Pomembne seje izvršnega sveta Osnovna značilnost minulih sej izvršnega sveta skupščine občine Ljubl jana Center je bilo predvsem obravnavanje izredno pereče problematike. Med na.jbolj zanimivimi prohlemi, ki jih je obrav-naval izvršni svet, so vsekakor problematika izvajanja davčne politike, predlog o zvišanju cen oskrbnega dne v domu upoko-jencev na Taboru, nezakonite vselitve na območju občine in pro-blematika delovnega časa v trgovini. ZAPOZNELE DAVCNE NAPOVEDI Izvršni svet je v zvezi s pro blematiko izvajanja davčne po-litike obravnaval tudi družbe-no negativne pojave in sprejel ukrepe za preprečevanje le-teh. Davčna uprava objavi vsako leto v skladu s predpisi v ča-sopisih javnj poziv za vložitev davčne napovedi. V tem pozivu je določen rok za vložitev na-povedi, davčni zavezanci pa morajo do roka te napovedi tudi vložiti. Letos je napoved vložilo prepozno 967 zavezaiv cev, na osebni poziv davčne uprave 1.826 zavezancev, še okoli tisoč pa tega ni storilo. Negativni učinek nepravo-časne vložene napovedi je kas-nejša odmera davka in tudi ¦ s tem v zvezi kasnejše plači-lo. Veljavni predpisi določajo za nepravofiasne napovedi pet odstotkov viš.ji davek, za tiste pa, ki ne vložijo napovedi niti v poz-nejšem roku, pa za 10 odstotkov. Toda očitno je, da ta ukrep davčnih zavezancev ne sili v to, da bi v roku od-dah napoved, zato bo potreb-no še posebej proučiti možnost za druge saokcije zoper kršil-ce. Precej je tudi negativnih po-javov v zvezi z ustvarjanjem dohodka brez predpisanega do-voljenja. Po obrtnem zakonu občani namreč ne smejo op-ravljati obrtne dejavnosti brez predpisanega dovoljenja, ki ga izdaja občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo. Do-voljenje je moč dobiti v dolo-čenih pogojih za opravljanje obrtne dejavnosti, ki je zave-zancu glavni poklic. Na ob-močju občine pa so primeri, ko se z obrtno dejavnostjo uk-varjajo tudi občani, Tri za to nimajo ustreznega dovoljenja. Letos so ugotovili 270 takšnih primerov, od tega s področja proizvodne qbrti 103 (4 so re-gistrirali nad 20.000 dinarjev prometa), od storitvene obrti pa 167 občanov (od tega jih je le 5 registriralo nad 20.000 dinarjev prometa).. Na področju intelektualnih storitev je registriralo promet brez dovoljenja 317 občanov, od tega 46 nad 20.000 dinarjev. Res pa je. da so to sila nepo-polni podatki, saj registracijo računcv ni treba evidentirati pri davčni upravi. VIŠJA CENA V DOMU Dom uipakojencev v Centru je septembra zaprosil za potr-ditev novih oskrbnin v zavodu zaradi podražitve energetike, živil, čistil in uslug. Računi so pokazali. da je potrebno zvi-šati ceno oskrbnine za dan za 3,55 dinarja ali 5,9 odstofcka na poorečno ceio oskrbnega dne. Do-m uookojencev Tabor skrbi za 320 do 330 oskrbovan-cev na Taboru in 136 na Polja-nah. Približno polovic?. oskrbo-vancev kri.ie stroške bivanja in . oskrbe v domu s pokojnino, za ostale pa plaftuje dql oskrbni-ne občina, zlasti Center. Iz meseca v mesec so nara-ščale cene blaga in storitev, s čimer so se tudi slabšali po-goji poslovanja v domu. 2e , januarja je prišlo prvič do podražitve ogrevan.ja in tople vode. Po nadaljnjih podražit-vah, ki so sledile aprila in ok-tobra, je sedaj ogrevanje za 49 odstotkov dražje kot ot> koncu lanskega leta. V isterh času se je podražil tudi plin za 25 odstotkov. Poleg tega se je aprila po-dražilo tudi konzumno mleko, julija pa tudi večina drugih osnovnih živil kakor kruh, ol-je in sladkor. Konec avgusta so bile zaradi naštetih in dru-gih podražitev cene v prodaji na drobno že za 18,5 odstotka višje kot decembra lani. Zaradi nesorazmerno viso-kih podražitev materiala dom upokojencev ob sedanjih ce-nali oskrbnih dni ne more kri-ti stroškov in takšnih osebnih d»hodkov zaposlenih, kot jih predvideva samoupravni spo-razum o delitvi dohodlka in osebnega dohodka. Dom podražuje s predlogom oskrbni dan ža pet do 7 od-stotkov, kar je znatno manj od Ietošniega splošnega zviša-nja cen. Škoraj polovico vkal-kuliranih stroškov sestavljajo osebni dohodki ki so v predla-gani ceni oskrbne^a dne le za 2 R ''dstotka višji kot v sedanji ceni Dom je imel v prvem pollet-ju od celotnega dohodka 607.653 dinarjev ostanka do-hadka, ker oa lma precejšnie obveznostr Ckritje anuitet, ob-ratna sredstva), je ostanek so ra^merno skromen. Ob takš-nem finančnem staniu so bili kalkulativni osebni dohodki de-lavcev nižji, kot jilv določa spo-ra-5um o delitvi dohodka in OD. Neto kalkulativru osebni do-hodek delavca na mesec je bil 2.119 dinariev., neto KOD na po^ojno kvalifiniranega delav-ca pa 1506 dinarjev. Podraži tev je tako utemeljena tudi s finančnim U3.oehom doma, no-ve cene pa. naj bi dom uvelja-vil, s 1. septembrom letos. Izvršni svet ie o tej prob^e matiki raspravljal in je tudi dpi soslasie za oovišanje os-krbiega dne v domu z veUav-nr>«tio od .1. sentftmbra letos. NEZAKONITE VSELITVE Izvršni svet obžinske skup-ščine je razpravljal tudi o ne-zakonitih vselitvah na območju občine Center in soglasno sprejel sklep, da upravni or-gan občinske skupščine izde-la predlog, iz katerega bo raz-vidno, kaj je treba narediti, da bi abstoj"če predpise lahko re-snično tudi spo&tovali. Ko pri-de do nasilne ali nezakonite vselitve, je treba takoj reagi-rati. UPRAVICENE ZAHTEVE? Letos so trgovske delovne organizacije, predvsem proda- je na drobno, v Ljubljani sprožile zahtevo, da bi trgofi-ne ob sobotah popoldne za-prli. Svojo zafttevo so vodstva sindikatov organizacij nekate-rih trgovskih delovnih organi-zacij naslovile na mestni in re-, publiški odbor sindikata delav-cev storitvenih dejavnosti proš-njo, da njihovo zahtevo ome-njena organa obravnavata in sprejmeta sklep, da se obrato-valni delovni čas v trgovinah ob sobotah popoldne ukine. Na podla^i teh zahtev je predsedstvo mestnega odbora sindikata del3vcev storitvenih dejavnosti Ljubljana konec maja letos sklenilo, da vpra-šanja obratovalnega časa v tr-govinab ob sobotah popoldne ni samo stvar trgovine pa tu-di ne samo sindikatov, pač pa pelotne družbene skupnosti Ljubljane. Sindikat je tudi sodil, da v okviru SZDL predvsem po-troš.niški sveti pri KS menda morajo imeti pomembno bese-do pM reševanju tega proble-ma. Poleg tega pa tudi ni mogoče lti mimo pristojnosti skupšči-ne mesta, po drugi strani pa ta stvar ni samo v izključni pristojnosti Ljubljane, ampak cele republike. Zapiranje trgovin tik pred turistično sezono ne bi itnelo pozitivnega odmeva v javno-sti. Zapiranje trgovin s tehnič-no dejavnostjo je ena stvar, nekaj drugega so trgovine s prehrambenim blagom. Ob tem ne moremo mimo soglasja vseh prizadetih, predvsem pa bi morali obfiani povedati svo-je mnenje. Na podlagi teh stališč je pri-šlo do pogovora predstavnikov sindikata s trgovskimi podjet-ji. Takrat je poleg predlogov sindikata prišlo tudi do dru- ¦ gih predlogov, ki bi jih bilo potrebno proučiti. Se posebej gre za vprašanja v zvezi z eko-nomskimi" razlogi ža zapiranje trgovin ob sobotah popoldne, nakupe, število strank ves te-den in ločeno v soboto (po urah). ProuCiti bo nujno tudi fluktuacijo delovne sile, števi-lo in odstotek zaposlenih žensk. Pomembno vpražanje je tudi otroško varstvo ob. sobo-tah popoldne. Ne moreiiio tu-di mimo tedenskega obratoval-nega časa, posebno ob sobo-tah po^poldne, y trgovinah ne-katerih zahodnih in vzhodnih držav, predvsem sosednjih in tistih, iz katerih pride največ tufih turistov. Na podlagi stališč in skle-pov ter predlogov mestmega odbora delavcev storitvenih de-javnosti in pogovora s pred-stavniki TOZD so podjetjem posredovali vprašalnik, ki je vseboval navedene elemente. Na vprašalnik je odgovori-lo 48 trgovskih in drugih orga-nizacij združenega dela z ljub-ljanskega območja. Po podat-kih, zbranih z vprašalnlkom, ustvarja 11 TOZD drobnopro-dajne mreže z živili v Ljublja-, ni tedenski promet v vištiii ' sKoraj 30.000.000,00 dinarjev. Promet ob sobotah pa znaša 5.500.000,00 dinarjev m je za 500.000,00 oziroma devet od-stotkov večji, kot je poprečen dnevni promet. V enem tednu obišče trgo-vine, ki jih je zajel ta vpra-šalaik, skupno več kakor 900.000 straok. Ob sobotah je strank uekaj več kot 150.000, ker je 16 odstotkov vseh strank v tednu in 1 odstotek vefi, kot je popreaio strank dnevno. Podatki kažejo, da kar 74 .odstotkov strank ob sobotah nakupuje dopoldne do 14. ure. V vsrfi 11 TOZD, ki jih zaje-ma gradivo, je bilo konec ju-lija zaposlenih 2.256 zaposle-nih, od tega 2099 žensk, od te-ga pa je kar 1.452 mater z enim ali dvema predšolskima -otrokoma. Tako visok odstotek žensk, posebej tistih z otroki, ki so zaposlene v drobnoprodajni mreži živil, harekuje, da je po-trebno problematiko delovne-ga časa trgovin ob sobotah po-poldne obravnavati izredno resno. Ce ob tem upoštevamo, da ob sobotah popoldne v Ljub-ljani ni organiziranega otro-škega varstva in tudi šolskega ne in da so možje teh zapo-slenih žensk v glavnem ob so-botah prosti, je to dodatni ar-gument, ki je v prid trgov-skim delavcem, da trgovine ob sobotah zaprejo Tudi kar zadeva mlečne pro-izvode, sadje, kruh in zelenja-vo ni nobene bojazni, da bi ljudje ostajali brez teh artik-lov. V petek imajo namreč že vse trgovine omenjene proiz-vode, kruh pa je tako ali tako moč dobiti ob sobotah dopol-dne. Poleg 'tega vakumirano pa-kirano meso lahko traja 8 dni, mleko pa celo dva meseca. Izvršni svet skuipščine, ki je o tej problematik) razpravljal, je bil mnenja, da je potrebno te probleme reševati s samo-upravriim sporazumom, ki bi ga bilo potrebno ' podpisati čimprejt ISpa je tudi .predla-gal mestnemu IS, da naj za' čas, dokler samoupravni spo-ra^um ni podpisan, predlaga trgovskim delovnim organiza-cijam, da bi ta problem rešile zodlokom, ki bi ga IS SML predložil v sprejem SML. PRED SEJO SKUPŠCINE Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so tik pred svojimi sejami, kjer bodo mo-rali obravnavati nekaj izred-no pamembnih vprašanj. Ta-ko bo 20. novembra zasedal zbor KS, 21. družbenopolitič-hi zbor in tisti dan tudi zbor združenega dela. Med naipomembnejšimi toč-kami dnevnega reda sta prav gotovo obravnavana osnutka zakona o prispevku za upora-bo mestnega zemljišča na ure-ditvenem območju mesta L.iu-bljane in obravnava poročila davčne uprave, o katerem smo . pisaii v uvodu. Slavko Drlje