Štev. 51. V Maribora 17. decembra 1874. Tečaj VIII. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. „ pol leta v I „60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Vabilo na naročbo. Z novim letom nastopi „Gospodar" svoj IX. tečaj ter vabi spodobno naročnike in posebno se deležnike kat. tiskovnega društva, da ga v naročje vzamejo in varujejo. Tega si sme „Gospodar" svest biti, ker nja dosedanji trud ni bil zastonj. Se ve, da se ne smejo čudeži od lista pričakovati, da bo v enem ali v pol leta povsod ljudem pravih misli vcepil, iz nemškutarjev narodnjake, iz stvahopetnežev korenjake, iz liberalcev zveste katoličane, iz nevednežev pametne ljudi napravil. To so bolezni značaja, ki se brž odpraviti ne dajo, marveč hočejo potrpljivosti in stanovitnosti. Namen nam je bil in bode, podučevati in navduševati poštenjake po vseh krajih mile domovine slovenske. Teh beseda in vzgled bo drugim tim bolj v poduk, čim več jih „Gospodar" po vseh srenjah pridobi, da si ga naroče in pridno berejo. Kazati sme „Gosp." na lep vspeh pri srenj s ki h zadevah. Mnogim srenjskim zastopom je stvar razjasnil, da so se v prošnjah do dež. odbora oglasili in napačni prenaredbi srenjskega reda vpili. S tem se je — po prizadevanju g. Hermana — vsaj to doseglo, da se je pogubna prenaredba zavrgla in stvar odložila dotle, da se poprej vsa javna uprava (Verwaltung) predela, čemur je tudi državni zbor pritrdil in dotični predlog odboru v pretres izročil. Kako potreba je torej lista, ki vam te reči razlaga in vas k delavnosti spodbuja! Kmečki stan, od vseh zapuščen, si bo svoje bridko stanje proti liberalnim mogotcem le na toliko zboljšati mogel, na kolikor si — po postavni poti — svoje pravice sam brani. Braniti si jih pa le zamore, če ima glasilo, ki ga zagovarja, podučuje in vzbuja. To je „Gospodarju" nalog, kteremu bo vselej z vsemi močmi skušal zadovoljevati. Zato vas pa vabi in prosi, da mu v novem letu vsi, ki ste dozdaj naročniki bili, zvesti ostanete in kolikor se le da, še drugih poštenjakov pridobite, da se vam pridružijo. Več ko vas bo, večji bo tudi vspeh, ki ga z božjo pomočjo dosežemo. Gospodom dopisnikom pa, ki so nas dozdaj tako marljivo podpirali, se prisrčno zahvaljujemo in tudi za novo leto priporočamo, da nas blagovolijo podpirati in s tem blagor naroda pospeševati. Vredništvo odstopi zdaj besedo opravništvu, ki govori bolj rčsno, pa resnično. QggT" Poslednji naš opomin v listu 41., naj p. n. naročniki zaostalo naročnino, deležniki pa zaostalo deležuino doplačajo, so še nekteri prezrli, zatorej še enkrat prosimo, naj se nemudoma, pred poslednjo številko zaostali dolg poravna, da smo tudi mi velikim stroškom kos. Za prihodnje leto pa že zdaj naznanjamo, da se prva številka „Gospodarja" le tistim poslala bo, ki se o pravem času pred. novim letom oglasijo. Ker smo blage volje list pošiljali vsem, ki so pismeno potrpljenja prosili zarad plačanja naročnine, jih zdaj lepo prosimo, da nam blagoduš-nost z vestnim doplačilom povrnejo. Kteri to storč, jim pošljemo tudi radi v novem letu list; ob lepih obljubah pa list obstati ne more. — Denarji se naj pošiljajo po nakaznicah (Post-Anweisung), na ktere se naj razločno napiše ime naročnika, kraj in poslednja pošta. Prejšnji naročniki lahko namesto tega kar staro tiskano adreso na nakaznico prilepijo in le znezek za-znamovajo, za koliko se naročijo. Cena ostane „Gospodarju" kakor dozdaj: Za celo leto ... 3 gld. — kr., „ pol leta ... 1 „ 60 „ „ četrt „ ... — „ 80 „ Naročnina pošilja se: opravaištvu „Slov. Gospodarja" v stolnem farovžu v Mariboru (Marburg). opraynistyo „Slov. Gospodarja." S3ßr SPemvKHf i list ima '/4 pole priloge. Gospodarske stvari. Prebivalcem ob Pesnici u resen preudarek. Od Pesnice. Med Dravo in Muro na Slovenskem največi potok je Pesnica; njena struga se računi nad 9 milj dolga. Počenši od svojega izvirka se vedno drži prijaznih slovenskih goric; eno uro pred svojim iztokom se v fari sv. Marjete niže Ptuja pri Samošeku obrne proti Zavraču in se v fari Velike nedelje z Dravo združi. V knižici: „Slovenski Stajer" razdeljuje se njen tek v 3 dele: v gornjega do južne železnice, — srednjega do Senarske vasi, v spodnjega do iztoka v Dravo *) V spodnjem teku se Pesnič-ka dolina razširja do pol ure z mnogimi lepimi travniki, po straneh pa se vrsti vas za vasjo s prebivalci krepke velike postave, čiste slovenske krvi, z ogromno večino so tudi značaj ni Slovenci, na ktere se človek sme zanašati. Le nektere je že nemškutarija oblizala; žalibog, da si ravno take radi za župane volijo, ki potem v svoji pisarni táko nemšeino rabijo, da se B >gu usmili. Pred 40 leti imeli so Pesuičanje še krasno narodno obleko. Iz lepega kot sneg belega platna bila je spodcja obleka; — srajca precej dolga z rudečim pasom prepasana, naprsnik tudi rudeč, na glavi vidrina kapa, — vidre se še sedaj pri Pesnici precej gosto najdejo, — ob nedeljah pa še moder plajš. Takó oblečen, 6 črevljev visok Pesuičar, raven kot sveča, je bil res korenjak. — Bili pa so tudi premožni, so še tudi mnogi sedaj, zato pa tudi od mestjanov neodvisni! Zdaj se pa žalibog znajde tudi takih, ki travnik za travnikom, njivo za njivo prodavajo, in tako lepe kmetije vničujejo. Se ve, da sedanji čas, ko se preobilne dače kmetom nalagajo, k temu nekoliko pripomaga; mora pa se tudi pritrditi, da bi se tukaj pri umnem gospodarstvu živinoreja lahko na visoko stopinjo povzdignila. Pesnica tako prilično teče, da bi se lahko s pomočjo njene vode dosti več najboljše ki aje pridelalo; ali ker le takrat travnike moči, kedar se debeli sneg tali alj preobilno dežuje, pride moča mnogokrat o nepriličuem času, ko več škoduje kakor hasni. Letos je señó in otavo tako zblatila, da se je mnogo klaje celó spridilo, z večine pa je slabe vrednosti. Voda je vselej nastopila ravno pred košnjo; nekteri gospodarji niso 14 dni mogli na travnik, ker je preobilna voda le počasi odtekla. Pesnica ima zavolj svojih neštevilnih ovinkov gotovo še enkrat daljšo pot, kakor bi imela, ko bi bila zravnana; na več krajih je prek in prek z *) Pri tej razpravi smo jemali ozir na kraje in prebivalce spodnjega Pesničkega teka. Senarsko je v fari sv. Trojice v slov. goricah; in tu je šla, kakor se meni, meja Panonije; do novejših časov so se res stanovniki teh krajev od svojih sosedov po gornjih slov. goricah gledé noše očivestno ločili. Pis. rakitjem obraščena, tu in tam njena struga zel6 ozka in zapaljena. Pesnica ima samo na levem bregu kakih 12 potokov in rečic, ki se va-njo stekajo; kakor struga Pesnice so tudi struge teh pritokov hudo zanemarjene, in vse nezgode, ki zadevajo Pesničko dolino, zadevajo tudi več alj manj postranske doline in dolinice. Ta rod bo težko doživel, da bi se Pesnička struga zravnala in bi se napravile dr en a že, to je cevi, po kterih se voda iz močvirnih krajev odteka in na suhe prostore ob pravem času napeljuje. Kar pa je že sedaj posamesnim gospodarjem in občinam mogoče storiti brez velikih stroškov, se tudi storiti mora, ako nočemo skoro vsako leto neprecenljive škode trpeti. V ta namen živo nasvetujemo sledeče: 1. Naj se varje lesovje, posebno po hribih in takih krajih, ki za drugo niso kakor za les. Znano je, da lesovje vrh mnogih drugih vremenskih koristi pri obilnem deževju po hribih vodo zadržuje, da se ne izteka tako naglo v doline, temuč le počasi in da ložje brez škode odteka. 2. Vse rakitje in druga šara, ki vodo v strugah zadržuje, da ne more urno teči naprej, naj se skrbno seka in proč spravlja. 3. Naj se struga tam, kjer je preozka, širje skoplje, in kjer je zapaljena, blato izmeče. To velja od vseh potokov in rččic in se mora tu pa tam vsako leto zgoditi. 4. Kjerkoli voda zaostaja in se dela močvirje, alj kjer ima zemlja zavolj preobilne mokrote neko čudno črno barvo, naj se kopljejo dovolj globoki jarki in voda odpeljuje. 5. Naj se ob pravem času na travnike po pri-ličnih vodotokih voda napeljuje. Koliko takih najlepših prilik se ne porabi! Nekterim gospodarjem celti gnojnica po jarkih v Pesnico teče. Kmetovalci, delajte složno in vzajemno, dobiček je gotov! Pri obilni klaji se živina lepo redi, in to pospešuje poljedelstvo in vinorejo. Pristavek vredništva. Po naših mislih bilo bi najboljše, ko bi se vsi srenj ki možje nemudoma sklicali v posvčt na kakem priličnem mestu, morda pri sv. Lovrencu, in bi na podlagi teh praktičnih nasvčtov napravili načrt, kje in kako da se naj povsod delo v roke vzame, da bode reka hitreje odtekala. Ne zanašajte se na druge in tudi ne na deželni zbor, ampak pomagajte si sami in Bog vam bo pomogel! Gospodarske skušnje. Cepljenje češpelj na rane slive. Na marsikterem posestvu se nahaja veče ali manjše število tako imenovanih ranih sliv, čijih sad pa je skoro brez vse vrednosti, dostikrat še zdravju nevaren, kajti griža in mrzlica je že bila dostikrat nasledek nepremišljenega uživanja tega sadil. Na te slive se dajo pa domače češplje z dobrim vspehom cepiti, tako da je mogoče ma-lovredni sad v kratkih letih v cenjenega in priljubljenega domače ali pozne češplje spremeniti. Domača češplja se na ranih slivinih steblih prav rada prime, prav bujno raste in močne veje poganja, tako da se porezana in po cepljenju zgubljena krona v malih letih nadomesti in jeseni z najboljšim sadom polni. To cepljenje je posebno zarad tega vsega priporočila vredno, ker navadna pozna češplja v marsikteri zemlji neče veselo rasti, posebno v težki ilovici rada hira; rana sliva je pa v vsaki zemlji zadovoljna, če se tedaj v taki zemlji rane slive posadijo in potem na nje češplje pocepijo, je dobiček očividen. Cepljenje češplje na rane slive toraj živo priporočamo. Posušen krompir. Krompir se najprej skuha, olupi in v drob-ljance za nožev hrbet debele zreže. Tako zrezani krompir se na temenu peči do suhega posuši in ostane leta dni užiten. Pred kuhanjem se krompir z vrelo vodo popari, omije in kratko kuha. Okus je sicer malo drugačen, pa ne neprijeten. Ravno tako se da tudi bela repa ali strniš-nica za poznejo rabo posušiti. Izleček grahovega stročja dišava za juho. Navadno se grahovo stročje potem, ko se je grah izlušil, porabi za svinje ali se pa zavrže. Umnim gospodinjam naj povemo, da si s tem zametujejo izvrstno dišavo za juho in sicer ravno v onem času, ko ni frišnega sočivja dobiti. Stročje se namreč v vodi, kterej se nekoliko soli k a (kohlensaures Natron, ki se pri trgovcih z dišavami dober kup dobiva) primeša, dobro po-kuha, na platnu precedi, potem z nekoliko sladkorjem ukuha, da se prav zgosti. Tako se dobi izleček, ki ostane brez kvara, kakor dolgo želiš; izleček za majhno žličko v krožnik juhe pomešan zadostuje, da juha prijeten okus frišnega graha dobi. („Vlksbl. f. Stadt u. Ld.") Spremenjena Pravila okrajne posojilnice v Ljutomeru. H. Obresti in izplačevanje vložkoy. §. 52. Od tega, kar kdo v društveno bla-gajnico vloži, dobiva počenši od 2 gold. obresti. Od vložkov za 2 gld. in naprej plačujejo se, in sicer od 1. dneva naslednjega meseca obresti po 6% (od sto.) O povišanju ali znižanju obresti odločuje načelstvo z nadzornim svetovalstvom od časa do časa; to se pa mora vselej vsaj mesec poprej javno naznaniti. Obresti, ki ob koncu leta niso vzdignjene, pripisujejo se pri letnih računih, t. j. s p r-vim januarjem k glavnici. Obresti se ne plačujejo za tisti mesec, v katerem se glavnica.izplača, ali bi se odpovedana izplačati morala. §. 53. Vložnik sme vsak dan svoj vložek pismeno ali ustmeno nazaj terjati, in sicer znesek do 50 gld. brez odpovedi, znesek od 50 do 500 gld. z odpovedjo pred mesec dni, nad^ 500 gld. pa z odpovedjo tri mesece poprej. — Ca se pa pri vlogu denarjev dogovorijo posebni obroki, se tudi tako plačuje. Vložniku se izroči knjižica z društvenim pečatom, ktero podpišeta dva uda načelstva in t kateri je zapisano, koliko da znaša vložek in koliko obresti. Če so se zarad plačila dogovorili p o-sebni obroki, se mora tudi to zaznamovati. Ta knjižica je dokaz, koliko da ima vložnik terjati. V knjižico se zapisuje ime vložnika; izplačuje se pa vsakemu, kdor ima knjižico, kot lastniku ali pooblastencu, kolikor more s knjižico terjati, vsikdar, le v naslednjih slučajih ne: a) če se je amortizacija proti dotični knjižici naznanila; i) če bi si bil vložnik posebno naročil, da se vložek izplačuje samo njemu ali pa takemu, ki se s posebnim pismom izkaže kot njegov pooblastenec, in če je to v denarni knjigi in pa knjižici omenjeno. Knjižica se kupuje po znesku, ki ga nadzorno svetovalstvo odloči. J. Pogoji posojila. §. 54- Društvo daje le samo svojim udom posojila, in to na menjice od enega do šest mesecev, pravilno pa le samo na tri mesece. §. 55. Pri teh posojilih se pa mora zmi-raj na to gledati, da se denar za dalj časa ne iz-posojuje, kakor ga ima društvo pri svojih upnikih dozvoljenega. Ako denarne zadeve dopuščajo, sme se društvenikom posojilo s privoljenjem porokov podaljšati, toda nad poprejšnji rok nikdar ne; in tudi tolikokrat ne, da bi se posojilo vsled tega kot stalno imelo. Proti odiečeni prošnji za posojilo ali podaljšanje taistega pritožuje se pri občnem zboru. §. 56. Pri dovoljevanju in odmerjevanju posojil se mora vselej na osebo in razmere prosilca gledati in posojilo samo takrat, v toliki meri in na toliko časa dovoliti, kakor se kaže, da bo vernoti mogel. §. 57. Ako razmere prosilca dopuščajo, sme tudi več posojil ob enem imeti, če poroki poprejšnjih posojil temu niso nasproti. §. 58. Posojilo ne sme biti nižje od 5 gld. Če gotovina ne zadostuje, odloči načelstvo, komu da se poprej posodi. 9 §.59. Varščina pri posojilih je: a) če sta dva poroka ali akceptanta menjice; b) če se zastavijo zaupni papirji ali kovani denar, in c) če se zastavi premakljivo blago, ki ni spri-denju podvrženo. Poroka morata po svojih okoliščinah dati zadostno zanesljivost in se zavežeta, da plačilo vrneta sama kot plačnika nerazdelno (in solidum) z dolžnikom. Zastavljeni papirji se računajo po poslednji borzni ceni in jemljejo se za zastavo do polovice te cene. Pri premakljivem blagu odločuje nadzorno svetovalstvo, ali se vzame v zastavo in koliko da se manj posodi. §. 60. Do polovice tega, kar more društve-nik od denarnice tirjati, sme se, ako okolščine društva dopuščajo, tudi brez druge varščine posoditi. — §. 61. Ako društvenik večkrat zaporedoma posojila potrebuje, sme se tudi njegovo zemljišče, ako to okolščine društva dopuščajo, pod popolnoma varnimi pogoji kot kavcija (zastava) ali splošna varščina sprejeti. Posojila na posebne hypoteke se vendar nikoli ne dovoljujejo. §. 62. Udje načelstva nemajo pravice iz društvene blagajnice posojila prejemati, ali za drugih posojila porok biti. §. 63. Udom nadzornega svetovalstva sme se samo proti zanesljivi varščini do tistega zneska posojevati, kterega so za to izvoljeni udje c enilne komisije odmerili. V to komisijo izvoli občni zbor vsako leto tri društvenike. §. 64. • Kdor želi posojila, prosi pismeno ali ustmeno in mora pri tem dokazati: а) da je kot društvenik pristopil k društvu in da je svoj prinesek najmanj za pol leta naprej plačal, in б) da ponujena varščina posojilu popolnoma zadostuje. §. 65. Kolike obresti da bodo udje od posojil plačevali in kakošna da bode provizija, odloči načelstvo z nadzornim svetovalstvom, ta sklep pa mora najmanj eden mesec poprej javno naznanjen biti. §. 66. Za vsako društveno plačilo je Ljutomer plačilno mesto, in vsak upnik in dolžnik se podvrže tamošnji sodniji. Državni zbor. Iz splošnjega razgovora o drž. proračunu v 84. seji dostavljamo danas še nektere posebno mikavne opazke posamesnih poslancev. — Dr. Meznik, Moravec od desne strani, zagovarjal je narodne pravice. „Z narodnostjo" — pravi — „mora se postopati kakor z vero"; vsakej se mora pustiti posebnost. Motijo se ustavaki, če mislijo, da je ustav z direktnimi volitvami do vrha dospel; brez poravnanja s Čehi ni pravega ustavnega življenja, ker ni politične svobode. Dokazuje, da je neposredno tudi vlada zakrivila gospodarske stiske, ker je n. pr. na Mo-ravskem iz ničevih uzrokov ustavila založnice, ki so pravi blagor za poljedelstvo in obrtnijo bile, na Češkem pa „domoljubno - gospodarsko društvo" zadušila, ker se je — neki uradnik na svoji časti žaljen čutil. Dr. Menger od levice pritrjuje prejšnjemu govorniku glede na to, da je res vlada mnogo kriva gospodarskih nadlog. Beust je v dodatku h kupčijski pogodbi z angleško državo vvoznino obrtnijskih izdelkov tako zlajšal, da naši fabri-kanti niso več mogli tekmovati z angleškimi, ki so mnogo pred našimi. — Ravno tako vlada premalo pazi na to, da bi prav ono obrtnijo podpirala, ki je poljedelstvu na korist, marveč jo zaverajo mnoge neugodne postave. Po njegovih mislih se dajo davki le znižati, to je: kmetijstvu se potrebni pripomočki le prihranijo, ako se bo manj potrošilo za vnanja zastopstva države, za vojaštvo v mirnih časih in pa če se loterija odpravi, ki toliko denarja ljudem iz žepov pokrade. Slednjič potrjuje, da dačna zmožnost vidno pojema. V 85. seje se začne posebni razgovor o drž. proračunu, kterega prične bivši fin. minister dr. Brestel s tem, da skuša govornike od desne strani spodbijati in dokazati, da ni res, ka bi bila sedanja politična sistema gospodarskega poloma kriva, kakor so poslanci od desnice (pa tudi nekteri od levice bolj rahlo) trdili. Brestel je tako zaljubljen v sedanjo centralistično sistemo, da je celo przrl njene velike pregreške. Rekel je, da je od leta 1867. (ko je namreč Beust ustavakom do vrhunca pomogel) vsako leto bil preostanek v drž. blagajnici, da se je pa dve leti popred za ministra B e 1 k red i j a, ko se je „verfasunga" ustavila bila, za 400 mil. dolga napravilo. Državni stroški — pravi — so se res povišali, pa več-jidel so to plodovi ti (produktivni) stroški, n. pr. za šole, železnice itd. — Skoda, da ni v zbornici grofa Leona T h u n a, ta bi bil Brestelna sijajno zavrnul kakor smo brali v „Vaterld." Naj povemo to, ker je silno podučno. Dolg 400 mil. kakor tudi boj s Prusijo (1866) bila je žalostna dedščina Schmerlingovega ministerstva. Razkritja ital. generala Lamarmore so resnico na dan spravile, da je Bismark že 1. 1864 snoval boj zoper Avstrijo, in da naše nemško-liberalno mini-sterstvo za Schmrlinga zmožno ni bilo boj zabra-niti. — Ko je Schmerling odstopiti moral (vsled izstopa vseh federalistov iz drž. zbora s Poljaci vred), je bil poklican Belkredi; državno stanje je bilo takošno, da je grof Leon Thun v svojem govoru 7. jul. 1865 rekel: „Ali po ustavnem potu propasti ali pa po drugem potu otetbe iskati". — Izvolila se je edino prava pot: Belkredi je začasno ustav ustavil, da bi se z deželami in kraljestvi cesar pogodil in na tej podlagi Avstriji primeren ustav izdelal. Boj s Prusijo je vse ovrl. — Preden je pa še Belkredi na kormilo prišel, je bilo stanje državne blagajnice to-le: Leta 1865 spomladi, 4 leta potem, ko so začeli ustavaki pod Schmerlingom vladati, bilo je 8 milijonov pri manj ki jej a kljubu temu, da je drž. zbor — proti ugovoru vojnega ministra — strošek za armado za 17 mil. znižal. Potem je 8. jun., ko je še bil popolni mir, fin. minister predlagal državnemu zboru posojilo od 117 milijonov. Da je tega slabo državno gospodarstvo krivo bilo, pokazal je v gosposki zbornici 22. jul. 1865 grof Leon Thun po številkah, ker so ostanki na davkih če dalje večji prihajali: leta 1862 je ostalo na dolgu 12 procentov, leta 1863 že 16, in 1. 1864 celó 19 procentov. Ustavaki so bili torej do 1. 1865 državo skoro na kant spravili. Pomoči ni bilo druge, kakor da se je za Belkredija 400 mil. v zajem vzelo, kar je večjidel vojska požrla. Kljubu vsemu temu je pa Belkredi dru. B restel-nu zapustil neprodana državna posestva in drž. papirje z neprirezanimi obrestmi, kar je potem drugače postalo. Kar slednjič „plodovitost" državnih stroškov za šole in železnice zadeva, se je Brestel tudi močno vrezal. V sedanjih šolah se „plodi" verska malomarnost, nemškutarija, nadušna učenost in napuh, da hujskajo profesorji z učenci vred proti ministru ter ga na Dunaju izsikavajo, ker se je drznil opomniti, da naj gospodje študenti bolj marljivo v šolo hodijo in se učijo. — In kar zadeva „plodovitost" državnih stroškov pri železnicah, jih mora država od leta do leta z denarji zalagati, da si drugi žepe polnijo. — Pri posamesnih postavkih v proračunu naznanjajo tudi poslanci svoje posebne želje. Posnemali bomo le to, kar je bolj važno. — Stroški za državni zbor znašajo 1 mil. 148.676 gld. Politična uprava vseh dežel stane 5 mil. 595.000 gld. — Kranjska poslanca Pfeifer in Langer sta izrekla željo, da bi se tudi letos Dolenjcem, ki so po toči in nevihtah zopet silno poškodovani, pomoč iz drž. blagajnice dovolila ; minister žl. L a s s e r je pa odgovoril, da to prej biti ne more, dokler se ne kaže, da ni nikjer drugej pomoči. — Za zgotovljenje velike ceste v kotorskem okraju v Dalmaciji je zahteval poslanec dr. Klaič 54.000 gld., kar je vlada bila v proračun postavila; odbor pa je znesek znižal do 14.400 gld. Odborov poročevalec dr. G iskra je hudo kregal cesar, namestnika v Dalmaciji, barona R o d i č a, češ, da nema pravih sposobnosti za to službo, da se ne drži ukazov z Dunaja poslanih itd. Minister Las-ser je pa nekoliko zagovarjal generala Rodiča, češ, da ni učen birokrat ali kanclijsk črv, ter se je včasih, kakor se sam izgovarja, pri odkazo-vanju plačil zmotil, da pa to ne bo več. Predlog Klaičev je v manjšini ostal in obveljal odborov. — Za stavbe ob vodah se dovoli: rednih stroškov 880.000 gld., izrednih 1,160.100 gld. Dopisi. Iz Gradca. „Slovanskabeseda" je imela t nedeljo večer občni zbor. Pri tej priliki smo z veseljem slišali, da je društvo zopet na dobrih no-Priloga „Slov. Oosp.u k ŠU 51 gah, da je prejšnji dolg poravnan ter še v blagaj-nici precej gotovega denarja. Udov šteje sedaj 72, med njimi le samo 34 Slovencev, akoravno je Slovencev v Gradcu na stotine. Za predsednika se je enoglasno izvolil g. Hostelka, c. kr. kontrolor tukaj, mož, ki je društvu že večkrat z denarno podporo pomagal. — Po volitvi 8 odbornikov začel se je razgovor zaradi „venčka" v prihodnjem pustu. Predlog, da letos društvo nebi nikake veČe zabave napravilo, ni dobil večine, temveč se je prostovoljno oglasilo 16 društvenikov, kateri se stvari poprijeti hočejo. Veseli nas ta čin, ki spričuje, da je še v našem društvu gospodov, ki ne marajo niti za trud niti za denar, kedar gre zato, da se društvo na zvunaj kaže. — Izmed posamesnih predlogov zdeva se nam najvažnejši ta, da se v prihodnji jeseni ob priliki desetletnice obstanka „Slov. besede" naj skliče shod vseh slovenskih domoljubov v Gradec. Izvrstna res je ta misel, ker bi prijateljski shod vseh domoljubov slogo ojačil in k delovanju navdušil, pa mnogo mnogo se bo moralo o tem še pisati in razgovar-jati, preden dobra misel v življenje stopi. Iz mariborske okolice. (S e i d 1 naša mora.) Ker je „SI. Gosp." Seidlnov nered pri razdelitvi ubožnih denarjev že večkrat grajal, je S. za mesec december vendar prinesel z Dunaja 30 gld., češ, iz svojega lastnega žepa dam 30 fl. za uboge?! Dozdaj se je vsak mesec 30—35 fl. razdelilo med uboge in nikdar ni dnarja manjkalo; kako bi torej Seidl iz svojega ubogim kaj dal? Dokler je v župnikovih rokah bil sirotinski zavod, niso ubogi nikdar na cedilu ostali. *) Kam le Seidl dnarje, po kaznovanju in drugih potih pridobljene spravlja? — Ker seje oznanilo v cerkvi razdeljenje ubogim za d v a meseca, morali so zopet dobrotniki za eden mesec iz lastnega žepa dati revežem, da so bili utolaženi. (Zares prave turške razmere! Vredn.) Namestnik „Ormevotra" N. je pri slednji razdelitvi ubožnih denarjev rekel: „Srenjski odbor je sklenil med uboge vzeti L.", še močnega človeka, ki si lehko vsakdanji kruh služi, češ, da je Kamčan. Omenjeni L. je prej beračil, ker se mu je studilo delati, po novi postavi pa beračiti ne sme. S špehom in drugimi darovi dobrih ljudi je po žganjarijah norce bril, ter stvari predaval, da si je mogel krof namakati. V cerkvi ga ne najdeš nikdar, pri žganju vselej, kedar ga le krajcar v žepu tišči. Za ljudi take baže skrbi Seidlnov srenjski odbor brezpostavno, ker še farni zavodi niso srenjam izročeni, pijanci pa najmanj zaslužijo podpore, če so tudi „rojeni Kamčani". Od dotične strani se je namestniku „Ormevotra" resno povedalo, kaj da ima srenjski odbor opraviti, in zakaj da se v take reči meša, ktere še postavno niso v njegovi oblasti. (Konec prihodnje). *) Kako, kedaj in zakaj je pa sirotinski zavod proti postavi iz župnikovih rok prišel? Vredn. Iz Ptuja 8. dec. (Čitalnično stanje. Ptujska založnica.) Že precej dolgo se o nekdanjih središč narodnega gibanja „Čitalnic" nič zadostnega več ne bere. Druga za drugoj začenja dremati ali bolehati, zaspava ali umira. Ali so povsod jednaki uzroki? V jedni in sicer za njih življenje — rekel bi — najnevarnejši reči, namreč malomarnosti občinstva do teh pred nekoliko leti kaj cenjenih zavodov, so si vendar vse več ali manje podobne. Drugo breme, ktero mnogo teh narodnih društev tišči in zarad kterega pešajo, je stranoma iz omenjene malomarnosti prihajajoča denarna slabost. V vrsto onih, ki imajo premalo pod prstmi, spada tudi naša „ptujska čitalnica". Kako to? Znabiti malo prihodkov pa mnogo stroškov? Znabiti udi odstopajo? Ravno v tem grmu zajec tiči. Odpadli pak so eni zato, ker njim čitalnica sebičnih namer nije izpolniti pomagala; drugi izstopajo zato, ker se njim premalo zabav ponuja; tretji ostanejo udi, pa ne odrajtavajo obečanih doneskov; četrti trdijo, da so „že davno" izstopili; peti pa, ako njih zaprosiš, naj zaostali večletni dolg vsaj deloma poravnati blagovolijo, celó nič ne odgovorjijo, ali pa pošiljajo odborove pismene rahle opomine nazaj „Na odbor optujske čitalnice" dodajoči: „Ja sen optujskoj čitavnici ne nič dužen, pa tüdi neven zake?" — Drugi vzrok hiranja ptujske čitalnice je nemogočnost plačevanja nad vso mero drage najemščine. Kako in od kod tedaj obnemogloj pomoči ? O tem se bo pogovarjalo v glavni skupščini, katera se ima, kakor iz zanesljivega vira znamo, na pa-metvo (tepežni dan) sklicati. Ravno tako važnega in za okolico ptujsko v nekterem oziru še mnogo važnejšega pomena je, da okrajna posojilnica, ktero so pred dvema letoma tukajšnji osnovati nameravali, nikakor oživeti ne more. Pri vsej različnosti potov, po ktc-rih „stari" in „mladi" ieti cilj in konec: „blagostanje slovenskega naroda" doseči nameravajo, je prav tako podvzetje, kakor je okrajna posojilnica, očevidno ona točka, pri kterej se vsi lahko zedi-nijo, kar bi neprecenljiv in velik korak k potrebni iskreni slogi bil. Nekdanje sloge pak nam je tim bolj treba, ker se naši narodni protivniki na vso moč trudijo, če dalje več tal pridobiti. Ravnokar se je namreč osnoval začasni odbor, da v življenje spravi posojilnico pod imenom „Vorschussverein in Pettau". Mogoče je, da ostane podvzetje, kakor naši južni bratje pravijo, „djete nedorošče", zato ker nekteri paragrafi postave ne mikajo posebno k pristopu, še bolj pa zato, ker ravno največi denarni matadorji podvzetje jako srpo gledajo. Na vsaki način nam pa kaže omenjeno podvzetje zapuščeno praho, na kterej bi se z velikim haskom sejati dalo. Ne drži Slovenec na lastni zemlji križem rok; išče te sreča, um ti je dan; samo složno, složno, bratja mila! Iz okolice ljutomerske 7. dec. Ponemče-vanje šol.) Če pogledamo po milem Slovenskem, nehoté opazujemo, kako nas sedanji vladni organi*) z vsemi sredstvi na podlagi novih šol. postav ponemčiti hoté. Povsod po slov. Štajerskem, kakor tudi pri nas, se posebno zadnje čase pritiska na krajni in okraj. šol. svét, kazaje njim kakega sklučenjaka §., po kterem bi se morala nemščina v naše farne, národne šole uvesti. Tukajšnji krajni šol. sveti so morali zaradi nemščine svojo misel povedati in reči se mora, da so nekteri — proti namenu ljudstva, kterega zastopajo, in proti najvažnejemu načelu zdrave pedagogike — v tej zadevi preveč prijenljivi bili. A vendar, kakor poizvedujemo, je še to slav. predsedništvu okraj. šol. svéta vse premalo, zato se utegne poskusiti še drug pritisek. Tedaj pozor! Jaz še dosedaj v obče trdim, da še ni postave, ktera bi v naših dvorazrednih učilnicah velevala nemščino učiti; zato opozorujem kraj. šol. svéte, da se v tej tako važni reči ne dajo ustrašiti. Ta od naših strahovalnih nemškutarjev navedeni „paragraf" se bajé glasi, da se naj otroci po zmožnosti in temeljitem naučenji materinega jezika in na podlagi tega tudi drugega deželnega jezika učč.**) Al se pa naša deca že v drugem razredu toliko materinskega jezika naučč, da jim potem lahko služi povsod za podlago tuj-ščini, to je drugo vprašanje. Dozdeva se mi, da so gospodje v hudi pomoti, ali pa delajo — proti lastnemu prepričanju. Ako se Vi gospodje c. kr. nadzorniki, predsedniki itd. pri vsej ugodnosti časa, z dozorelim svojim duhom v vsem življenju še niste toliko našega jezika naučili, da bi ga temeljito znali, kako ga pa more naša majhna deca stopivša v šolo v enem ali dveh letih? Dalje sem pa tudi jako radoveden, koliko bi koristilo našemu kmečkemu fantu, ako bi mu učitelj razlagal v nemščini prirodoslovje, n. pr. kako se vrti zemlja krog solnca in mesec krog zemlje itd. Alj bi ne bila to prava podagogična neumnost? Namen ljudske šole, kakor sploh njenih obstoječih postav je, da se otrok v njej nauči brati, pisati, rajtati itd., kolikor toliko vseh predpisanih predmetov, in vse to le, kakor veleva zdrava pamet, v narodnem, otrokom razumljivem jeziku. Vrh tega je treba otrokom marsikaj vediti o umnem kmetovanju in sploh o tem, kar spada v bodoči poklic večine naše mladeži. To bi bilo dobro in koristno, ne pa da se učenci s tujo, nepotrebno in neprebavljivo hrano pitajo, v tem *) Da so šolski svéti „vladni organi", se jim od vlade v novejšem času ostro zatrjuje. Vredn. **) Ta točka postave bi pa ravno tako tudi vezala našega soseda Nemca, kakor nas in našo deco, ker sta gotovo tudi za štajerskega Nemca dva deželna jezika, a ne samo za Slovenca. Pisat. ko se domače in mnogo tečneje nikakor prebaviti ne morejo. Domoljub. Sv. Križ pri Ljutomeru. (Zanimiva razsodba.) 24. avg. 1.1. je posestnik S. nekoliko omamljen domu prišel in se s svojo ženo zarad dela prepirati začel. Potem se zapre v sobo in dvakrat s samokresom (pištolo) ustreli. Žena, polna strahu, da se je usmrtil, začne sosede na pomoč klicati. Sosed pribiti, duri s silo odpre in najde S. na tleh ležati, kakor da bi bil res mrtev. Ko pa drugi sosed pride in mu samokres iz rok vzame, se šema naglo na noge postavi in reče, da mu ni več živeti. Po dolgem razgovarjanju reče: Saj še imam nabito puško, zamorem se ž njo vstreliti — ter hiti po njo, sosed pa za njim, ter ga prime s puško tako, da ni mogel ne gor ne dol. Spet pride sosed, ki mu je prej samokres vzel, prime za puško ter mu jo s tako silo zdere, da mu ka-zavec na roki zlomi in mu še mastno zaušnico po vrhu pritisne, da mu ušesna bobniča poči. Zdaj nastane prepir, po prepiru tožba, ki se je 28. novembra t. 1. s tem končala, da se je s o s e d, ki je hotel malosrčnežu črne misli z glave stepsti, zločinstva kriv spoznal in v 10 dni zapora, 30 gld. odškodovanja in v povračilo drugih stroškov obsodil. — Ljudem pa, ki zdaj • obsojencu in pričam zabavljajo, čes, zakaj ste pa tje šli, rečem le to, da vsakoga kristijana dolžnost veže, bližnjega nesreče braniti, in da bode Bog vsakega po nja namenu sodil. Iz Savlnske doline. 15. t. m. (Pomota.) Dopisniku iz Savinske doline v „Slov. Gospodarju" štev. 49. so se gotovo neke pomote vrinole, alj pa celo pri glavni skupščini okraj n. zastopa dne 4. nov. t. 1. ni nazoč bil. Naj povem resnico. Zakaj ni dopisnik naravnost vsega povedal, kar se je pri glavni skupščini obravnavalo? Zakaj ni dopisnik čisto nič o letnem „računu" in „preliminaru" omenil? Dopisnik naj vsaj pove, kako se je g. Vaš, (Unternehmer) za letni račun in preleminar, za moste, ceste itd. potegoval; on je le zahteval, da bi se vse postavno ravnalo, stroški zmanjševali in denar varčno obračal; zarad tega so bili pa tudi na njegovi strani veliki posestniki in kmeti. Kar tajnika zadeva, je g. Vaš rekel, da se za to majhno delo morebiti tajnik za nižjo plačo dobi, ker ni nikjer tako drago plačan, ka kor pri nas, saj je tudi c. k. kontrolor v Kozjem za 200 alj 300 gld. to službo opravljal; znabiti on po tej ceni službo prevzame. G. V. pa n i b i 1 zoper pisarja ali tajnika, ampak le zoper previsoko plačo, in na to so le eni možje in ne „vsi" vstali. Ko so pa tisti stoječi možje rekli, da naj ostane plača saj eno leto, ker tajnik dobro slovensko zna, je tudi g. Vaš to potrdil. — Gospod Vaš je bil tudi eden prvih za zahvalo g. Hermanu. Dobro bi menda bilo in želeti je, da bi vsi tisti ljudje v naši Savinski dolini, kteri druge za j nemirneže imajo, sebe dobro in prav spoznali, potem pa na svoje prse ponižno udarili, rekoč : „Mea ¡culpa!" Pravicoljub. Pristavek vredništva. Glavno ravnilo nam je, da se v dopisih krivo ne poroča in nihčer po krivičnem ne žali. Odgovornost spada toraj na poročevalce, ne na vredništvo, ki ne more vedeti, kako prav za prav stvari stojč. Zarad tega pa, če se kaj napačno poroča, ni treba zdražbe, ampak stvar se naj hipoma pojasni, kakor v tem dopisu, in pravde je konec. Politični ogled. Avstrijske dežele. Po dvojnih sejah vsak dan se je državni proračun v zbornici poslancev skončal. Pri postavkib za naučne in bogočastne zadeve so na ministra Stremayra od vseh strani prav ostre pušice letele; od liberalne strani, ker še ni vse izpeljano, kar tirjajo „konfesijonelne" postave, od federalistične strani pa, ker ni pri šolah narodne ednakopravnosti. V svojih odgovorih je bil minister prav kratkih besedi, ter je liberalce menda le na pol potolažil, federaliste pa še bolj žalil. — Proti dru. Viteziču z Isterskega, ki se je pritoževal zoper popolno zanemarjenje slovenščine v šolah, je rekel ekselenca Str., da nema vpliva na določbo učnega jezika v ljudskih šolah, in da mu izmed ljudstva ne prihajajo pritožbe zoper ponemčevanje in poitalijančevanje v šolah, marveč zoper to, da se premalo nemški uči. Da ima minister tudi na učni jezik mnogo vpliva, pričajo imenovanja deželnih šolskih odbornikov in nadzornikov. Iz druge strani pa vedó zdaj narodnjaki, kaj storiti, da se ponemčevanju v šolah v okom pride: ministru se morajo celi kupi pri-tožeb poslati! Sicer je pa znano, da Cehi že leta in leta za češko vseučilišče prosijo, pa je vse zastonj, kakor tudi naše prošnje in pritožbe. Prav je torej imel poslanec, duhovnik Weberz Moravskega, ki je na besede ministra Stremayra odgovoril: „Dolžnost ljudskih zastopnikov je, resnico spričevati, in to storim izpovedajé, da se z nami Slovani v Avstriji tako dela, kakor da pod Avstrijo ne spadamo." Ko bi se — pravi nadalje — §. 19. ustava v svoji pravi podobi fotografirati dal, bi spaki najbolj pristojal podpis: „Zasmehovalec!" — Šlezki poslanec C i e n c i a 1 a je naravnoč rekel, da bi se ministri zarad preziranja §. 19. prav za prav morali tožiti! Proti krepkim ugovorom od strani Poljakov seje sprejela resolucija fin. odbora, da se namreč tudi gališki dež. šol. svčt po postavi od 25. maja 1868 vravna, to je: da zgubi pravice samostalno8ti, kterih je po posebni milosti svetlega cesarja pridobil. S Poljaci so nasproti glasovali federalisti desnega središča. — Alj bodo Poljaci vendar enkrat spoznali, da so njih pravi prijatelji le federalisti, ne pa ustavaki. Ogersko. Minister Ghyczy je zmagal, ker so mu obe zbornici dovolile poberanje davka po dosedanjem načinu. Levičarji so ga strastno napadali, on jih je pa vrlo dobro pobijal in jim med drugim to-le pod nosove dal: „Če mislite, da vam je večina v deželi gotova, pa poskusite vladno kormilo v roke dobiti; če pa tega zaupanja nemate, pa ne spodkopavajte vsaj zaupanja, kolikor se ga vlada ima!" Vnanje države. V Berolinu na Nemškem teče zdaj pravda proti grofu Ar ni mu zarad pri-drževanja državniških listin. Grofa zagovarjajo 3 odvetniki. Že več dni traja branje listin, ktere je grof oddal. Iz njih se vidi gola samosilnost strastnega Bismarka, kajti je delal in dela na to, da obstaja na Francozkem republika, ker ve, da ona Franciji roke veže in jej zaveznikov najti ne da. Boji se Bismark tudi, da bi grof Chambord kralj postal, češ, da bi kot odkritosrčen katoličan papežu v podporo bil, kar pa ne sme biti, dokler se Bismark s papežem in katol. cerkvijo ravsa. Narodna skupščina na Francozkem je proglasila svobodo nauka, kar je katoličanom na veliko korist, ker niso primorani svojih otrok v brezverske državne šole pošiljati, ampak si smejo lastne, katoliške šole napravljati. — Dela se na vse kriplje, da bo armada skoro na krepkih nogah stala. V ta namen se hoče veliko državno posojilo napraviti. Na Španskem je kraljeva armada dne T. in 8. t. m. republikance zopet hudo natepla. Njih general Loma sam je bil na begu hudo ranjen; po novejših poročilih še živi. Bil je grozovitnež, ki je moril in požigal povsod, kder so ljudje za kralja Karola. Zasluženo kazen je prejel. — Zdaj hoče Ser rano, načelnik republike, vrhovno povelje prevzeti in nad Karliste iti; utegue pa isto osodo imeti, kaior dva najboljša generala republikancev, Konha in zdaj Loma, ki sta oba zgubila; prvi je umrl, drugi je tudi nevarno ranjen. Razne stvari. (Izpred celjske sodnije.) Dne 30. nov. je bil Ivan Prčič iz Lavdomirovca na Slavonskem od porotnikov kriv spoznan ropa, tatvine in hudega telesnega poškodovanja, od sodnikov pa v 151etno težko ječo s postom obsojen. Meseca sušca t. 1. je bil J. P. v 71etno težko ječo v Lipoglavi zaprt, pa jez dvema tovarišema ušel in v noči na videm-skem mostu s pogumnim nočnim čuvajem v do-tiko prišel ter ga hudo poškodoval (štev. 39. „Gosp."). — Dne 1. dec. je stala na sodbi M ar j. Ilešič s 7 tovariši, tožena hudega telesnega poškodovanja. Ona bila je kriva spoznana in v 15-mesečno ječo obsojena, tovariši pa nekrivi. — K. P e č o v n i k od sv. Roprta v slov. gor., tožen hudega telesnega poškodovanja nad Fr. Bizjakom, je bil 2. dec. tega hudodelstva nekriv spoznan, kriv pa prestopa zoper telesno varnost in zarad tega obsojen v platež globe 150 gld. in povrnjenje vseh sodnijskih stroškov. — Dné 3. dec. je bil Fr. Truppe, poštni oficijal v Mariboru, zarad službine nezvestobe v lletno težko ječo obsojen. — Dné 4. in 5. t. m. bila je slednjič obravnava proti M. Rajnišu s Polja, ki je 1. 1865. Hrvata Jurija Harinski-ga na potu v Podčetrtek na semenj umoril in oropal za kakih 200 gld. Človek brez vse krščanske vzreje, prav divji mož, je hrvaškega soseda v samoti pri topliškem mlinu 5krat s kamnom po glavi udaril, omočenemu torbo z denarji odrezal in po drugem potu proti Celju pobegnil. Ker je povsod denarje kar trosil in po-pijal, je vzbudilo to sum in ga v preiskavo spravilo ; ker je pa stanovitno vse tajil, je bil zarad pomanjkanja dokazov meseca marc. 1867 izpuščen. — Menda v obupnosti je divjak večkrat se hvalil, da je Hrvata ubil; Harinski, ki se je z razbito glavo do neke hiše privlekel, ga je tudi pred smrtjo nekemu možu natanko popisal. Vse te in druge govorice je kmet A. Turk sodniji sporočil, in Rajniš je bil drugokrat v preiskavo djan. Po zaslišanih 50 pričah je bil R. z 9 proti 3 glasom od porotnikov umora in ropa kriv spoznan, po sodnikih pa k smrti na vislicah obsojen, če se tudi 381etni hudodelnik pomilosti, utegne vendar v zaporu ostati, ker se mu je slabo spričevalo dalo, da je ves zdivjan človek, kterega se vsa okolica boji. Znamenitno je, da — ko je svojo smrtno sodbo zaslišal, ni prosil pomiloščenja, ampak le semo za to, da se rdeči dežnik, kterega je na dan umora pri sebi imel, in kteri se je sodniji v spričevanje poslal, njegovi ženi Neži naj povrne! (Se enkrat: varujte se sleparij!) Jud, pred katerim je. „SI. Gosp." št. 46. že svaril, se še po slovenski zemlji klati in slepari. Piše se Mor iz Schotten, „Antiquarensammler", ter „SI. Gosp." v žepu nosi, obetajé, da bode z njegovim imenom podpisano pojasnilo v kratkem v „SI. Gosp." brati. (Kadar pride, mu bo „Gospodar" na tanko potni list pogledal. Vred.) Pravi, da je z slovito firmo Giani na Dunaju v zvezi, pa se mu vidi, da otrobe veže. Potno pismo ima od ogerske vlade in trdi, da je dober katoličan, da je pa tisti, pred katerim je „SI. Gosp." svaril, Kranjec z rudečo brado bil. Pravi, da je ta od Lempaškega g. župnika kupil za 20 gld. „Luster". (Grda laž, kdor pa očitno laže, ni pošten človek). Toraj še enkrat: varujte se sleparjev! Mavricija pa postavite pred kakega župana, da dokaže, okdod da ima kupčij sko pravico. (Óetverospev Švedskih pevkinj) slišali smo v Mariboru dné 11. dec. Pevkinje so se izučile v glasbinem konservatoriju v Stokholmu. Njih petje je tako dovršeno na vsako stran, da milota človeškega glasu in lepega sklada višje stopnje pač ne more doseči. — Na pretresovalca v „Marb. Ztg." I je petje še celó poseben vtis napravilo. Med ču- dovito lepimi glasovi se mu je namreč prvokrat misel zasvetila, da bode edini posel dovršenih — muzika! Potem takem bodo le muzikalni ljudje zveličani ali dovršeni, ali pa postanejo vsi, ki bodo zveličaui, sami godci in pevci! (Manevri proti banki „Sloveniji'1.) Iz Vojnika se nam piše: Poprejšnji agent banke „Slovenije" g. S t an cel je zdaj zastopnik avstr. „Greshama" in lovi ljudi k zavarovanju preužitka po tem zvi-jaškem načinu: Pravi namreč, da so se gg. N. N. iz Celja, eden iz Vojnika in mnogi drugi tudi po njem pri „Greshamu" zavarovati dali za toliko in toliko tisoč. To ljudi zapeljuje. Se vč, da smo se dali po njem zavarovati, toda ne pri „Greshamu", temveč pri banki „Sloveniji", ktera je g. Stancelna že zdavno odstavila. — Prav smo torej imeli, ko smo v poslednjem listu rekli, da „odstavljeni agenti in uradniki banke „Slovenije" proti njej delajo in ljudi begajo. Potreba bi torej bilo, da si. ravnateljstvo v Ljubljani vsakokrat javno po listih razglasi, če kteremu agentu ali uradniku slov6 da. Česar bi se treba bilo, da se zapeljivcem tla spodmaknejo, prepuščamo si. ravnateljstvu v preudarek. (Tudi „sistemizirana" Šola!) Poroča se nam, da morajo otroci v neki ljudski šoli gornjegraj-skega okraja po zimi polenca sebo prinašati, sicer bi se ne mogla šola kuriti. Kje pa je krajni šolski svčt? V paragrafih „šolskih postav", ki pa toplote po zimi ne dajejo. (Odlikovanje.) Narodni župan v Dolini na Primorskem je bil od presvetlega cesarja odlikovan zlatim križcem za zasluge, kteiega mu je 11. dec. izročil s posebno slovesnostjo c. kr. okr. glavar v Kopru. (Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg. : Kreft, Korošec, Lednik, Bezjak Fr., Pleš-nik, Sever po 11 gld. (Duhovne premembe v krški škofiji:) Za spirit-vala v semenišču postavljen je č. g. Jož. V i d u c , dozdaj kaplan v mestni fari sv. 11 a; na nja mesto stopil je č. g. A. Mililer, ki je začasno bival na vseučilišču v Inomostu. — Umrli so čč. gg. Rud. Gussenbauer, častni kanonik, dekan in mestni župnik v Volfsbergu v noči od 29.— 30. nov.; Dol linger Alfonzij, benediktinec in bivši profesor bogoslovja, dnč 7. dec.; Jož. Seli weigh a rt, dekan in mestni župnik pri sv. Andreju v labodski dolini, dnč 7. dec. („K. BI.") Ker že mora biti, spričujemo na dotično prošnjo, da dopisa: „Iz Savinske doline" v 49. štev. „Gosp." ni pisal č. g. B. Cilenšek, vranski "kaplan. Naj se toraj povrne ljubi mir, kakor je bil poprej! Listnica vredništva. Dopisniku M. F. iz zgornje Savinske doline: Vsak dopisnik se mora v listu na vred-ništvo podpisati in tudi imena tistih povedati, zoper ktere kaj ima. V Vašem dopisu ni ne eno ne drugo, torej se ni porabil. Tržna cena pretekli teden V Mariboru V Ptuju V Celju V Varaž-dinu fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Pšenice vagan .... 4 60 4 50 4 60 4 25 Rži „ .... 3 90 3 50 3 35 3 30 Ječmena „ .... 3 60 3 — 2 40 — _. Ovsa „ .... 2 20 1 90 2 20 — _ Turšice (koruze) vagan . 3 10 2 60 3 — 2 43 Ajde „ . 2 90 2 40 2 80 2 20 Prosa „ 3 90 — — 3 40 — —,. Krompirja „ 2 — 2 — 2 — 1 60 1 80 2 — 1 20 1 — Slame (v šopkih) „ 1 40 1 60 — 80 — „ za steljo — 80 1 — — 60 — — Govedine funt .... — 28 — 30 — 28 _ 22 Teletine „ .... — 32 — 32 — 30 _ 24 Svinjetine „ .... — 30 — 30 — 40 — 34 Slanine „ .... 37 34 40 -— 28 IiOterijne številk«s V Gradcu 12. decembra 1874: 75 12 82 89 30 Prihodnje srečkanje: 26. docembra. Hat prodaj 3-3 je nezgorljiva denarnica, Nr. 8 umetne so-stave z dvema oddelkoma, k vsakemu posebne vratice, ključavnice in zapahi; zgornji oddelek s „tresorjem" in drugimi napravami za denar in vrednostne stvari, spodnji za knjige itd. Prav po ceni za dobiti pri JOŽ. Martini, ključavničarju v Mariboru. kralj. Ces. 7—12 dvorni pnškar Ivan M. Erhart, v Mariboru priporoča: Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od .....12 gl. — kr. (do najvišje cene.) Puške dvocevke od spredej za nabijati iz svila (drota) . 18 „ — (do najvišje cene.) Lefaucheux (lefošč) iz svila od 30 „ — (do najvišje cene.) Lencaster (lenkaster) iz svila od...... (do najvišje cene.) Revolverje..... (do najvišje cene.) Pištole dvocevke . 44 — ** » >> 2 „ 50 „ enocevne 1 „ 30 „ Svetinj» 1! za napredek !j ALBERT SAMASSA, i, \i dvorni zvonar, izdcljevalec strojev in raznoterega orodja uri gašenju ognja v LJubljani, priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim 'jzastopom: Vbrana zvonila z vso potrebščino, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže, zamore en mož zvoniti; dalje priporoča vse vrste brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd. po naj nižji ceni. Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim rp Diploma s plačevanje v obrokih. pripoznanja J i " — 14 svetinj Diploma I pripoznanja Darovi za božične praznike in novo leto. iz pravega in kitajska srebra. Spodobno se zahvaljuje za dosedanje meni skazano zaupanje naznanjam, da sem si zalogo zlatnine in srefoemine vnovič in bogato preskrbel ter priporočam p. n. občinstvu za prihodnje praznike kot vezila: Zlatih prstanov, zlatih in srebernih križcev , zlatih in srebernih lancev (za gospode in gospe), zlatih prstanov z diamanti, zlatih naušesnikov in naušnic, granatnih, zlatih in srebrnih olepšav, naročnih olepšav, zlatih in srebrnih svetinjic, bucik ali prsnih igel, jedal raznih vrst in karkoli se na mizi rabi; tabakir, naprstkov itd. V moji zalogi so dalje stvari iz kitajskega srebra na poljubno izbiro in za vsako porabo. Ob enem naznanjam p. n. občinstvu, da preskrbljujem vse v moj posel spadajoče poprave, ter sprejemljem rezljanja, pozlačenja v ognju i. t. d. Žlahtni kameni, staro zlat6 in srebro se kupuje ali zamenjava. Henrik Schon , juvelir, zlatar in srebernar v Mariboru, 2—3 spodnja gosposka ulica, v Grubičevi hiši štev. 105.