrazita sožalje zaradi potresa v južni Srbiji. Po obedu je dr. Babinski sporočil univerzitetnemu prof. M. Petroviču, da je Izvoljen za člana poljske akademije znanosti v Krakovu. Babinski je prečita! dekret o izvolitvi g. Petroviča to imel kratek nagovor, v katerem Je pozdravil Petroviča in poudaril njegove zasluge za sodelovanje to vzajemnost med poljsko to Jugoslovensko znanostjo. Nato je eovoril Kneblevski, ki Je opozarjal na veliki pomen poljske-jugoslorvenske lige ta povabil naše zastonnike na kongres lige, ki bo 26. aprila v Poznanju. Poooldne je bila v poljskem poslaništvu čajanka, ki so se je udeležile razen gg. Kneblevskega, Stazinskega to Petroviča tudi številne osebnosti iz beograjske družbe. Romunska kraljica Marija v Beogradu Subotica, 15. marca n. Z današnjim popoldanskim brzovlakom sta potovali skozi Subotico v Beograd romunska kraljica Marija Ja kneginja Ileana. Novi potresi Beograd, 15. marca. n. Od včeraj roool-dne je bilo v Valandovo in oko« J 15 slabših in 5 močnejših potresnih smkov, sreski načelnik iz Strumice Mari-vkcvič pa je obves-til bansko upravo vardarskt banovine v Skoolju. da so tudi v St.UTt«. čutila dva močna potresa. Potres je tbudil ponovno večjo paniko med prebivalstvom, ki se je počasi že oričelo seliti v pos'opja. Večie Škode za enkrat ni bilo. Pravilnik o pekarnah v Beogradu Beograd. 15. marca. č. Uprava grada Beograda je izdala naTedbo o ureditvi pekarn in prodajen kruha. Vsi lokali morajo biti zanesljivo h!triiensko urejeni Delavci morajo biti najmanj enkrat mesečno zdravniško pregledani. Otroci pod 14 leti ne smeio biti zaiposleni v pekarnah i>n prodajalnah kruha. ZabnHeno je tmorab1^? učence za prenašanje kruha na hrbtu ali koših če ci-p za več kafror 15 ke. Po tej naredbi bodo morali preurednti domala vse beograjske pekarne hi prodajalne kruha, da bodo odgovarjale toigijenskih predpisom. Sprememba pri davni kontroli Beograd, 15. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralla je upokojen član Glavne kontrole Mile Vukičevič in obenem odlikovan z redom jugoslovenSke kron® m. stopnje. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta je postavljen za člana Glavne kontrole Vide Miše-vič, bivši pomočnik bana (hinavske banovine. Olajšave za Izvoz žfta Beograd, 15. marca. AA. S sklepom generalne direkcije državnih železnic je podaljšana olajšava za prevoz žita v jugo-slovensko-madžarskem prometu in olajšava za izvoz turščice po Italijansko-jugoslo-venski tarifi do konca junija t. L Demonstracije v sofijskem gledališču Sofija, 15. marca. C. Pristaši Rodne zaščite se zopet pripravljajo na demonstracije pri današnji predstavi sofijskega gledališča Stojčev, kjer se bo vršila predstava Mauricea Rostanda igre »Ubijalec sem Jaz«, dočim so socialisti organizira!' posebno gardo, ki bo skušala zagotoviti nemoteno predstavo. , Mrtvec v morju z nožem v roki Doživljaj angleškega potapljača na kitajskem morju V umazani rumen javi so se valili valovi Jangtsekianga proti Kitajskemu morju Bližali smo se izlivu reke. kjer leži na bregu šanghai Ko se je naša križarka približala mestu, so na ladji dvignili zastavo _ in križarka je s polovično običajno silo vzela smer proti morju. Rezali smo vodo proti Ningpošikemu zalivu. Bil je krasen dan, morje je bilo mirno to gladko. Naša ladja je šla na predpisane strelske vaje. šipe na ningooškem svetilniku so se bleščale v jasnem sotačnem svitu. Zavozill smo v enega izmed tamošnjih zalivov. Križarka se je ustavila, čolnar Je izpustil paro in topnlčar Je pripravil orožje na streL Komaj smo biH s pripravami za streljanje pri kraju, se nam je približal majhen kitajski čoln, tako zvani šampang. V bližini vrvastih stopnic na levi strani ladje je spubtiil svoje jadro iz ličja Na krmi je vstal ogromen Kitajec, ki je vihtel v svoji desnici kos papirja. Stražnl častnik ga je sprejel- Došlec je neprestano pozdravljal in se priklanjal. Slednjič je stopil na krov. šla sta s stražnim častnikom na poveljniški most k povlejmiiku. Videli smo, kako Kitajec prosi z razburjenim glasom, neprestano kažoč na papir, ki je bil, kakor smo pozneje doznali, priporočilno pismo nemškega poslanika v Pekingu. Sledil je kratek razgovor s prvim častnikom, ki je pozval k sebi čolnarja Nd trajalo dolgo pa je zabrlizgala čolnarjeva pi-ščal to zadonelo povelje, da se mora potapljaški čoln takoj zasesti, potapljač pa oglasiti pri poveijnilku ladje. Hitel 6em na poveljniški most, da prejmem na/vodila Poveljnik je stal sklonjen nad morsko karto to mi je kaza! s križcem zaznamovano mesto, kjer je utonila kitajska džun-ka. po besedah sodeč, pri nekem tajfunu. Moja naloga je bila poskušati najti papirje in blagajno, ki je bila na ladji. Oči so se mi srečale tisti hip s pogledi ogromnega Kitajca, ki me je gledal z nenavadnimi očmi. Pozdravil sem to odšel v spremstvu Kitajca v svoj potapljaški čoln. Ko sem bil te stopil z Ladje, mi je za-klical straini častnik z vrvastih stopnic, naj v primeru, da bi končal svoje delo, preden se končajo strelske vaje, zasidram svoj čoln, ki ga bo ladja že prej ali slej poiskala Nato je križarka lahno Izginila na obzorju. Veslali sano skupno s šampan-gom .proti kraju, kjer se je potopila džun-ka Med vožnjo sem naskrivaj opazoval Huna, ki Je moral imeti oči morskega orla, da Je že dolgo pred nami opazil na vodi kos ■lesa, ki je imel na vrvici privezan težek predmet, da mu Je služil za sidro. Les je označeval mesto, kjer se Je džunka potopila Začel sem se pripravljati, da se spustim pod vodo to medtem, ko sem se opravljal, sem ostro zabičil svojemu pomočniku, naj bo kar mogoče oprezen, kajti jedva sem mogel zatajevati nezaupanje, ki ga je v meni vzbujal Kitajec. Njegove oči pa »o prežale na sleherni gib mojih usten; kdo ve, mogoče je mož razumel, kaj sem rekel? Ročdčar Je bil medtem s pomočjo svojega tovariša Kitajca pobral les iz vode to ga pritrdil k čolnu. S kratkim pogledom sam preletel zračno sesaljko, manometer, signalno vrv in gumasto cev za zrak, nakar je pomočnik zaprl za menoj okence na čeladL Spustil sena ee polagoma po vrvi v sinje valove. Na zemljevidu je bila zaznamovana globočtoa s 25 metri. Ko sem prišel na dno, nI bilo duha ne sluha o kakšni potopljeni ledji. Kitajec pa mi je bil dal z znamenji razumeti, da smo na pravem mestu. Zato sem obkrožil prostor, kajti če Je bilo res, kar Je trdil oni zgoraj, mora vendar ležati ladja kje blizu. Napredoval sem zelo počasi to sem se večkrat do kolen pogreznil v blato, šele po polurnem iskanju sem trčil na potopljeno jadrenico. Ležala je na dnu nagnjena z desnim bokom naprej, tičala je precej globoko pogreznjena v blatu. Počasi sem se bil pre-ril vzdolž razbitine dalje to sem iskal, kje bi našel kakšen kos vrvi, s katerim bi se lahko približal ladji. Slednjič sem dosegal zapogo džunke, bz katere je molela navzdol do dna segajoča veriga sidra, čim sem dosegel neko oporo, pa Je nekaj trdega udarilo ob mojo čelado. Pogledal sem kvišku, to sem uzrl na ročici džunke gall-jonsko figuro, ogromnega zmaja. Spravil 6em se na krov, da bi se malo oddahnil od strašnega napora Džunka Je bila srednje velikosti, imela je kakih 400 do 500 ton vsebine. Videl pa sem daleč predse, kajti voda je bila prozorna. Nad njo Je namreč stalo solnce. Oprezno sem se prerival skozi viseče to ležeče predmete, da bi naše) dohod do kuhinje. Pravo pot m! je pokazal dimnik. SkušaJ sem odpahnlti vrata ker je bila džunka nagnjena na desno stran. Toda pritisk vode na vrata je bil tako močan, da se mi niso hotela vdati. Tedajci opazim zadaj okence. Približal sem se z okencem svoje čelade kuhinjskemu oknu to sem prestrašen odskočil. Z one strani se je namreč zastrmel vame mrliški obraz Krik-nll sem od groze to sem z roko že segel po dvoreznem potapljaškem nožu Zaradi sigurnosti pa še enkrat pokukam skozi okence v kuhinjo. Zdaj Je prostor temen. Mrtvec Je Izginil. Ozrem se okoli sebe to ooazim v bližini železen drog. Približam se okencu, udarim proti steklu, ki se rahlo sesuje z motnim klenkom. Hotel sem videti to vedeti, za kaj prav za prav gre. Toda jedva sem se s čelado približal okencu, že se je pojavila pred menoj ogromna roka. Tiščala je dolg, kriv nož. Obšla me je kurja polt, da sem se stresel. Oči pa so mi obstale na truplu ladijskega kuharja, ki vga je struja zanašala »daj k okencu, zdaj zonet stran od njega Oblivala me je groza Naootll sem se dalje, proti hišici za krmarja Tamkaj bi morali biti napirji to lesena kaseta, katero sem Imel nalog poiskati in prinesti na površje. S sklepom, da se bom energično lotil svojega posla, sem se bližal hišici ca krmo Vrata so bila na široko odprta, tako da sem tahko polagoma In nemoteno stopil v prostor. V nJem Je Mlo orece' temno, Cavalleria ru-sticana« (Turiddu) in »Bajazzo* (Canio). Obe ulogi, prva bolj lirična, druga bolj dramatična, se prav lepo prilegata njegovemu glasovnemu značaju, ki je srečno mešan, a vendarle boli kaže na heroisko. dra-matsko plat. Niegov tenor, za naša usesa sicer dokaj valovit, ie proboien. lepo metalen, silno eksploziven, zmagovit, vzne-šen, morda tu in tam c^o preglasen; verno odseva duševno ra7položenost pete partiie in prenričuie poslušalca, da je pevec zelo muzikalen in se ume brez diferenc poglobiti v razpoloženje svoje naloge. Posebno pa se mi ie gosp. Masak prilhibil kot umen in tehten igralec. Dal je partijama Turidda in Cania za nas skoro nekaj novega: sodeloval je pri igri zlasti s svoio izrazito cbrazno igro. ki kaže na neto duševno sode-lovanie igralca od začetka do konca. Znamenito je podal predvsem konca obeh krvavih dram. Tz njegove silno inteligentne in močne igre bi se naši tenoristi mogli marsikaj naučiti. Gosp Masak ie bil ves večer predmet krepkih ovacii našega sicer dokaj maloštevilnega občinstva. —8. Vlomilec v razburjenosti ni rasel stotakov GuManj, 15 marca. V hiši tukajšnjega gostilničarja g Cvi* taniča se nahaja mesarija Konsumnega društva. Ko ie prišel te dni zjutraj kakor navadno, g. Part ki seka meso konzumen* tom, do lokala, ni mogel odkleniti vrat Poizkušal je na vse načine, toda ključ nI odprl Ko na je pritisnil na kljuko so se vrata odprla Mesar ie takoj zasumil. da nekai ne bo v redu Sum se je pokazal upravičen, ko ?e g. Part na Sel mesnico, kl ima vhod Iz veže, s silo odprto. Neznan tat se je moral, kakor se sodi, splaziti skozi hišna vrata že zvečer, ko je bila gostilna še odprta, in fe s pornare* i enim ključem ali pa z vitrihom odnri vrata v mesnico, v kateri ao bili zakle* njeni denar in razne poslovne knjige. Iz nrrznice je tat pobasal 160 Din v samih desetakih. Le en desetak ie pustil za se-me Očividno je moral biti zelo -r*rbuT» ien in še slabo izvežban v tem poslu, ali pa ga je kak mimoidoči pasant preplašil, zakaj če bi b'l oosledal tudi v malo krni« žico, ki ie bila shraniena v mirnem preda* iu zadai. bi b'l nlen obilnejši V kniigi je bilo namreč zloženih fi stotakov. ki so ostali nedotaknjeni. T"di klobas. suhe svi« nime in slanine ore^lašeni vlomilec naj« brže ni ute<*n?1 pobarati v malho ker ao ostali vsi kosi nedrrtalcnleni. Tat se fe moral le kratko časa muditi v lokalu, na* ar io je pobrisal v noč. pustivši za seboj odprta vrata. Semiski vinski tatovi Semič. 15. marca. Vlomi v vinske kleti v semiški okolici se še vedno ponavljajo. V četrtek 9e Je podala žena trgovca g. Strumblja v vinsko klet, 15 minut oddaljeno od Semiča, po vino, a se je nemalo prestrašila, ko je našla klet odprto in v niei izpraznien in na glavo postavlien 4001i trski sod V stropu je bila velika odprtina, skozi katero «o tatovi vdrl' v notraniost in nato odbili na vratih tezTco kliučavnico. da so mogli odnesti vino, katerega je bilo v sodu 360 litrov. Kdaj je bil izvrSen vlom. se ne ve. ker ,'e stalno padajoči sneg zabrisal za tatovi vsako sled. Zato ie tudi orožnikom zasledovanje zelo otežkočeno To je v bližini Semiča od decembra lanskega leta že peti primer vloma v vinsko klet. Očividno je, da znašajo tatovi vino v klet kakega malega vinogradnika, ki pridela komaj nekaj brent, a vina ima dovolj za vse leto. Bilo bi potrebno, da občinstvo prijavi vsakega osumljenca o rož nikom. sicer ne bo mogoče priti lopovom na sled. Ljubljana v solnčni nedelji Ljubljana, 15. marca. Po ne všečnem zimskem tednu, v kate* rim se je postavil samo Gregor s svojim soln-čnim godovanjem, smo danes imeli nedeljo, kakor smo si jo dolgo želeli. Od ranega jutra do večera se je bočilo nad Ljubljano in vso prostrano pokrajino vse tja gori do gorenjskih snežnikov sinje ne* So in zlato solnce je razsipalo obilje lju* beznivih. res že prav pomladno prigreva* jočih žarkov. Sneg je naglo kopnel. V me* stu so se postržene ulice že zjutraj precej osušile, da je bilo možno šetanje in ži* vahno prameniranie. Ceste, vodeče v oko* lico. pa so bile nolne brozge in blata. Na* vzlic temu so Ljubljančani popoldne tru* moma romali iz mesta, tako v svoja pri* ljubljena izletišča, posebno gost pa je bil nromet tudi proti pokopališču pri Sv. Križu. Ne vemo, če je današnja solnčna ne* delja že porok pomladi; izkoristili smo jo vsekakor dobro in so na svoj račun posebno prišli tudi privrženci vseh tist h športov, ki so letos morali domala cele tri mesece mirovati. Ker je tudi mnogo smučarjev odšlo na deželo m se je torej v mestu kakor zunaj vse gibalo, kar pri* seza na katero koli poglavje športnega evangelija, lahko rečemo, da je bila da* našnja nedelja tako vsestransko športna, kakor ne mnogo drugih v letu. V splošnem je vladal mir, o prireditvah tn drugem pa v naslednjem in na drugih mestih. Počastitev spomina carja Aleksandra II. Zedlnjene ruske organizacije v Ljubljani so počastile danes spomin carja Aleksandra II. Osvoboditelja, kl je padel 1. marca 1881 (po novem koledarju 13. marca) kot žrtev atentatorja. Dopoldne se je vržil po maši v pravoslavni kapeli parastos, popoldne ob 15. pa svečana spominska seja v prostorih oficirskega doma v vojaSnici vojvode Mišiča. Navzlic lepemu vremenu, kl ni primerno za zborovanja, zlasti ne ob nedeljah, so ruski emigranti napolnili dvorano oficirskega doma, da prisostvujejo spominski seji. V ospredju dvorane je stala slika carja Aleksandra n., delo mlade talentirane Rusinje. Za predsedstveno mizo so zavzeli mesta predsedniki ruskih organizacij v Ljubljani ga. Terezina Mihajlovna Jenko, vseučiliški profesorji dr. N. Bobnov, dr. B. Spektorski, M. Jasinskl ln A. Kopi-lov ter general V. žoltenko in polkovnik Se-ljaninov. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze ruskih učenjakov, podružnica Ljubljana, prof. dr. M. Bubnov, ki je pozdravil zboro-valce in naglašal, da je zborovanje posvečeno spominu velikega carja Aleksandra II., čigar dalekosežne reforme so bUe za razvoj ruske države epohalnega pomena. Profesor Bubnov je bU kot visokošolec tik pred zaključkom študij v Petrogradu, ko je bU car Aleksander IL ubit. Videl je tudi jamo, ki jo je izkopala usodna bomba. Kot prvi predavatelj j»- nastopil prof E. Spektorski, ki je v razmeroma kratkem |.te-davanju temeljito obravnaval pomen vlade carja Aleksandra IL Kot učenjak svetovnega slovesa je postavil marsikatero carjevo delo v drugačno luč, kakor so storili Rusiji nenaklonjeni zgodovinarji. Svoje zanimivo predavanje je zaključU z besedami, da se bo tudi na Rusiji izpolnil rek, da Je kri mu-čenikov seme kristjanov. Za njim je predaval prof. Jasinskl o tla-čanstvu v Rusiji in njega odpravi pod Aleksandrom n. Tudi njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo, saj je pokazalo, v kako težkem položaju je živelo rusko ljudstvo do velikih reformacij Aleksandra IL Predavatelj je med drugim omenil, da Je podarila carica Katarina n. svojim protežiran-cem 800.000, car Pavel I. pa 600.000 tlača-nov. Z ljudmi so v takratnih časih postopali,kakor s stvarmi, s premičninami, šele car Aleksander n. je napravil tem neznosnim razmeram konec, ko je odpravil tla-čanstvo. Kot tretji ln zadnji je predaval blvSl odvetnik v Rusiji dr. Ivanovskl o reformi sodstva pod Aleksandrom n. Omenjal je kaos, ki je vladal poprej v ruskem sodstvu, ln navajal vse blagodejne posledice dalekosežne reforme sodstva pod Aleksandrom n. Car Osvoboditelj je dal Rusiji s temeljito reformo moderno sodstvo, kakršnega niso imele mnoge sicer naprednejše države. Končno se je prof. Bubnov zahvalU predavateljem za trud in udeležencem za udeležbo ter zaključU svečano spominsko sejo. Akademija Jadranske Straže in Ferijalnega saveza Pod pokroviteljstvom podbama g. dr. Otmarja Pirkmajerja sta priredila v so* boto zvečer podmladka Jadranske Straže in Ferijalnega saveza na tehnični srednji šoli ob 20. v dvorani Delavske zbornice svečano akademijo. Prireditev je posetilo tako številno občinstvo, da je bila dvora* Japonski teater Dejanja večerne predstave v Narodnem gledališču v Ljubljani L KOI-NO-YOZAKTJRA Ljubezen v času črešnjevega cvetja. Takujiro Tsutsui in njegova igralska družina je prišla v Evropo, da pokaže pravo japonsko gledališče, izvirajoče iz 18. stoletja, iz lutkovne umetnosti v 03aki. Gledališče, kakršne res gojijo v njegovi domovini. Prva slika vas povede v mestno četrt velikih kyotskih kurtizan. Ljubavni prizor, ponoči pod cvetočimi črešnjami. Na dvorišču vidite pod črešnjevim drevesom skladovnico vrčev z vodo, ki služijo za varnost pred požarom; preko odra gredo različni tipi Iz tega okraja: nočni čuvaj, prodajalka skrivnostnih mazil, igralci, ki brenkajo na »shamise« in drugi. S svojim posebnim korakom nastopijo velike kurtizane, ki se vam predstavijo s skodelico sakčja. po obredu, kl je še običajen po nekaterih kyotskib hišah. (Sakč je japonska alkoholna pijača iz riža). Nato se pojavita dva samuraja, člana privilegiranega japonskega plemstva v fevdalni dobi, prvi v obleki, poslikani z oblaki in bliski — simboli brezuspešne ljubezni, drugi z letečimi lastavicami — znamenjem srečne ljubezni. Spreta se zaradi neke kurtizane. Služabnica z rdečim predpasnikom vza- me vrče z vodo in jima pokaže mesec, ki se zrcali v vodi, češ: »Kakor je mesec lep le, kadar se zrcali v vodi, tako je kurtizana lepa le v Joshy-wari; možje si morajo pač znati pridobiti in med seboj razdeliti naklonjenost kurtizan.« n. Plesi. Gospod Tsutsui vprizori s svojo igralsko družino nekaj plesov, ki so značilni za japonsko gledališče. Nastopi gospod Tsutsui sam z »lisičjim plesom«. Lisica in njene pustolovščine so pogosto snov za pravljice in gledališke igre japonskega teatra. Lisica jim je simbol zvitosti, prekanjenosti, živahnosti in sličnega. Cesto menja svojo zunanjost, da vara ljudi, in prav to hoče gospod Tsutsui Izraziti s svojim plesom. Za njim nastopi lzučen plesalec: gospod Hajime Mori s plesom mask. Vrsto plesov zaključuje ljudski ples iz dobe Genroku (18. stoletje), ki ga na Japonskem često plešejo gejše. m. KAGE-NO-CHIKARA Speča previdnost (drama s sabljanjem) I. dejanje. Osnova te drame Je simbol japonske duše, simbol samurajskega viteštva. Na kmetih vidite mlad japonski par, fanta Chui in njegovo ljubljenko Tsujo, tik pred zaročitvijo. Uzaemon, Chujev oče, ju preseneti, vendar privoli v poroko. Chujev oče je prevzel zelo nevarno poslanstvo da bo predal poglavarju province neko prošnjo, ki jo Je podpisalo 3000 kmetov. Ta namera, ki ni v skladu z običajnim hierarhičnim postopkom, velja za težko žalitev, za katero je določena smrtna kazen. Pred odhodom preda meč svojemu oro-žarju, ki je poosebljen varuh viteške časti v razvoju vse drame. Poglavar province počiva na povratku z lova v čajnici. kjer spozna mlado dekle in si jo poželi. V hipu, ko jo hoče s silo odvesti, ga zmoti Uzaemon, ki se je vrnil in mu očita njegovo ravnanje. Razjarjen nad to drznostjo je knez ukazal Uzaemo-na ubiti in odstraniti njegovo truplo. Chui je prišel še v pravem trenutku in videl, da mu je nevesta ugrabljena ter izvedel, da so mu ubili očeta. Nato zaprosi poglavarjevega vazala Ta-nako pomoči — toda vazal mu ukaže, da se mu mora v znak ponižanja podhuliti med nogami. Chuja popade jeza in zamenja vlogi... Zdaj se hoče Chui maščevati nad morilcem svojega očeta. A kako naj bi on — kmet _ kaj takega storil? Biti bi moral vsaj samuraj. Zateče se k orožarju, kl mu je sicer izročil očetov meč in dal nekaj denarja, noče mu pa izdati imena očetovega morilca. Izve naj ga šele, čim se bo Izkazalo, da Je .tega vreden. IL dejanje. Preteklo je leto dni... Na cesti Je razbojniška tolpa, ki ima s seboj tudi po- potni palankin, neke vrste nosilnico, kakršne uporabljajo še danes. Oropati hočejo siromašnega starčka to njegovo hčerko... Chui, ki se prizadeva z dejanji pridobiti samurajsko viteštvo, pride ravno v pravem času in oba reSL Premagal je razbojnike, ki leže zvezani ob cesti. Preti jim z ostrino svojega meča, a le da jih oprosti vezi... Da jim celo nekaj denarja, da bi ga ▼ njegovih dobrih stremljenjih podpirali. Orožar, ki je vse to slišal, smatra Chuja odslej za vrednega, da izve ime očetovega morilca. Razodene mu ga: samega poglavarja. Preden se odpravi Chul na oeveto, ga vpraša orožar: »Ali je tvoja duša čista dovolj? Ali je tvoje orožje dovolj svetlo?« UL dejanje. Poglavarjevo domovanje. Poglavar pije sakč in gleda ples svojih žensk... Ves je mračen... Mladenka, kl jo je bU ugrabil, se mu neče vdati In Izjavlja, da gre raje v smrt, kakor da bi ga ljubila. Pojavi se Chui. Zaročenca sta pred težko odločitvijo: le če bi deklica popustila, bi knez pri zanesel mlademu kmetu življenje. Ona prosi zaročenca odpuščanja ln bi se že skoro vdala, fant pa je mnenja, da je čistost največja ženska čednost. Drugega izhoda ni, kakor skupna smrt. Povežejo ju z vrvjo, kakor Je običajno pri skupnih samomorih. Zdaj naj bi ju zabodli s sulico, ko se pojavi orožar ln povzroči srdito borbo. na zasedena do zadnjega kotička. Med odličnimi gosti smo opazili prosvetnega šefa banske uprave g. dr. Lončarja kot za* stoipnika bana. poLnožtevilno pa so bili zastopani tudi odborniki in člani Jadran* ske Straže s predsednikom veletrgovcem g. Stupico na čelu. Akademija se je pričela točno ob 20. Orkester tehnične srednje šole. ojačen z nekaterimi učiteljiščniki, je zaigral držav* no himno, nato pa uverturo Rossinijevega »Tancreda«. Obe točki je absolviral od* lično in pokazal, da se lahko loti tudi naj* težjih del. Diiak Odlasek je nato dekla* miral Oton Župančičevo »Ob Kvarneru«, za njim je pa nastopil tehnik Debeljak. ki je mehko in nežno zapel Gerbičevo pesem »Pojdem na preio« in Pavčičevega »Ded* ka samonog«. Mladi basist je žel za svo* ja izvajanja spontano odobravanje občin* stva. Zatem je nastopil citraški kvartet, snremljan od enega vijolimista. pod vod* stvom g. Dragice Kosmerlove. Vse točke je kvartet zaigral prav lepo. Orkester tehnične srednje šole je izvaial »Jug^sloven* ske bisere«. Gotovo naiefektnejša točka vse akademije je pa bil nastop okteta tehnične srednje šole. ki je zapel Schwa* bovo »Večer na morju« m Marinkovičevo »Na Adriii«. Za zakltuček so nadarieni sredniešolci igrali še drugo sliko Ca nka r=SV rb i n ško ve* ga H1ar»ca Jerneja«. Nastop je bil učmko* vit. Vlo<*o hlaoca Jerneia je res siiaiiu* kreiral Odlasek Akademija je bila za* kliučena z zaključno koračnico orkestra tehnične srednle šole. Po akademiii se ie razvila prav priietna zabava s plesom ob zvokih izvrstnega Sonmiboy»jazza. Valčkov večer Sokola II V Kazini je priredil v soboto zvečer So« kol TI lepo uspel valčkov večer. Prireditev jc bila prav dobro obiskana. Zlasti je bilo opažati starejšo generacijo, ki je lahko prišla na svoj račun. Plesali pa so kar na gramofonske plošče, katerih zvoke je pre« našal in ojačeval radioaparat z zvočniki. Zopet fižol Danes popoldne se je hoteJa na Galti* sovem nabrežju zastrupiti postrežnica Jo* sipina M., stanujoča v barakah na Prulah. Službujoči stražnik je obvestil reševalno postajo, ki jc obupano mladenko z reše* vailnim avtomobilom prepeljala v bodico. Tam so ugotovili, da se ie zastrupila z lizolom in so ji nudili potrebno pomoč. Kakor nam poročak>, se ie stanie mladen« ke zvečer že izbolišaio. Vzrok poskusen e* ga samomora ni znan. Ljubljanska opera Jutri v torek se ponovi opera »Luiza« s Gjungjenac*Gaveilovo v naslovni partiji. Opera je dosegla pri premijeri in reprzi popoln uspeh. Nastopijo Spanova. Poliče« va, Ribičeva, Kogejeva, Gostič, Primožič, Sancin, Ramšakova, Gerlovičeva, Magolič, Simončič, Erklavec, baletni zbor z Mohar* jevo in drugi. Dirigent ravnatelj Polič, re« žiser dr. Gavella. — Naslednja operna premijera bo Rimski-Korzakovega opera »Snegurka«. Naslovno partijo bosta kre* irali Gjimgjenčeva in Ribičeva. Opero študirata dirigent Neffat in režiser Pri* možič. — Ob koncu meseca počasti opera spomin pred 50 leti umrlega ruskega kom* l»onista Musorgskega Izvajala se bo ope* ra »Boris Godunov«. Istotako počasti 175 letnico rojstva, oziroma 140 letnico smrti nemškega klasika Mozarta. Vprizori se opera »Cosi fan tutte«. V obeh operah v' stopi priljubljeni basist Betetto. Vreme v preteklem tedna Kakor pri nas, je tudi po ostali Evropi, samo s to razliko, da je drugod po večini še bolj mrzlo in še več snega- Od skrajnega severa, od Velikobritanskega otočja pa tja v Rusijo in na jug do Sredozemskega morja, povsod gospoduje zima s snegom m temperaturo pod ničlo. Neposreden vzrok takemu vrer>»- je dejstvo, da se že nenavadno dolgo drži nad Sredozemskim morjem nizek zračni tlak, ogromna depresija, ki vleče nase mrz-lejši zrak z evropskega severa in vzhoda. Ker ne pride z Atlantskega oceana nobena nova depresija, ki bi jo mahnila boli severno, morda čez Skandinavijo, da bi potegnila nase mrzli zrak iznad Evrope, na njegovo mesto pa postavila tople zračne mase z juga in jugozapada, se nam vreme noče popraviti in nam gospoduje hladna severna ali vzhodna struja. dočim ostane toplejši južni zračni tok omejen kvečjemu na višine v srednjeevropskih predelih, kar pa nam povzroča samo še večje snežne me-teže. Izginiti mora tedai sredozemska ba-rometerska depresija, potem šele smemo pričakovati, da se bo spremenil značaj vremena, ki zadržuje nastop pomladii v vsej Evropi. Kmet Chui ubije poglavarja, da maščuje očeta. Orožar pa prevzame odgovornost za ta uboj nase to sam izvrši harakiri. IV, Mitsuhide. Leta 1530. je izbruhnila na Japonskem splošna revolucija. V državi Owari je ubil vazal Mitsuhide svojega gospodarja, junaka Nobunago. čim je izvedel za zločin drugi, zvesti vazal Hideyoshi, zbere svoje čete to gre ž njimi nad izdajalca. Mitsuhide se je nahajal s svojimi četami na vzhodni strani Kyota, Hideyoshi na za-padni. Mitsuhide je živel skupaj s svojo materjo ta svojim sinom Juyiro, ki ima komaj 19 let Prvikrat je zdaj v vojni, kjer naj bi se izkazal junaka. Toda težko mu je pri srcu, ker se Je bil pravkar zaročil s Hat-su-Giko. Preden odrine ▼ boj namestu očeta, se na željo svoje matere in svoje babice poroči z dekletom. Hideyoshi, ki hoče sam maščevati smrt svojega kneza Nobunage, pride preoblečen kot duhovnik v Mitsuhidln stan Mitsuhidino mater zaprosi za prenočišče in ga tudi brez oklevanja dobi. Mati gre k sinu Mitsuhidi ia mu pove, da biva pri nlem sovražnik Hi-deyoshi, preoblečen v duhovnika. Mitsa* hide navali zdaj v njegovo sobo ta misli, da je umoril z bambusovo sulico sovražnika, a spozna v trenutku, ko ga hoče ob-glaviti, da je prebodel lastno mater. Sto Mitsuhide se povrne težko ranjen h boja in vidi, kako so pravkar zasedle oče tovo hišo sovražne, Hideyoshljeve čete. Roseja so usmrtil! Izvršitev smrtne obsodbe v Londonu London, 14 marca. Pred štirinajstimi dnevi je naš list poročal o usodi Alfreda Arturja Rosea, ki so ga angleški sodniki obsodili na smrt zaradi skrivnostnega požiga avtomobila, v katerem se je našlo zoglenelo truplo. Dogodek se je odigral lani v noči od 5. na 6. november. Na veliki cesti, ki drži v London sta takrat srečala dva kmečka fanta samotne potnika, ki je. zavit v plašč temne noči, naglo ubiral stopinje v smeri proti Londonu. Ozrla sta se po nicm, nato pa stopila naglo dalje in odkrila ob poti vozilo v plamenih. V vozu je sedela ožgana človeška postava. Orožniki, ki so bili nemudoma ob- L- ■ Neuslišana prošnja Goapa Helena Campbellova se je v najhujšem snežnem metežu, ki je nedavne dni vladal v Londonu, podala z bratom in Rosejevim sinom v justično palačo in izročila ministru prošnjo za pomilostitev Rosea. Tudi ta prošnja ni bila uslišana, kakor ne na stotine drugih. veščeni o stvari, so že tisto noč odred® zasledovanje Rosea; nanj je namreč letel sum, da je izvršili zločin, ki se je zdel tem skrivnostne]ši, ker se ni moglo ugotoviti m se še danes ne vč, kdo ie bila žrtev. Rose je taji] krivdo. De i al je, da ni izvršil tega dejanja in je ostal pri svoji izjavi do zadnjega trenutka. Obsodili so ga kljub temu. Bile pa so za obsodbo merodajne še neke drug« senčne strani njegovega življenja. To senco so vrgle nanj — ženske. Obtožnica mu je očitala, da je zagrešil zločin zaradi tega, ker je hotel zbrisati za seboj sledove svojega dotedanjega življenja in zaživeti novo življenje. V dotedanji obliki se Je naveliča! živeti. To bomo lažje razumeli, če pomislimo, da je Rose imel štiri družine. In sicer predvsem pravo družino, ki jo je bil osnoval s svojo prvo ženo med vojno. Potem zakon s Heleno Campbellovo. ki mu je rodila otroka in ga je s privoljenjem prve žene vzel k sebi. Dalje je imel zvezo z Nellie Tuckerjevo, ki je dala življenje dvema otrokoma, in zakon z miss Jov Jenkinsovo iz Cardiffa, ki je sicer živela pri svojih starših, a je vendar veljala za Rosejevo zakonsko tovarišico. Dejstvo, da je Rose pred sodiščem priznal eksistenco teh štirih žensk in je celo govoril o svojem »haremu«, ga je pokopalo vsaj toliko, kolikor indicije, da je on morilec neznanega moža, ki je zgorel v njegovem avtomobilu. Po vseli teh priznanjih, ki Pa so jih nekateri listi pretirano raztegnili na »razmerje s sto ženskami«, se je zdelo porotnikom in možem pravice dovolj vzroka, da se obtoženec lahko obsodi na smrt O procesu se je mnogo pisalo in razpravljalo v vsej angleški javnosti. Sestavil se je celo odbor, ki je imel namen izprositi pomiloščenje in je tudi storil zadevne korake, a ni uspeti. Angleška justica je bila topot izredno trda. Roseov branite! j se je po slu žil vseh mogočih sredstev, da bi izreza! obtoženca, a zaman. Protesti, ki so jih pisali in objaiviii odvetniki, publicisti, pisatelji in na stotine čitateljev dnevnikov, niso zalegli prav nič-Vzklicne instance niso niti najmanj upoštevale tega, da obsojencu zločin ni dokazan. Tudi priziv na najvišje mesto je ostal neuslišan. Rose je moral pod rablievo vrv. Obsodba je bila izvršena v torek. 10. marca. 2e v ranih jutranjih urah se ie zbrala pred jetnišnico v Bedfordu množica ljudstva, ki je pričakovala usmrtitve obtoženca, V noči od ponedeljka na torek sta prišli Rosea obiskat dve njegovi ženi. Oblasti so jima dovolile pred smrtjo zadnji sestanek z možem. Razgovarjali sta se z njim skozi okence jetniške celice. Obljubili sta možu, da bosta z združenima močmi skrbeli za otroke. Obsojenec le prebil noč v obupnem stanju. Spail je malo. Zjutraj so ga zbudili ob pol sedmih. Takrat je stopil v celico duhovnik, ki mu je dal odvezo. Nato se je začel obsojenec pripravljati na zadnjo pot. Bil je tako slab, da se ni mogel sam obleči. Pomagati mu je morali jetniški čuvaj. Ko se je naposled vendarle oblekel in si počesal lase, je celo še parkrat potegnil dim iz cigarete, ki pa jo je kmalu zopet zavrgel. Na dvorišče so ga odvedli oprtega na dva rabljeva pomočnika. Stopil je pod vešala, še enkrat zatrdil, da je nedolžen, nato pa se je dvignil na pruoico, ki so jo takoj izipod-msknili. In Rose je izdihnil. Množici pred jetnišnico ie naznani? izvršitev sodbe poseben kaznilniški organ. Občinstvo se je razšlo glasno razpravljajoč o kazni, ka je zadela usmrčenca. Nekronani kralj puščave Veliki avanturist Lawrence je res mrtev London, 14. marca. Pred tednom smo izrazili dvom, da utegne biti žrtev letalske nesreče pri Pflv-»rsouthu, pilot Shaw. identičen s svetovno znanim političnim a vam turistom, polkovnikom LawTenceom. Zadnje dni pa je vendar vsa angleška jarvnost docela prepričana, da še Lawrence tragično končal pri omenjeni kataistrofi. Da vzbuja njegova smrt v An-pliiji pomilovanje, ie razumljivo po sebi, saj je Lawrence že dolgo vrsto let bil ena najpopularnejših angleških osebnosti; njegovo ime je neštet c&rat omenjeno v Literaturi svetovnih političnih pustolovščin. Leta 1912. se je Lawrence kot m3ad dijak odnosno častnik nenadoma pojavil v arabskih puščavah, češ da raziskuje semitskespomenike. Ko je nastala svetovna vojna, mu 3e bito ravno 26 let. Nikakor mi bdi voljan vrniti se v Evropo, da" ga ne bi spotoma ujeli Nemci, zato se je raje odločil k lastnim podvigom. V Arabiji Je v angleški službi organiziral za hrbtom Turčije upor arabskih plemen. Postati je veliki vodja upornikov in je z nezaslišano spretnostjo in naravnost barbarsko drznostjo in brezobzirnostjo vodil praske in spopade z nem-ško-turškartii četama. Njegovo ime je prav hitro zaslovelo od enega do drugega kraja puščave, on sam pa je postal strah svojih sovražnikov in obenem polbog svojih privržencev. Lawrence ie zmagal vselej in povsod. Kar je nemško poveljstvo proti njemu od-iposlalo in oborožilo voditeljev čet. je potolkel drugega za drugim, jih ujel in neu- smiljeno pokončal. Padli so Preusser, Bruckman, Wasmus, Franck in še mnogi drugi... Tako je Lawrenee kmaflu postal nekronani kralj puščave. Ko je vojna že minila, se Law>rence nikakor ni maral umakniti in je ostal sam svoj gospodar. Poljubno je majal kraljevske, knežje in druge prestole, bil je pravcati arabski Bonaiparte. On je nameščal vazale in jih tudi odstavljal. Namestil je Huseina v Hedžasu, Abdulaha v Transjordaniji in Faisala v Iraku. Vsi ti knezi niso bili nič drugega kakor njegove marionete, ki jih je imel sam na nitkah. Cisto nepričakovano se je Lawrence slednjič pojavil v Siriji, kjer je organiziral upor Druidov in povzročil Francozom mnogo bridkosti. On je bil povsod in nihče ni vedel zanj, premnogokrat je stal v najhujšem dežju krogel, a je bil skoro neranljiv, — zares demonieen prekucuh. Poslednjo tragikomedijo je povzročil v Afganistanu, kjer je vrgel kralja Amanula-ha, ki Angležem ni bil nič kaj pri srcu. Biilo je »zgolj »naključje«, da je baš takrat kot ptilot Shaw vršil službo ob afganistan-sko-indijski meji. Tokrat pa je tvegal malo preveč: Anglija, ki je dotlej znala ceniti njegove usluge z vso všečnostjo, a nikoli ni želela, da bi se pokazalo, da je Lawren-ce čisto v njeni službi in ni maraila z njim nikakih ofioiielnih zvez, se je takrat po »pilotu Shawu« vendar tako daleč kompromitirala. da ga je morala pozvati domov, Pilot Shaw, ki je res bil pri zadnjem uporu v Afganistanu ranjen, je vzel dopust in je po dolgi dob! prišel zopet v domovino. To je bilo pred dvema letoma. Odtlej so glasovi o njem utihnili, toda vse je pričakovalo, da bo polkovnik Lawrence zdaj -zdaj šinil tu ali tam kakor blisk iz temine. Toda to se ni več zgodilo. Katastrofa z letalom ie ugonobila njegovo nemirno življenje, in kar se še zdaj govori o njem, je žalostno ugotavljanje, da je ponesrečeni pilot Shaw resnično polkovnik La\vrence. Vivian Gordon - žrtev Jacka Diamonda Senzacijonalna razkritja newyorškega dnevnika V zadevi umora igralke Vevian Gordono- I ve imenovane »rdeča kraljica newyorške-ga podzemlja«, ki so jo pred dvema tednoma našli v Van-Gortlandparku zadavljeno, je nastopil presenetljiv preokret. \'ewyoir-ski »Daily Mirror« je te dni objavil velikanska razkritja iz newyorškega podzemlja. Njegova poročila navajajo, da duševni pokretač tega zločina, ki je v Zedinjenih državah vzbudil izredno veliko senzacijo, ni nihče drugi kakor tudi v Evropi dobro znani vodja banditov Jack Diamond, trenutno bivajoč v Acri (Newyork), kjer se zdravi zaradi posledic atentata, ki je bil nedavno nanj izvršen. Kakor pravi »Dai'ly Mirror« je Jadk Damond zahteval umor Viviane Gordonove zato. ker je preveč vedela o banditskem življenju. Za umor je ponujal nagrado 15.000 dolarjev, ki pa je ni izplačaj, zaradi česar so morilca, ki se očitno niso upali tega javno denuncirati, skrivno povzročili, da je zadeva prišla v javnost Tudi o DSamondovih nagibih ve »Daiily Mirror«, ld črpa informacije očividno naravnost od članov banditskih družb, zanimive podrobnosti. Zločinski glavar Diamond, čigar je ime v ostalem večkrat omenjeno v dnevnikih umorjenke, zaplenjenih od strani policije, je dolgoval Vivian? Gor- Tomaž Crain, newyorSttd generalni državni tožilec, bo na predlog kluba City obtožen, ker je — kakor so pokazala razkritja o senzacionalnih policijskih škandalih — večkrat kršil službo in se pokazal nesposoben. donovi lč.OOn dolarjev kot delež uspelega izsiljevanja pri nekem premožnem borznem senzalu. Diamond in Gordonova sta bogataša izsiljevala z grožnjo, da bosta sicer spravila v javnost vse potankosti njegovega ljubavnega življenja. Ko pa jima je izsiljevanje uspelo, ni hotel Diamond ničesar več vedeti o tem. da bi svoji družici izplačal dogovorjeni delež. Ker je Gordonova nato najbrže grozila, da bo policiji izdate razne važne skrivnosti, posebno tudi tajn>ost umora Arnolda Rothsteina, se je Diamond seveda kratko odločil k temu, da je dal nalog za njeno usmrtitev.^ kar se ie "točno izvršilo. Newyorška policija ima baje že važne podatke in sledove v rokah, vendar pa zaenkrat ne mara javnosti nii česar razodeti. Med tem se je v zvezi z njenim umorom že večkrat imenovanj broo-dklynski »pivarski baron« Vannie ttiggins zadnje dni ponovno stavil oblastvom na razpolago in podal izjavo, da Gordonove nikoli v življenju ni videl. Preiskavo o umoru Vrviane Gordonove vodi distriktni državni tožilec Mac Laugh-lin, ki je baje zadnjo dobo mnogo bolj optimističen kakor še pred dnevi in nasproti novinarjem samo zatrjuje, da bo umor prav v kratkem docela pojasnjen. Sodnik Seaubury, Id ga Je guverner Rooeevelt postavil za komisarja v preiskavi o uradnem poslovanju generalnega državnega tožilca Tomaža Craina. Seabury že tudi vrši preiskavo o koropcijskih aferah newyorške policije. Tako je s Chaplinom v Evropi Berlin, sredi marca. Nepričakovano je bilo javijeno: Chaplin se bliža Berlinu. Prihaja z ekspresom preko Holandske, iz Londona, kjer je prisostvoval premijeri svojega filma >City Lights« in dospe ob 17.17 na kolodvor Friedrichstrasse. Kakor bi se približeval zemlji čudovit komet; ves Berlin je govoril in bral samo o Chaplinu. Po poročilih bi moral priti namreč šele začetkom aprila, ker je za takrat nastavila družba južnega filma predvajanje njegovega novega filma Pa kakor je menda vse Chaplinovo življenje samo slučaj in vsa njegova igra samo usodno naključje, tako tudi to pot. Potuje naglo, brez časovne razvrstitve, slavljen in ljubljen kakor človek z nepoznane zvezde. Dasi je bil občuten mraz in je naletaval sneg v kosmičih, je bil že mnogo pred prihodom ves kolodvor in prostor pred njim napolnjen gledalcev. Cele čete policistov na konjih in avtomobilih so s težavo vzdrževale red. Alarmirano je bilo vse, kakor za sprejem dostojanstvenika ali pustolovca. Berlinčani so se namreč zgražali, zakaj je kolodvorska straža nastopila celo z detektivskimi psi... Dohod na peron so zaprli. Le s posebnim izkazom je bil dovoljen dostop nekaterim izbranim, ki jih je bilo nekako 200. Med njimi zastopniki mesta, filma, oderskih umetnikov, tiska in fotografije. Do sekunde točno je zapeljal vlak pod veliko streho in vse okrog je naenkrat glasno zaživelo v pozdrav. Oči in misli tisočerih so bile osredotočene v želji, videti živega Chaplina! In kakor v filmu, tako se Je pojavil tudi v civilu, skoraj neopaženo med vrati rdečega salonskega voza sredi vlaka. Čuden občutek pri prvem pogledu. Vsak pozna zdravil brezmejno navdušeni množici, zlasti mladini, ki mu je prirejala presrčne ovacije še dolgo v noč. Med temi seveda ni manjkalo prijetnih dovtipov in smeha. V nemški prestolnici se je Chaplin želel osebno spoznati z oderskimi umetniki, obiskati jetnišnice in revnejše okrožje mesta ... Obvlada sicer samo angleščino, vendar ga Nemci časte in ljubijo zgolj kot umetnika-človeka. Kam ga bo še vodila pot po Evropi, Ja težko povedati. Sam pa pravi, da vsekaicor želi obiskati tudi Monakovo, renske pokrajine, slednjič Španijo in mopda še Rusijo... Edvard Gregvrih —a ' v* NGJLtPSI FILM TI S£ZI7£ PRIDE! malega vagabtmda s črnimi lasmi in brCl-cami, stopicajočega v velikih čevljih in čudni obleki. V resnici pa je eleganten gospod, nekoliko večji kakor na platnu, finega, obritega, izrazitega in že izguba-nega lica, z močno posivelimi lasmi. Videti je bil utrujen, vendar mu je lepo igralsko lice žarelo veselja in je ves srečen živo odzdravljal Urno je šel skozi špalir. In ko je stopil na cesto, bo ga dvignili oboževalci na ramena ter ga nesli med vihrajočLmi rokami in klobuki v razkošni avto, ki je čakal precej daleč stran od izhoda Ne samo, da je bil ves prostor pred kolodvorom napolnjen, tudi z vseh balkonov in oken so mu klicali in mahali v pozdrav: Charlie, srčno dobrodošel in pozdravljen v Berlinu! 8 velikih Jupiterjevih reflektorjev Je ob-žarjalo zmagoslavni pohod, ki so ga od vseh strani posnemali fotografski in zvoč-nofilmski aparati. Z največjo previdnostjo se je pomikal avto, zastražen od močnih straž, po zatlačeni ulici, dokler nI zvijačno zavil na stranpot in zdrknil pred hotel Adlon — Unter den Linden. Hotel Adlon je najrazkošne^Sl v Berlina ln v njem rezidirajo le dostojanstveniki. Tu je imel Charlie najetih 5 sob v L nadstropju. Sobni apartman ga je veljal dnevno po 245 mark (3314 Din), toda izjemoma le za Chaplina, ker je prijatelj lastnika, — sicer stane nekaj več. S Charliejem potujeta 2 tajnika, sluga (Japonec) ln 7 težkih kovčegov. V hotelu mu je bilo vse na razpolago, celo vzpenjača Je bila rezervirana samo zanj. Njegove sobe In dohodi k njim so ga sprejeli, kakor en sam cvetoči in duhteči vrt: pozdravna darila Američanov in Berlinčanov! Po oficijelnem sprejemu v hotelu, se Je pojavil na balkonu svoje sobe, da Je od- Smrtna posledica bolnikove nervoznosti Neti bolnik je prišel k zobozdravnike m ga prosil, naj mu izdere zob. Preden se je to zgodilo, je prosil zdravnika, naj mu da injekcijo, ki omili bolečine. Zobni zdrav« nik je pristal na to, opozoril pa je bolnika, da mora pri tem ostati popolnoma miren. To mu je rekel zato, ker je takoj opazil pacijemtovo nervoznost Zdravnik je vzd iglo v roke, bolnik pa je »tresel glavo in konec igle se je zalomil m ostal v dlesnu. Zobozdravnik ga ni mogel odstraniti. Bolnik je vprašal domačega zdravnika, kaj naj stori. Zdravnik je odsvetoval po> skus, da bi se zalomljen konec igle odstra« nil, a pacijent ni hotel poslušati in se je vseeno podvrgel operaciji Nastale so kom« plikacije v možganih in moža je pobrala smrt Ker je bil pokojnik oženj en in je imet otroka, je vdova tožila zobnega zdravnika, ki mu je očitala krivdo na moževi smrti Zadeva se je obravnavala pred navadnim in vzklianim sodiščem, nazadnje je prišla pred praški vrhovni sOd. Vdova je namreč zahtevala od zobozdravnika 14.000 Din od* škodnine m 2500 Din mesečne rente, poleg tega še podporo za otroka. Vse tri instan* ce so tožbo zavrnile z utemeljitvijo, da je zobozdravnik nedolžen na stvari, ker sta cm in domači zdravnik pacientu odsvetova« la operacijo. Da se je igla zobozdravniku pri injekciji zalomila v dlesnu, pa ni kriv da zobozdravnika, o katerem se kvečjemu lahko reče, da se mu je primerila majhna nerodnost pri njegovem postopku. Hazardna igra pred sodniki Pri neki sodni obravnavi v Berlinu so morali obtoženci odigrati pred sodniki partijo hazardne igre, ker so se hoteli sodniki seznaniti s prepovedano igro. Vsevolod Ivanov: Resnična zgodba o vodniku Mešadi Faru Vsevolod Ivanov je učenec Gor* kega. Mladost je preživel kot cir* kuški igralec, klovm in kot skitalec, med grajansko vojno pa je vstopil v enega izmed sibirskih četašk;h odredov in se boril proti belim na vseh frontah Daljnega Vzhoda. Vsa ta burna preteklost se odraža v nje* govih spisih, v katerih prevladujejo eksotični motivi. Sibirsko tajgo, kir* giško stepo, romantični Kavkaz, vse to nam mojstrsko prikazuje v svo* jih glavnih delih »Oklopni vlak 14— 69«, »Četaši«, »Višnjevi pesek« in v neštetih novelah. Naša zgodba je vzeta iz zbirke »Povesti z vrha El« brusa« v knjigi »Dyhamje pustyni«. Op. prev. Spet si prišel k ognju poslušat zgodbe zavoljo katerih bo tvoje samotno ežišče, ostavljeno rano ob zori, ostalo 'oplo tja do poldneva? Poslušaj torej čud-> v'to zgodbo o vodniku Mešadi Faru Aha* oglv, nazvanem »veseli Mešadi« Pri če1 a se je davno pred vojno in pred tistim časom, ko so naše mesto zavzemali mož j 5 v jo* pičih. Proslavljeni Mešadi je imel prelepo ženo in prekrasnega konja, na kadrom je dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, jezdaril ifo mestu, ves ostali daa pa je presedel v kavarni čakajoč, kdaj bo kak Rus zahotel v gore. Česa Rusi iščejo v gorah, tega ne ve nihče, toda Mešadi je dobival zato de* narja in zahval s strani žena, da, zgodilo se je celo, da je nekega dne doDii od tri* deset očarljivih žena trideset zahval, pri čimer je poslednja celo plakala in ga va* bila s seboj v Moskvo. Ali Mešad' je bil ponosen in — čemu bi zapuščal gore? Pa se je nekoč primerilo, da se je ruski ge» neral, lep in takisto vesel, zagledal v ženo veselega Mešadija in kar pozabil na vo* jaške vaje, tako da so se njegovi vojniki razkropili po mestu kakor koze po gorah in so imeli trgovci zavoljo njih toliko škode, da so potožili Mešadi ju: »Veseli Mešadi, ti zmerom posedaš do* ma in pustiš, da se general dolgočasi v pričakovanju, kdaj odideš z doma, mi pa od generalovih vojnikov nimamo drugega ko škodo. Hodi zarana v kavarno, pij na naš račun in igraj šah, da generalu ne bo dolg čas.« Veseli Mešadi se je nasmehnil in dejal, da je takega povabila že davno čakal: se« del je v kavarni in se dolgočasil, toda on ni imel vojnikov in so se trgovci prav malo brigali za njegov dolg čas. Tedaj je gorski ponos napolnil Mešadi j evo srce 'n sklenil je ee maščevati. Kupil je lep km* džal, se prepasal z novim pasom, potem pa z roko na kindžalovem ročaju prišel h generalovi ženi in ji dejal: »V gorah sem našel še nevideoo pečino, leskeče se kakor rubin in kakor smaragd, z nje pa je moči videti nebesa in boga na njih. Ukažite osedlati konja in Mešadi vas popelje k tisti pečini!« — In generalova žena, radovedna kakor vse ženske, je uka* zala osedlati konja. Tedaj jo je Mešadi povedel po potih, po katerih je vodil vse Ruse in zapajal njih oči; privedel jo je na loko, obdano s srnre* kami in polno cvetja, — in generalova žena je mahoma pozabila povpraševati po čudežni pečini, podobni rubinu in smarag* du. In še mnogokrat je jezdila v gore in vsakokrat je pozabila vprašati po njej. Mešadi ju pa ni bilo več tako dolg čas se* deti v kavarni in zdelo se mu je, da je človek lahko general tndii brez vojnikov. V določenem času je generalova žena rodila sina in general je poklical veselega Mešadija ter mu dejal: »Moja žena je hila neplodna, toda kav-kaške gore so jo ozdravile. Poglej, kako je moj sin plav in bel, kakor bi se v njem odražal ves ruski rod. Četudi je bil njegov sin črn kakor Me* šadijev strah, je veseli vodnik vendarle pritrdil: »Bel je in ves ruski rod je videti v njem.« Tedaj mu je general dal denarja in ga pogladil po licu. Mešadi je z njama last* nim ponosom in dostojanstvom sprejel oboje in odhajajoč dejal: »Evo, tako se je treba osvetitd, a zado« ščernje i denar anaš.« General je odšel, Mešadi pa je bil ko prej vesel in ko prej je po dvakrat na dan jezdaril po mestu na svojem prekrasnem konju, v sedlu, okrašenem s srebrnimi stremeni. 2e so Mešadijevo veselo brado jele pr©» prezati srebrne nitke, minila je velika voj* na in po mestu so hodili vojniki v jopičih, že je Mešadi začutil, da se stara in zaslu« žek se mu je zmanjšal, toda ponosno je veroval, da se mu manjša zaradi vojn in ne zaradi starosti... Tedaj je pričel časih misliti na plavolasega generalovega sina in nekoč, ko so vojniki zavzemali mesto in so v gorah ragljale strojnice, je Mešadi preči* tal ukaz o prepovedi lova v gorah in je bil ta ukaz podpisan s polnim imenom ge* neralovega plavolasega sina. Pa se je Me* šadiju stožilo, vzel je puško in odšel v go* re. Tam je videl jerebico, morda je tudi ni videl, samo ustrelil je in takoj so ga obkolili trije vojniki ter ga odvedli pred plavolasega moža. ki je biJ podpisal ukaz. Plavolasi mož je namršil svoje črne obrvi. »Ti,« je dejal, »norec stari, ali si čital ukaz m ali ne veš, da v gorah ni dovoljeno streljati? Prav za prav bi te moral obe* siti ali pa poslati kroglo v tvoja neumna usta, ki jih obračaš kakor pes, toda jaz sem dober in ti jih ukažem samo par na? šteti.« * Kaj je mogel Mešadi reči na to? Ponosno je sleskel hlače in dejal: »Bij!« Ko je sprejel uzakonjeno kofifino n» gajk, se je dvignil m izpregovoril: »Nikdar nisem veroval v sinovsko hva« ležnost.« Bil je vesel ko prej, zakaj vedel je, da je sreča nasrtakia in da ga vendar ne bo nikoli zapustila, in res, ni ga zapustila. Ko so v gorah spet zaropotale strojnice in so mesto zavzeli vojniki, ki so nalepili nove ukaze, ko je bil na morju vihar in so va* lovi mili korenine obrežnih cipres, ko je Mešadi sedel pod temi drevesi, prešteval od dolgega časa valove in jih naštel trinajst tisoč, tedaj je pristopil k njemu člo* vek in mu z ganljivim glasom dejal: »Oče, ali me poznaš?« Mešadi ga je ponosno pogledal in od« vrnil: »Zdi se mi, da te poznam! Ali ti je umi* raj oči general povedal, kdo je tvoj oče« »Da,« je odgovoril raztrgani človek, »pra* vH mi je o mojem resničnem očetu in po* tem umri, jaz pa sem ga pokril z zastavo, prodal njegov srebrni ustnik in prišel k tebi.« »To je vse lepo,« je dejal Mešadi svoje* mu sinu in ga z njemu lastnim dostojan« stvom objel, »toda moja obrt ne nese več mnogo, prav nič več ko generalska. Posta« ral sem se, samo na bregu posedam in gle* dam, kako se kopljejo ženske, in prav nič me ae mika, da bi šel z njimi ▼ gore* Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani Prvo letošnje srečanje med starima rivaloma Ilirijo in Primorjem - Tekma se je odigrala na slabem terenu in žal ni pokazala, da bi se naSe športne razmere izboljšale Ljubljana 15. marca. Otvoritev oficijelne nogometne sezone v Ljubljani na dan 15. marca na ljubljanskih igriščih ni ravno redek pojav. Druga leta so ljubljanski klubi sredi marca odigrali že dober del svojega pomladanskega programa. česar letos zarad: snežnega vremena ni bilo mogoče izvesti. Tudi danes je na igrišču SK Ilirije, na katerem je LNP z dvema prijateljskima tekmama v korist podsavezne blagajne oficielno otvoril sezono, ležalo še nekaj centimetrov mokrega snega, ki se je pod nogami štirih enajstonc kmalu spremenil v brozgo, na kalen je bila vsaka redna igra zelo problematična, da ne rečemo popolnoma nemogoča, če torej s športne strani današnja prireditev zaradi izredno slabih tal skoraj v naprej ni obetala mnogo uspeha, upamo, da je vsaj v gmotnem ozira do neke mere dosegla namen, ki ga ji je zastavil LNP. Kot pari današnjih srečanj so bili določeni Svoboda in Jadran in stara ljubljanska rivala Ilirija in Primorje. Brez bučne reklame in tudi brez običajnih dolgotrajnih in najrazličnejših prognoz sta lokalna nasprotnika nastopila po dolgem zimskem odmoru več ali manj enake oslabljena in z enakimi izgledi za zmago ali poraz. Kljub temu so se že kmalu po otvoritvi tekme razplamtele stare strasti med prijatelji obeh klubov, kar je seveda dalo tudi temu skoraj nenadnemu prijateljskemu >derbyiu« enako sliko, kakor smo jih vajen: na teh tekmah že več let. Sodnik g. Pevalek je moral uporabiti naj-ostrejše mere proti igralcem in enkrat celo proti občinstvu, da se je tekma lahko odigrala do konca. Kakor smo si obetali že v naprej je igra zaradi terena, nič manj pa zaradi preveč telesne igre in nediscipliniranosti obeh moštev v športnem pogledu na celi črti razočarala. LNP je imel že na prvi letošnji tekmi priliko videti, kakšna so naša igrišča ob srečanju popularnih nasprotnikov, tako da si bo moral vsekakor staviti kot prvo nalogo, da bo ukrenil vse potreono — pri klub;h. pri sodniški sekciji in ne nazadnje tudi za občinstvo — da se nogometne igre po današnjem vzorcu ne bodo več ponavljale. Kot prvi par sta oo 15-minutni zamudi nastopili moštvi Svobode in Jadrana. Svoboda : Jadran 4:4 (2:3) Dočim je Svoboda nastopila skoraj večinoma z znanimi igralci iz prejšnje sezone, je Jadran izpopolnil svoje vrste deloma iz moštva bivšega Krakova. deloma pa iz vrst naraščaja. Svoboda je kmalu po otvoritvi igre prevzela vodimo vlogo in je že po petih minutah zabila vodilni gol. Jadran se zaradi tega handicapa ni dal preplašiti. kar mu je že po 15 minutah prineslo izenačenje. Napad je igral mnogo pro-dornejše in bolj smiselno od nasprotnikovega ter je že par minut pozneje beležil drugi gol v svojo korist. Jadran je ostal na krmilu tudi dalje in je povišal razliko še za eno točko. Malo pred odmorom se je Svobodi posrečilo zmanjšati razliko na 3:2. Jadran je kljub temu do odmora lepo vztrajal in vzdržal odprto igro. Po odmoru je bil zopet Jadran prvi na strelu Ln je že po petih minutah zopet ušel Svobodi za en gol. Polagoma pa je začel zaradi teiesne izčrpanosti, ki gre seveda na. račun težkih tal, popuščati, tako da se je Svobodi nudilo zopet več prilik za izboljšanje rezultata. Njeni napori niso bili zaman in do konca je enajstorica ravno izenačila rezultat, k: po poteku igre in menjajočih se premoči obeh nasprotnikov tudi najbolj odgovarja. Pri tem pa je treba poudariti, da z ozirom na nemogoča tla ni mogoče presoditi kakovosti moštev, ker je marsikateri udarec ali sunek na mokrih in poizkih tleh napravil popolnoma drugo pot kot na trdih tleh. Tekmo je sodil g. Deržaj v obojestransko zadovoljstvo. Ilirija : Primorje 3:2 (1:0) Točno ob 16. sta nastopila glavna nasprotnika današnjega turnirja Ilirija in Primorje. Obe moštvi je številno občinstvo ob nastopih burno pozdravilo. Enajstorici sta nastopili sodniku g Pevaleku, ki je vskočil za prvotno določenega in obolelega g. Cimpermana. v naslednjih postavah: Ilirija: Malič, Strehovec, Kneževič, Unterreiter, Varšek, Pogačnik, Rihar, Oman, Košak. Doberlet, Pfeifer. Primorje: Korče, Svetic. Hassl, Jug Tudi smučarji še tekmujejo EL, Slamič, Pišek U, Jug I, Slapar, Senica, Jež, Terček n. Ilirija, ki je danes nastopila prvič po zimski pavzi na igrišču, kljub zasluženi zmagi ni mogla pokazati lanske forme. Dočim so se nekaten kot posamezniki zelo odlikovali, so drugi kazali napake mnogo pod običajno formo, kot celota pa enajstorica na trdin tleh naibrž še ne bi bila sposobna za težak boj. Mož nespremenjenih kakovosti je čuvar svetišča Malič. ki bliskovito poseže skoraj sigurno v vsako situacijo. Edim gol dneva na njegovi strani gre na račun Kneževiča V obrambi je Strehovec kot starejši rutiner na tem mestu precej prekaša' marljivega Kneževiča. Krilska vrsta, ki je imela spričo nemogočih tal najtežje delo, je bila defenzivno boljša kot pri podpiranju in držanju zveze z napadom. Zelo požrtvovalno sta se udej-stvovala posebno Varšek in Unterreiter. Napadalna vrsta s Košakom v sredini ni napravila vigranega vfisa. Najboljši mož v kvintetu je bil vsekakor Košak. ki je poslal na nasprotnikova vrata serijo zelo nevarnih žog Prav dober in neumoren je bil tudi Pfeifer na levem krilu ki pa v Dobr-letu ni ime', pravega soigralca. Oman se je zaman trudil, da bi obvladal terenske ovire in ie po odmoru prepusti] mesto drugemu. Rihar Da krilu ni bil dovoli prodoren in je deloma obtičal zaradi snega, še večkrat pa zaradi Hassla. Primorie. ki je nastopilo danes že drugič v sezoni, je s svojo prenovljeno napadalno vrsto v kateri sta samo Jug I '.n nekoliko tudi Senica sestavni del nekdanje, se je pokazalo zopet kot borbeno moštvo, v katerem pa nekateri preradi prestopajo dovoljene meje V celoti ie treba reči da je imelo Primorje pri izbiri novih moči za moštvo srečno roko Končno sodbo o da-našnii postavi si moramo pridržati ker po današnji igri kakovost' posameznih igralcev — posebno novincev — ni mogoče oceniti. Ožja obramba je delovala siarurno kot običatno. das se zdi da je Hassl vedno bolj nevaren ig^'ec V krilski vrsti je seveda duša Slamič. ki igra v splošnem zelo fair m požrtvovalno: od časa do časa pa ima še slabe trenutke zakadi katerih je moral danes celo zapustiti igrifiče. V napadu je naibolj ugaial trio. ki ie klinb brozei leno napredoval ln parkrat zelo ogrožal iliriianska vrata. Skraino požrtvovalno je posebno proti koncu igral Tne I. doč'm je moral Trček TI. tudi za^di prestopka fairnese — zapustiti igrišče Moštvo je v celoti boli borbeno kot fPriian-sko. vendar danes ta lastnost ni bila odločilnega pomena Potek igre. Takoj po otvoritvi splošna nervoznost pri obeti moštvih. Situacije se hitro menjavajo in sodnik mora do 13. minute ustaviti več offsideov na strani P. V 16. minuti je strašna gneča pred golom P., zaradi sfoula« branilca prisodi sodnik enajstmetrovko. ki pa jo Korče. uiame. Takoj nato se strelja 1. kot proti P., ki pa ne spremeni ničesar Minuto kasneje dobi Košak žogo v precejšnji daljavi in plasira neubranljivo v desni kot. 1:0 za I. (Publika na zapadni strani besni navdušenja: nekateri prijatelji zelenih se valjajo po snegu.) Protinapad P konča v outu. V 20 minuti je kot proti Iliriji, ki pa dasi je lepo streljan. ne doseže uspeha. V 24. minuti je zopet kot proti P ki ostane ne^^hlien Nevarna situacija se ponovi pred golom P. v 26. minuti, kier pa uspešno posreduje Korče. V 32 minuti je 2 kot proti T., žogra prileti v prečko in v zadnlem trenutku reši Kneževič Toda izravnanje visi še vedno v zraku. V 37 minuti pride do incidenta med Senico in Varškom: sodnik izkliuči Senico. V 41. minuti 3 kot proti P., toda vsi igralci so zelo oprezni in zopet ni usreha. V 42 minuti izstopi Rihar. ki ga nadomesti Be-lak. Tik ored odmorom je zopet nevarna situacija prec' vrati P.: z grdim »foulom«. ki pa ne more biti več kaznovan, od žvižga sodnik prvo polovico Po odmoru nastopi Ilirija nekoliko spremenjena in sicer z Doberletom na krilu, Unterreiterjem na desnem in Belakom kot desnim krilcem Primorje nastopi samo z 10 igralci V 6. in 7. minuti se strellata dva kota proti Iliriji: iz slednjega pade po krivdi Kneževiča izravnanle za Primorie 1:1. Sodnik ustavi igro zaradi vmešavania publike in kliče reditelie. 2e v 11. minuti se razmerje golov po krivdi Piška n. ki neoprezno vrne žosro vratarju, kar je bliskovito izrabil Doberlet. spremeni v škodo Primorja. 2:1 za Ilirijo . Borbenost obeh moštev narašča Večinoma se igra sredi igrišča in boj za vsak meter prostora je prav ogorčen. Jug I se opetovano trudi, da bi prišel v bližino vrat, toda ne more. Semintja se opažajo že znaki izčrpanosti in tempo zopet ponehuje. V 24. minuti izrabi Unterreiter to dozdevno premirje ter uide solo, »predribla« tri igralce in zabije tretji gol za Ilirijo. Napadi Dirije se vrstijo par minut zaporedoma in že se zdi, da je tudi četrti gol neizbežen. V 33. minuti se s snegom »božata« Slamič in Doberlet, nakar odred, sodnik obema: eksodus! V 39. minuti osvoji napad P. lep del terena in pride preo vrata, kjer d^oi žogo Slapar, ki jo sigurno pošlje v mrežo. 3:2 za Ilirijo Zasluga za ta gol gre prav za prav Ježu P z vso energijo pritiska na izenačenje, toda obramba Ilirije se vedno izvije — parkrat tudi po sreči. Par minut pred koncem streljani kot proti Iliriji drži Malič. Dve minuti pred koncem zaloti sodnik Trftka n pn nesportnem obnašanju in ga pošlje med publiko. Kakor smo uvodoma rekli, je tekmo sodil g Pevalek, ki pa je imel spričo nediscipliniranosti moštev in občinstva na obeh straneh precej težak posel. Zato je razumljivo, če vse njegove odločitve niso bile popolnoma točne. V splošnem pa se mora reči, da je svojo delikatno nalogo rešil v splošnem zadovoljivo ln ni oSkodovai nobenega moštva. Pri tem seveda nočemo opustiti tudi te prilike, da bi sodniški sekciji te načelnih razlogov svetovali, naj na kakršenkoli način najde rešitev, da ji na tekme ne bo treba pošiljati sodnikov, ki so člani enega izmed nastopajočih klubov. Kljub lepemu dnevu in razmeroma skromni napovedi se je zbralo na prireditvi nad 600 gledalcev, večinoma najvnetej-ših prijateljev nogometa in obeh klubov. Spričo tega je razumllivo da je na igrišču kmalu po pričetku tekme nastal precejšen vik in krik, ki se je z malimi presledki držal do konca Zdi pa se, da tudi klubski prijatelji spričo zgodnje sezone še niso popolnoma v formi, tako da večkratni obiskovalci nogometnih prireditev raznih burnih prizorov morda niso niti opazili. Vsekakor bi bilo želeti Ja ostane tudi občinstvo pri navijanju za svoje prijatelje v dostojnih mejah. Jugoslavija: Grčija 4:1 (2:0) V tekmi za balkanski pokal je danes j ugoslovenska enajstorica izvojevala sigurno zmago nad Grki in se revanžirala za svoj lanski poraz ▼ Atenah —» Ogromno navdušenje občinstva Beograd, 15. marca. I Danes se je vršila v Beogradu z velikim ' zanimanjem pričakovana mednarodna nogometna tekma med državnima reprezentancama Grčije m Jugoslavije Igrali so za balkanski pokal v revanžni tekmi na igro. ki smo jo Jugosloveru izgubili v Grčiji. Naši so se uspešno revaniirali Grkom ter jih porazih v razmerju 4:1 »2:0i. Zaradi zelo lepega pomladanskega dne je bil poset na igrišču ogromen; žal pa so gostje, kakor tudi naši .igralci razočarali občinstvo. Grki niso dali onega, kar je bilo od njih pričakovati; imajo sicer lepo tehniko, zlasti lepo igro z glavo, vendar pa so v odločilnih trenutkih izgubljali glavo ter so ostali njihovi streli brez rezultata. Naši so dosegli veliko število golov, vendar bolj po naključju, nego z znanjem. Ko so vstopili na igrišče BSK. kjer se je tekma vršila grški isr-al^i je godba zasvirala grško himno, publika pa je prisrčno pozdravljala goste. Enako so bili pozdravljeni naši reprezentativni igralci z jugoslovansko dritevno himno in z aplavzom publike. Na igrišču sta viseli grška in jugosiovenska državna zastava. Zmaga Francije nad Nemčijo Francija : Nemčija 1:0 Pariz, 15. marca. V ogromnem stadionu Colombes se je vršila danes pred 50.000 gledalci z veliko napetostjo pričakovana prva nogometna tekma med nogometn;ma reprezentancama Francije in Nemčije po svetovni vojni. V Pariz je prspelo danes« z 10 posebnimi vlaki preko 5.000 gledalcev iz Nemčije, ki so morali z vidnim razočaranjem sprem« 1 jati igro nemške enajstorce. Igra je bila izredno napeta in razburfji« va, ker sta oba saveza postavla v moštvo najboljše liudi Razen zadnjih 10 minut igre so bili Francozi vso igro v premoči. Dočim je imela francoska enajstorica pred odmorom trdo delo, ker so se Nemci od» lično branili, ji je šlo po odmoru mnogo lažje Nemški napad je bil skb v kom« binaciji in taktiki. doč:m so bili Francozi ravno v tem najboljši Zanimivo je. da so si Nemci sami zabili edini gol dneva in s tem tudi odločili francosko zmago Domače občinstvo je bilo zarad uspeha svojega moštva silno navdušeno m je po koncu tekme odneslo igralce na ramah z igrišča Mnogo gledalcev ie tako vztrajno manifestiralo za svoje ljubljence, da je odhajalo z igrišča popolnoma hripavo. Ta prvi športni stik med Francijo in Nemčijo po vofni bo imel po splošnem pričakovanju tudi za izboljšanje medseboi« nih političnih odnošajev dobre posledice. Ostale nogometne tekme DUNAJ: Rapid : Vienna 3:3 (2:1), WAC : Nicholson 3:2 (2:1), Sportklub : Slovan 9:3 (5:1). V EL ligi so bile vse tekme odpovedane razen dveh: Hakoah : Donau 4:0 in Hertha : Moravia 2:1. BRATISLAVA: Vienna (Dunaj) : FC Bratislava 4:1 (3:1). BUDIMPEŠTA: Ujpest : Hungaria 2:0. Nemzeti : >11« 2:1. Ferenczvaros : Bastya 7:0, Kispest : Pecs Baranva 3:0. Bocskay : Vasas 2:1, Szabaria : EČL okraj 3:2. Pričel mu je prepovedovati o starih ča» sih in dejal, da je pravkar opazoval vihar in naštel trinajst tisoč valov, da pa je nje« govih zgodb več nego valov, — sin se je divil tem zgodbam in želel videti gorska pota. Veseli Mešadi mu je pokazal vsa gorska pota in pečino, do katere nikakor n: mogla priti generalova žena, in tedaj je sin sam postal vodnik. Mešadi je gledal sina, sin je gledal Me« šadija in ob večerih sta govorila o vojni, ko bi bila prav za prav morala govoriti o nečem drugem. Mešadi je videl, da so iz« nova prišle k morju debele žene in da so iznova hotele v gore, kakor časih, in da je vsaki od njih potrebna pečina, podobna hkrati i rubinu i smaragdu Mešadijev sin — čemu naj bo človeštvu njegovo sramot« no ime? — jih je vodil v gore. imel je čer« kesko' in papaho2, tudi konja bi bil moral kmalu dobiti, ženske pa, ki so se vra» čale z gor, so imele prav tako gladne oči, kakor preden so šle tja. Tedaj je Mešadi name^tu vojn priče' govoriti sinu o viharju in o svoji mladosti, ta pa mu je odgovar« j jI: »:>-bro!«. toda nič dobrega m mogel veseli n modri Mešadi opaziti v očeh že« na Po je napravil tako Ko je sin nekoč povedel v gore ljudi, žejne proste narave, je šel Mešadi z njimi, po potih skritih pred vsemi, vidnih le njegovim Mešadi j evim. 1 Cerkeska Je kavkaška suknja. ' Papaha je velika kosmata kozaška in ierkeska kučma. veselim in ponosnim očem. Sel je in videl, da njegov nevredni sin, ne samo da ne pod« pira stremen jahajoči ženi. ne samo da se nežno ne dotika njene noge celo daleč spredaj hedi. kakor bi bil pravkar našel stezo in mimo tega vori o samih vojnah in bojnih junaštvih. Kje ženska ve. kaj je voina?! Vojna — to pomeni zanjo, da jo mož. ki se je vrnil z boiišča. §e&t dni ▼ tednu ostavlja samo na ležišču Kaj bi go« voril z žensko o vojni, ko so pov-sod okrog pečine, loka. obdana s smrekami, in zele« na trava, kakršne ni nikjer " Rusiji? Me« šadija je prevzel nekdanji ponos in pričel je metati na pot kepe. da so potniki stra« homa dvigali glave m šepetali o bližajoči se lavini in nevihti. Mešadijev sin se je vz» ravnab ir pripravljen je bil zaščititi zauna na mu življenja pred lavino in nevihto. Njegov korak je postal tak. kakor da bi vod:l za <*eboj svoj polk Tedaj je Mešadi dejal- »Norec!« in se počasi spustil z gora v dolino. , Zvečer je bil sipet vihar, breg je spet mil v valovih svoje ciprese in v:šn'eva megla je stala nad obalnim pečevjum Mešadijev sin ie dejal svojemu očetu: »Tudi v gorah se ie že ; r eda prekrival »e roke na svojih širokih prsih :n uprl pogled v gore. prav tako neupogljive in ponosne kakor on sam. Tako se Je končala zgodba o vrnitvi »ln« gorskega vodnika, veselegj Mešadija Faru Abas og!yja. Qz ruščine B. ZiherL) Borba je bila precej časa Izenačena in šele v 35. minuti se je posrečilo Hitrecu ustreliti iz 18 m daljave krasno bombo v mrežo. 1:0. za J. Občinstvo je sprejelo ta uspeh z dolgotrajnim aplavzom. Že eno minuto nato se posreči Babiču ustaviti žogo, jo predati Hitrecu, ki je divno prodrl na lesnem krilu, vrnil žogo Tirnaniču. ta pa Tomaševiču, Id jo je poslal ostro mimo vratarja v mrežo. 2:0 za J. Ta uspeh je publika sprejela še z večjim navdušenjem. Po odmoru se je posrečilo Grkom v 9. minuti po desnem krilu iz neposredne bližine doseči častni in edini gol dneva. V 33. minuti so bili naši zopet v napadu. Hitrec je dal Tirnaniču, ki pa ni dosegel žoge, na katero se 1e vrgel vratar. Tirnanič jo je odvzel, oddal Tomaševiču, ki je takoj ustrelil tretji gol. V 40. minuti je kombiniral naš napad zelo lepo; žogo je prejel Tomaševič visoko ter jo že tretjič poslal v mrežo. 4:1 za J. Naši so bili še nadalje v premoči, vendar se rezultat ni več spremenil. Tekmo je v splošnem dobro sodil romunski sodnik Radulescu. PRAGA: VBrtoria-ŽIftov : Sparta 2:1, Slavia : Nachod 6:2, Bohemlans : Teplitzer FC 3:2, Kladno : Meteor Vffi. 6:1. NORNBERG: L FC Ntimberg : Klckers 2:1. BERLIN: Hertha : Polizei 6:1. Zimski šport Propagandne skakalne tekme na Jesenicah Jesenice, 15. marca. Po večdnevnem tečaju t smuških skokih, ki ga je vodil Norvežan Sigmund Gut-tormsen na skakalnici »Ladislava Kočarja« na Jesenicah, je priredil smuški odsek SK Bratstva na Jesenicah danes popoldne tekmo v smuških skokih, ki Je privabila k skakalnici veliko število gledalcev V konkurenci je tekmovalo 23 tekmovalcev, članov Bratstva in Skale, izven konkurence pa Joško Janša (SK Ilirija) in Albin Jakopič (SK Dovje-Mojstrana). Tekme so pokazale, da so vsi učenci te- čaja znatno napredovali. Mnogo obeta ambicijozni član Skale Lojze Katnik, k4 pa je imel danes y doskokih precej smole. Razen tega se bodo v dogiednem časa razvili tudi mladi skakalci Franc Oop, Ivan Zupan, Leopold Markelj. Jože Ravnik, Ciril Braček, dočim sta najdrznejša to največ obetajoča Stanko Razinger in Tomaž Ravhekar. Po skokih v konkurenci sta Guttormsen in Jakopič ter za njima tudi • Markelj in Praček izvedla dva krasna skoka v dvoje Podrobni rezultati današnjih tekem so naslednji: L Čop Franc 306.9 ; 2. Grosmaier Anton 289.6; 3. Zwischenberger Karol 286.5; 4. Sušnik Alojz 255.7; 5. Bručan Vladimir 247.6; 6. Ravnik Jože 245.3 (vsi SK Bratstvo); 7. Praček Ciril (TK Skala) 241; 8. Markelj Leopold 238.6; 9. Zupan Ivan 234; 10 Smolerj Slavko 220.4 (vsi trije SK Bratstvo). Pri tekmah Izven konkurence je dosegel Jakopič 13 mesto s 188 ln Joško Janša 18. mesto s 130 točkami. Zara-di prekratke skakalnice, bi omogoča samo skoke do 20 metrov, se favoriti, predvsem Janša ln Jakopič, niso mogli popolnoma uveljaviti. Smuške hi skakalne tekme mladine sm. ki. Ljubljane iCranjarta gora, 15. marca. Agilni smučarski klub Ljubljana je organiziral danes v Ratečah oziroma Kranjski gori dve zanimivi tekmi za svoj naraščaj, ki sta pokazali, da zanimanje za ta zdravi šport med mladino stalno raste in se naš naraščaj tudi kvalitetno izboljšuje od tekme do tekme. Vse .prireditve je vodil klubov predsednik g. Gnidovec. JZSS pa je zastopal dr. Vrtačnik. Snežne prilike so bile i v Ratečah 1 v Kranjski gori prav idealne; sneg leži skoraj meter visoko, tako da so skoraj vsi plotovi in druge terenske ovire izravnane. Dopoldne ob 11. se je vršila s startom in ciljem pri železniški postajici mladinska in juniorska smuška tekma na 2 oziroma 4 itn, in sicer za dečke do 14. oziroma do 18. leta. V vsaki skupini je startalo po 9 tekmovalcev, ki so vsi brez defekta prispeli na cilj. Mladina do 14. leta se je plasirala naslednje: 1. Benot Ivan 12:41, 2. Erlah Andrej 13:04, 3. Kavalar Alojzij 14:31, 4. Nesman Franc 14:39, 5. Božič Andrej in Kerštajn Alojzij 14:40. Juniorjl so dosegli naslednje čase: 1. žerjav TTmil 28:53, 2. Benot Franc 30:32, 3. Cuznar Franc 31:34, 4. Oswald Janez 31:47, 5. Bogar Alojzij 32. Popoldne ob 14. se je vršila na skakalnici v Kranjski gori medklubska juniorska skakalna tekma ki se Je je udeležilo 11 tekmovalcev. Doseženi uspehi so prav zadovoljivi in kažejo, da se tudi ta disciplina smučarstva razveseljivo širi. Podrobni rezultati so naslednji: 1. Palme Franc (LJubljana) 223.8 ( 24, 25, 25 m), 2. Novšak Albin (Sokol Bohinj) 197 (22, 22, 22 5), 3. Aljančič Franc (SPD Kranjska gora) 166.3 (19 21, 22), 4. Lisjak Ladislav (Ljubljana) 157.6, 5. Markež Jane* (Smuški klub Bohinj) 146.3. Za njimi so se plasirali še Pečar Alojzij (SPD Kranjska gora), Legovič Drago (Ljubljana), Klančnik Karel (Mojstrana), Selan Jože (Bohinj), Mrak Franc (Kranjska gora) in Ulčar Mirko (Jesenice). Po mladinski skakalni tekmi se je vršila klubska skakalna tekma, v kateri so star-tali trije klubovi člani, med katerimi si je Palme Franc s 146.8 od 160 dosegljivih točk in dvema skokoma do 28 m osvojil klubovo prvenstvo. Drugo mesto je zasedel Zupan Ervin s 121 (23 in 21 m), tretje pa Sramel Bogo s 109 točkami in enim izvoženim skokom na 30 metrov. Pri prvem skoku na 30 m je favorit šramel padel, kar ga je stalo tudi plasman. Dočim so juniorji skakali s četrtino naleta, so klubov! tekmovalci startali s celim naletom. Mladina in juniorji v Ratečah so bili obdarovani po plasmanu z raznimi darili, kar jih je še bolj podkrepilo v delu in ljubezni do amučarstva. • A. S. K. Primorje (plavalna sekcija). I>anes se bo vršil običajni plavalni trening v kopališču »Slone. Udeležba obvezna! Trener. AVTOMOBILIZEM Vpliv dobrih cest na stroske avtomobilista Vsak avtomobilist ve, da so stroSk-l za pogon bi vzdrževanje avtomobila različni tudi po tem, ali se vozi na dobrih ali s'a-bib cestah. Američani so šli v tem pogledu Se mnogo dalie; odbor avtomobilskega kluba v Chicagu je na temelju daljšega raziskovanja ln zbiranja podatkov pri svojih članih ter na podlagi raznih poizkusov ugotovil v centih stroške na 1 miljo (1.6) km) pri dobrih, srednjih ln slabih ce6tah. Pri tem svojem računu Je všteval, da je vozd-lo prevozilo letno 17.600 km. Največja razlika je seveda pri koleelh, pri gumiju. Pri dobrih cestah sodpada na gume (računano na 1.6 km) 0.29 centov, pri srednjih cestah 0.64 to pri slabih 0.84. Bencina se porabi za 1 miljo dobre ee6te 1.09 centov, pri sredniih 1.31 in pri slabi 1.61 centa Stroški za mazanje so oovsod enaki ln znašajo na miljo 0.22 centa Različni so stroški sa nego avtomobila: pri dobri cesti 1.43. pri srednji 1.72 in pri s'abi cesti 2.11 renta Odpis vrednosti je nas^nji: pri dobri cesti 1.26. pri srednji 1.39 ln pri slabi cesti 1.57 centa Davki so enaki to znašajo na miljo 0.14 centa Enaki so stroški za raražo (8.44 centa). De'ež za obrpsti in zavarovanje Je tudi enak Po računu avtokluba v Chicasra dobimo naslednie skupne stroške: po milji pri dobri cesti 5.44 centa, pri srednji cesti 6.43 !«i s'abi cesti 7.50. Kakor vidimo Is teb številk, je vpliv ee-ste na stroške vzdrževanja in pogon motor-naza vozila zelo velik in znaša razlika celih 38%. če te StevJIk« vzamemo kot podlago zs re!o'et-ni račun, bomo našli, da so stroški za 17 600 km: pri dobri ce»ti 598 40 do!.. nrl srednji cesti 707.80 doL to pri dobri cesti 825,— za leti 1931 to 1932; po tej bi produkcija avtomobilov v Združenih državah Imela biti 9 milijonov vozil. Računajo, da bo 7 ia pol milijonov avtomobilov šlo v zamenjavo za stare, da se bo na novo prodalo pol milijona, a izvoz da bo znašal milijon avtomobilov v 2 letih. Ford Chevrolet. V preteklem meseca Je znašala produkcija ▼ Fordovih tovarnah 76.000 avtomobilov, a ChevroletoT Je bilo oroIzvedenih 68.000. dočim J« raemsrje v iannarju bilo skoro ravno obratno. " KTsm nafvrt potu ie jo nsh avtomobilih. Zagrebška sekcija Arto^chiba je imela te dni svoj občni zbor !z poročila odbora po» snemamo, da je sekcija izdal« lam svojim članom 341 tript*: ta Avstrijo 145. fralijo 100, M*d*irsko 31. Nem«jo 22. CSR 20. *rico 12. Francijo 8. Romunijo 2. Španijo I. Razen tega je zagrebška sekci ja Avto»k!uba izdala 87 k a metov, t. j. generalnih tripti« vse države. ŽENA V SODOBNEM SVETU t Ali s o res ženske krive gospodarske krize Malo odgovora beograjskemu profesorju teologije Non est autem vltium seru« fe-mlneus, sed natura... creatura est Ded femina s i c u t vir. St. Augustinus »De civitate Del«, XXII, 17. Katoliški profesor teologije, frančiškanski pater g. Peter Vlasič je v svojem nedeljskem predavanju v katoliški cerkvi v Beogradu težko obsodil sodobno ženo, češ da je v veliki meri kriva današnje gospodarske krize. 1. Očita ji preveliko razkošje, za kar ne zadostujejo več prejemki njenega moža. Kdo pa je vendar tisti, ki zahteva od žene mladost, lepoto, mikavnost, eleganco? Komu hoče žena ugajati in si skuša z vsemi sredstvi obdržati svoj mladostni čar v strahu, da bi je mož ne zamenjal z mlajšo mikavnejšo in da ne ostane osamljena, odvisna od njegove miloščine, ponižana, ker si ne zna sama pomoči. Ali pa so milijoni, ki se letno izmečejo za alkohol življenjsko »eobhodno potrebni? Za ta specifično moški privilegij pač še vedno zadostujejo še tako pičli prejemki moža. 2. Očita ženi, da prekorači delokrog svojega poslovanja, se vsiljuje v javno življenje in izriva može, ki ostajajo zaradi tega brez sredstev za življenje. Toda: kaj je po mnenju č. g. frančiškana edini delokrog žene? Ali se nji že a priori brezpogojno postavlja smisel življenja? Ali ne sme imeti žena, ki je (statistično dokazano!) zdaj živečih 23 milijonov ljudi rodila, hranila in vzgojila, svojega samostojnega mišljenja? Naj si še vedno laže ideal »domačnosti, dobre matere in ljubeče soproge?« Naj živi še vedno v romantiki, da bodo vsi njeni notranji problemi rešeni z dnem, ko se ji izpolni želja, da si ustanovi lasten, magari še tako trhel dom? Ali misli res, da so ženi-materi, ki ima oboje, torej moža in otroka — če ni že res popolna sveta preprostost — s tem rešena zanjo že vsa vprašanja individualistične sreče ali celo ves njen smisel življenja? če stopijo danes žene s temi nazori v zakon, morajo biti razočarane. Največja sreča zemljana (in menda spada tudi žena zraven?), je danes še vedno osebnost. Ne iz spola in tudi ne lz zaroda ne doseže popolnosti, temveč le iz same sebe. Kdor nič ni, tudi iz zakona samega ne postane nič; kdor ne nosi v sebi smotra, ga ne dobi ne od moža ne od otroka. Vsaj nobenega individualno-osebnega ne in ta je edini, ki lahko osreči in nam naredi življenje vsaj deloma znosno, posebno v naših preobljudenih časih, ko je vedno za človeka, ki hoče stopiti iz vrste, že deset drugih pripravljenih, da stopi na njegovo mesto. Vojna in nje posledice, vsa racijo-nalistično-mehanična podlaga naše dobe je bistveno izpremenila tudi moža. On odhaja, otroci gredo — včasih se zopet vrnejo, to je vedno stara pesem. — 2ena pa naj čaka ob »domačem ognjišču?« časi so jo prisilili, da se je hvala bogu že enkrat socijal-no emancipirala in se lahko zanese sama nase. Pojem nekdanje rodbine se je v svojih temeljih zamajal. Nismo več v patrijarhal-nih časih. Kriza rodbine je danes posledica individualizma in kapitalizma. V Leningradu n. pr. je bilo v 1. 1930 (od januarja j do septembra) na 1000 zakonov 257 loči-I tev! Kam naj gredo te žene? Na ulico, da si očuvajo svojo »ženskost?« V uradnem listu »Sovjetske justice« štev. 7—8 (1930) pravi: »Matere in otroci trpe strašno pomanjkanje. Oblasti so preplavljene s prošnjami za alimente. Iščejo se očetje, ki se skrivajo in z zaostanki plačevanja vzdrževalnin vedno globlje rinejo v dolgove.« In dalje: »Otrokom naj se nudi prilika, da bodo vzgojeni izven egoističnega kroga rodbine.« — Ali ni tu na mestu izobražena žena, ki je ob vsaki priliki pripravljena stopiti v borbo za vsakdanji kruh? In pa — kaj naj store tiste armade neporočenih žen, brez premoženja, ki jim ni bila »sreča mila«, da bi našle reditelja-moža? S čim si naj one pomagajo? Je li njihova krivda, da je danes preveč delovnih sil na razpolago in so tudi one med njimi? Kdo pa ima doslej skoroda vsa vodilna mesta v rokah? Družbe, bankirji, ravnatelji, podjetniki itd., itd., vsi tisti, ki spravljajo v svoj progloboki žep zaslužek, ki bi zadostoval desetini družinskim očeto~ in bi njih žene delavke gotovo rajše skrbele za svojo zanemarjeno deco, »da ne zraste kakor divja trava v šumi«, kakor pravi č. g. pater. če srečavamo danes žene povsod v Javnem življenju, so bile pač vsled obstoječih socijalnih razmer prisiljene poiskati si službe za svoj obstoj. Mislim, da je prav malo nameščenk, ki hodijo dnevno 8 ur v urad le »za svoje nenasitne želje«. Razkošne večerje, bajne luči, pariške toalete, šampanjec v raznih klubih — preiščite malo te dame. Mar hodijo one v službe za kritje svojih prekomernih potreb ali so njih možje tisti, ki odjedajo tolikim in tolikim možem zaslužek? Toda še nekaj Je g. prof. Vlaslču tuje: tista samozavest žene, s katero se ogne tolikemu ponižanju in očitkom moža, kadar je ekonomsko neodvisna. Ona noče biti pla- i čana priležnica, temveč svobodna, ljubeča, prostovoljna družica svojemu možu. Ona hoče biti možu tovariš, dasiravno je danes še vedno strašno osamljena, razen v spolnosti. On ne skuša prodreti v njene sfere kot ona v njegove. 2ena je pač zamudila, zamudila lz veliko vzrokov, da bi si privzgojila moža-tovariša. Današnja žena noče več, da bi jo mož cenil le zaradi njenega spola. Duševno mu hoče biti draga, svesta si je danes svojega jaza. Poročena žena si s svojem poklicem nalaga dvojno nalogo. S svojim delom skuša nuditi svojim otrokom boljšo bodočnost. Koliko je rodbin, ki žive le od dela matere! Toda še ena vrsta žen obstoji, ki se Javno udejstvujejo ne glede na socijalne razmere. žena, ki si je izbrala svoj poklic po svojem notranjem zvanju. če je čutil g. frančiškan potrebo, da vzgaja svoje vernike v božjem strahu, zakaj se naj bi žena, ki čuti v sebi zvanje in sposobnost, da Izvršuje n. pr. zdravniški poklic, odrekla svojemu notranjemu poslanstvu le »da dobi drug moški možnost zaslužka?« Mar naj v gospodinjstvu (ki ji event. nI v uteho) išče nadomestka? Creatura est Dei femina sicut vir! Vsa družba in predvsem njen majhen del, družina, bo z izobrazbo žene, ki se bori ob strani moža v iskanju etičnih vrednot gotovo le pridobila- Dajte vsem svobodo duha, možnost razvoja, dajte nam Izobraženih mater, to naj bo klic današnjih dni. Naj se nekdanje razmere omejenosti, laži, pod-ložnosti več ne obnove! Dobro je, da Je 2e enkrat prestopila reka materinske moči ograje »domačega ognjišča«. Žena brez poklica. Petdnevne delo ca matere ▼ Franci JL Neka tvrdka je prinesla v francoskih novinah oglas z ozirom na položaj delovnih mater, ter upeljala poldnevne službe, na željo popoldanske ali dopoldanske. Pravico do razpisanih mest imajo izključno le matere in vsaka prosilka mora predložiti krstni list otroka. Nastavljenih je bilo okrog 20 mater, ki so same odločile čas za svoje delo. Raz-ven dveh, so vse izvolile popoldansko službo. Zaposlene so v paketiranju prepečenca. Obrat se je zelo pohvalno izrazil o njihovem delu in bo še naprej obdržal vpeljan sistem. Izmed zaposlenih žen je 10 % poročenih in od teh ni niti ena zahtevala, da bi bila nastavljena po novi metodi mater-de-iavk. Kaj pravi Masaryk o monogamljl In ljubezni. »... Največji dokaz monogamije Je ljubezen. Velika ljubezen brez pridržka, ljubezen celega človeka do celega človeka ne zgine ne v teku let ne s smrtjo. Jaz vidim: samo en mož in samo ena žena za vse življenje; ostati zvest do smrti. Srečen tisti, ki je zamogel živeti strogo monogamo. Seveda, bil sem za možnost ločitve; ravno zato, ker hočem, da je zakon ljubezen, ne kupčija, nikakšna konvencija, nikaka nerazumna in nepremišljena zveza. Seveda, ločitev se lahko izrablja kot vse. Ljubezen, simpatija, sinergija je največja nravstvena sila — lz nje se rodi vsako medsebojno udejstvovanje, pomoč ln vzajemno delo; nravstveno življenje, ki je soustvarjajoč činitelj v božanskem svetovnem ustroju — ljubezen, simpatija, sinergija, to je življen-ski zakon v odnosu dveh bitij, rodbine, naroda, države, vsega človeštva. Drugega ne poznam. ALMA M. KA KLINOV A, pisateljica lz Celja, se Je odzvala vabilu »ženskega Pokreta« v Ljubljani, da nas v predavanju a slikami povede v slikovite dežele onkraj velikih voda. Osem let je križa rila po svetu, prepotovala vse dele Amerike, Japonsko, Kitajsko, Formozo, Indijo Itd. Povsod je opazovala življenje, zlasti so jo zanimali običaji eksotičnih narodov ln plemen in njihovo praznoverje. Svoje bogate utiske in izkušnje — šla je na pot brez sredstev, zato je razumljivo, da jih ima mnogo — je opisala v izvrstnih knjigah (»Einsame Weltreise«, »Im Banne der Stldsee« in druge), ki jih je kritika sprejela najlepše. Pristopajte k ^ Vodnikovi družbi" Tepen zaradi vodene sobote V čačku so imeli te dni zanimivo sodno razpravo zaradi praznoverja v vasi Mane v moravskem srezu. V tej vasi je že od davnih časov običaj, da vsako poletje po Vidovem dnevu praznujejo »vodeno soboto« in verujejo, da bodo uime uničile vso letino, ako ta dan ne počiva vse delo na polju. Napredni kmetovalec Milija Mari-čič pa se lani 29. junija le nI zmenil za babjo vero in se je odpravil na njivo. Va-ščani so se zgrozili: »Hiše nam bodo plavale po vodi, otroci se nam bodo utopili...« »Strele in toča nam bodo opustoSlle hiše in polja...« »Od gladu bomo počepali...« Posebna vaška deputacija z županom ra čelu se je odpravila k brezbožniku na njivo. »Nehaj z delam!« »Ne neham!« Nakar so ga strahovito pretepli. Tudi župan je pomagal. Pri razpravi pa so se zopet poravnali. In so zvesto poslušali sodnika, ki jih je poučeval, da babja vera nič ne pomaga. Na hodniku pa je župan le majal z glavo: »Tudi učeni gospodje ne vedo vsega!« Ne gre brez cigarete Udomačila se Je razvada (nam piše vesten opazovalec), da pušijo danes delavci med delom prav pri vseh obrtih in povsod, kjer nI njih gospodar dovolj energičen, da jim to prepove. S cigareto v roki ga dobiš v skednju prt senu, pri živini v hlevu, na žagi, v mizarski delavnici, sredi kupa suhih oblancev, v skladišču ob odprtih sodih špirita in bencina, v tiskarni, dobiš ga tudi v kinu pri silno gorljivem filmu ter slpoh povsod, kamor prideš. Ti lahkomiselni ljudje ne pomislijo, da postavljajo s tem v veliko nevarnost ne le gospodarja samega, marveč tudi vso soseščino. Jih pa tudi ni sram, da izvršujejo svoje delo med kajenjem le na pol, saj jim služi za delo tedaj le ena roka, ki je pri strojih v večni nevarnosti, da zaide v napačno smer. Termi se mora napraviti konec. Saj morajo brez kaje opravljati svoja dela tudi drugi uslužbenci. Da se odpravi ta silno grda in nevarna razvada, naj policija prepove vsako kajo po delavnicah in zahteva od gospodarja, da tak prestopek strogo zabrani, sicer bosta kaznovana oba: gospodar in uslužbenec, ki se noče pokoravati predpisom. Za odgovor 2 Din 9 M: tiamfcah Prostor im kakem dvorišSu aH v iSpodnji Šiški I § 5 e m o v nvrho postavitve 20 m M-ge in 7 m globoke, 8 pločevino krite lope — proti najemnini ali odkupa sve-1». Seveir & Komp., Ljubljana, Gosposvetska e. 5. 10566-19 fUmevanju Stanovanje iiobe rn kuhinje, t Zeleni jami išče 8 1. ali 15. aprilom mlad zakonski par. — Ponndbe na o^rlag. oddelek >Jutra< pod »Mlad par«. 10695-21 Sobo s posebnim vboden ln s hran« ali bres nj« oddam s 16. marcem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10053-28 Sobo M posebnim vhodom oddam takoj gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 10801-23 Sobo lepo opremljen«, 8 posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam boljšemu gospodu blizu drame. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10499-23 Zračno sobo event. v rili išče solidna gospodična. Ponudbe pod »Stalna 3333« na oglas, oddelek »Jntra«. 10525-23 Sobo z električno razsvetija.ro t centru mesta oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 10665-23 Gospoda aH zakonski par brez otrok, čez dan odsoten, poceni, eprej-mem v sobo s posebnim vhodom in elektriko, svetlo, čisto ln suho. Naslov v ogl odd »Jutra«. 10760-23 Amaterska dela irazvijanje »n kopiranje) in foto materija! je najeanejš pri foto Joško Smuc Wol fovm 12. podružnica Bled Uniforme Dežne plašče, vse potrebščine v zalogi Simon Kli manek. Selenburgova al. 6. 106 Vajenca za krojaško obrt sprejme Ivan Smole, Št. Vid nad Ljubljano. 10451-1 Pekarski vajenec se sprejme takoj v mestno pekarno Laško. 10610-1 Modist. vajenko sprejmem. Naslov ▼ oglas oddelku »Jutra«. 10702-1 Služkinjo r • • pridno io polteno sprejmem k trem oepb&m. Našlo* v oglasnem oddel ko »Jutra«. 10722-1 Pridfthi Oves hribaki, težki, semenski, dobite po najnižji cenj pri tvrdki F. Setina, Radeče. 10414-33 V* violino s lepim glasom. skoraj novo takoj prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10738-26 Mladenič dober risar, Išče službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10594-2 Šofer a T letno prakso, siguren vozač, vešč vseh popravil, želi primerne službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10643-2 Postrežnica vajena parketov, i&če za-poelenje v dopoldanskih ali popoldanskih arah. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10746-2 Prodajalka poštena ln pridna, s prav dobrimi spričevali želi nameščenja v kaki večji trgovini ali kako drugo primerno zaposlitev. Prve mesece gre tudi za minimalno plačo. Je dobro lzvežbana v vsej stroki. Nastopi lahko ta-kaj Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10620-2 Najboljša reklama ki zraven oese ie lep do hodek, je na vsak način lepa fotografija Va Sega kraja — vasi. trga. mesta, letovišča. Vale tr govine. gostilne, restavra cije, obrti, trafike Hd. — Pišite šed dane« za pro »pekte in cenik na tvor nico fotografskih razgled nic is slik. Lojze Smae. Ljubljana VU, Aleievčeva ulica 26- 96 920 m svile k Din 12.— meter tn skoro novo otroško posteljo za 450.— Din prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10817-6 Telefon 2059 Premog suha drva Stalna razstava umetniških slik ln velika Izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela A. KOS Ljubljana, Mestni trg št. 25 (nasproti magistratu). 4235 'ggre Cameraikova šoferska šola Ljnbljana. Dunajska e. 36 ;Jugo-Auto) Prva oblast koncesijonirana. — Proepek' zastonj. Pišite ponjl 251 n ne3 hrt Tč rokavic Cvlmate rokavice s fantazijskim robom 22 dinarjev usnjene Napa 50 Din namizni prti s franžaml od 35 Din naprej, 2 lepe srajce z ovratniki, kravato in ? vellklmj komadi toaletnega mila 100 Din. Om-nla, Miklošičeva c. 14. 10675-6 Pohištvo radi odpotovanja ugodno predam, samo par mesecev rabljeno opravo za d^e 6obl ln Kuhinjo. Istotam na razpolago lepo, trisobno solnčno stanovanje Naslov v ogL odd »Jutra«. 10767-6 t i-, ' i i!3V>4 ' OLGA KRIŽAJ sporoča t svojem tn v imenu ostalega sorodstva prežalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, svak in stric, gospod ing. Franc Križaj bivši tovarnar t St Petru na Krasu v nedeljo, dne 15. marca ob 15. uri po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti, v 78. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ torek, dne 17. marca ob % 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Jurčičev trg 2, na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 15. marca 1931. Valet Expres, LJubljana, Stari trg št. 19 najhitreje zlika moško ali dam sko obleko za 18.— Din. Obleke se kemično čistijo, pošijejo, obrnejo. Obrčanje Din 300.—. Stranke na likanje lahko počakajo v posebni čakalnici. — Po obleko se pošlje na dom. Zunanja naročila z obratno pošto. Likanje in čiščenje klobukov. 10782-30 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon Hibšer fotograf. Ljubljana. Sv Petra eeeta 25 85 PARK HOTEL SUBOTICA Popolnoma novozidan komfor-tabel hotel; tekoča voda, centralna kurjava, kopelji, radio ln telefon. — Potniki imajo popust. Tudi penzion. 962 t Občina Ljubljana Vrsin u^gM-bii' ta vod Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je kruta sir "t vzela danes našo preljubo mamo, staro mamo, babico in teto, gospo m Uršulo Lavtar roj. Perhne vdovo mestnega uslužbenca prevideno s tolažili sv. vere, v 76. letu njene dobe. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v torek, dne 17. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Grajska planota 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. marca 1931. Globoko žalujoči ostali. ObSna LjvMjaaa Ke6tni pogrebni zavod M-b •Sziifo- - Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova nlica štev. SO (v lastnem poslopfu) Obrestovanle vlog, nakup in prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter naka žila v to- In inozemstvo safe - deposita Itd. itd. Itd. Brzolavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon St 2040. 2457. 2548. Interurban 2706. 2806. I DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNIONv UUBUANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit ln kvas v LJubljani I poStnl predal 45. priporoča svoje izborno Izdelke, te sicer: svetlo ln črno pivo v sodili ln steklenicah pekovski kvas, čisti raflnlranl te deoatmiranl ipirlt Podražita pivovarna v Mariboru TELEFON: LJubljana 2810 te 2811__Maribor 202S. BRZOJAV1: Pivovarna Union Ljubljana _ Maribor. .Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra* Adolf Ribnikar Za Narodno tiakarnn d. d. kot tiskarnam JFranc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak, Ysi v Ljubljani,"