Leto XXII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din), za 'h leta 90 din, za 'h leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI UST Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo Številka 57.i Uredništvo: Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telj 25-52. Uprava: Gregor-j čičeva ul. 27. Tel. 47-61.' Rokopisov ne vračamo. —■ Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.' IzhStSt vsa*t ponedeljek, ___________ sredo in petek Ljubljana, sreda 17. maja 1939 fona posamezni <|>EA VtSna številki din ■ Prenagljene uredbe Izšla je uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen v teh obratih. Nova uredba je bila nujno potrebna, ker je praksa pokazala, da je prvotna uredba popolnoma neuporabna, ker se ni prav nič ozirala na naše dejanske razmere. Uredba je bila izdana, kakor da bi bile pri nas gostinske razmere že kar idealne in kakor da bi se moglo pri nas uporabljati merilo kakor v turistično najbolj naprednih državah. Seveda je bila potem hladna prha neizogibna in izkazalo se je, da po novi uredbi bi morali skoraj vse hotele in gostinske obrate tako zelo degradirati, da bi dobili čisto nemogoče stanje. Zato se je najprej veljavnost uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov odložila, sedaj pa se je izdala nova, seveda v oni nemogoči obliki, ki dela zainteresiranim tako silno mnogo težav, ker postane nova uredba jasna šele po mučni primerjavi s staro. Da bi se izdajale nove uredbe v prečiščenem besedilu, ki je takoj za vsakogar uporabno, je menda pri nas res nedosegljivo. Kakor z uredbo o klasifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen v teh obratih, se redno dogaja tudi z vsemi drugimi uredbami. Komaj se začenjajo izvajati, ze se pokaže, da nastajajo nepremostljive težave z njih izvajanjem in zato se kmalu nato izda prva uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe, nato naj pomagajo razna avtentična tolmačenja, ko pa še ta ne pomagajo, pa izide tudi druga uredba o spremembah in dopolnitvah ali pa se vsa uredba sploh ne izvaja. Vse te napake pa nastajajo, ker se pri nas izdajajo vse uredbe — a vse so v zadnjem času z zakonsko močjo — mnogo prenaglo. Napravi se neki osnutek uredbe, ki Sf- potem nekaterim zainteresiranim korporacijam tudi pošlje, njih pomisleki pa se upoštevajo le deloma ali pa sploh ne. Ni seveda čudno, če potem uredba ne velja in če se pri prvi praktični preizkušnji izkaže kot neuporabna. Ta slaba izkušnja s prehitro izdanimi nredbami se vleče že skozi vsa zadnja leta, kljub temu pa se trpi še nadalje in nove uredbe se izdajajo z lahkoto, ko da bi bilo zakonodajno delo prava otročarija. Včasih pa ima človek tudi vtis, da mislijo nekateri, da se delavnost političnih ljudi kaže v tem, ce izdajajo čim več uredb, kakor da bi bila v vsaki uredbi neka skrita čudodelna moč, ki takoj odpravi vsako zlo, kakor hitro se izda uredba proti temu zlu. Toda uiedba sania na sebi nič ne pomaga, pomaga le uredba, ki je dobra, ki je-premišljena i„ v skladu z dejanskimi potrebami življenja. Ni važno, koliko uredb se izda temveč kakšne uredbe se izdajajo’ Č-o kje, potem velja v zakonodaji la'insko pravilo, non multa, sed nuiltum. pa bodo uredbe dobre in v resnici v skladu z dejanskimi pozebami življenja, se je treba po-syeto\ati z ljudmi, ki poznajo tva-llll0> katero obdeluje uredba. N-i 'aPrica, temveč neobhodna nuj-n°st, da bi se morale pred izdajo v«dol razstavljenih. Potem pride na vrsto tkalnica. Delavstvo pričakuje vsak dan odpoved. In potem? No, potem bodo stroji tekli v Afriki, skupaj z onimi, ki že tam brne in požirajo bombaž. Toda lo bo domači egiptovski bombaž, ki ima zelo dobra vlakna in ki se nabavi brez deviznih skrbi in težkoč. Tudi lastne plantaže imajo velika tekstilna podjetja v deželi faraonov. Pa delavci? No, delavci si bodo poiskali druge službe, saj se bodo baje v Mariboru tovarne še povečale. Sicer pa gre nekaj strojnikov s stroji vred v Egipt, da jih tam zopet sestavijo in poženejo v tek. Plača se jim nikakor ne bo zmanjšala. Ne bo pa posebno velika, ker bodo dobivali le po poldrug egiptovski funt na leden, skoraj toliko kot doma! Delavci morajo pač biti v silni stiski, da gredo za tako nizke mezde v Egipt, ki je za Evropca drag, zelo drag. Ali ni res nihče poučil delavcev, da je takšna mezda prenizka? So pa tudi nekatere tovarne, ki imajo zadosti surovin na zalogi. Tako tovarna Hutter, ki se je tudi v tem pogledu izkazala kot prvovrstno podjetje. Selitev tovarne Zelenka v Egipt je pač najlepša ilustracija, kako pojmuje tuji kapital svojo nalogo v našem narodnem gospodarstvu. Bojimo se le, da tudi po teh težkih udarcih, ki smo jih prejeli, naši odločujoči či-nitelji še ne bodo spoznali, kako je treba postopati s tujim kapitalom. Lepi dobički Bora Na podlagi nedavnega sklepa upravnega odbora družbe Societe Franfaise des mineš de Bor se bo izplačala na prioritetne delnice dividenda po 108,80 fr. frankov, na druge delnice pa po 106,34, oz. 104,50 fr. frankov po numera.ciji delnic. Jlor donaša torej francoskim delničarjem še nadalje sijajne dobičke. Menda bo treba borski družbi še povečati njene privilegije, da bo dividenda še večja. Nemci že kupujejo v Jugoslaviji les na podlagi wiirz-burške pogodbe V Jugoslavijo so že pričeli prihajati nemški lesni uvozniki, ki kupujejo les na podlagi posebnega dogovora, ki je bil sklenjen v ,Wurzburgu in ki se pri nas ofi-cialno označuje kot strogo zaupen. Zaradi te Čisto nepotrebne »stroge zaupnosti« je nevarnost, da bodo naši lesni producenti in izvozniki doživeli težko izgubo, ker bodo prodali svoj les prepoceni. (Tem večji dobiček pa bodo imeli (nemški kupci. Tudi tu se vidi, ka-Iko se pri nas »pospešuje« izvoz. Avtomobil ni več luksus To nam priča že mal izlet na (delavni dan v okolico Ljubljane. ISrečali bomo na slabih in boljših leestah že prilično število osebnih avtomobilov, za volanom pa bomo videli zastopnike najrazličnejših poklicev, ki hite po svojem poslu. Nič čudnega ni danes več, če vidiš sedeti za volanom malega trgovca, obrtnika, da, celo kmeta srečaš že Cesto in tudi duhovnika. Cena avtomobila se je zadnjih 10 let znižala za več ko polovico Kljub temu pa avtomobilizem pri nas še zdaleka ni tako razvit kot v sosednjih, tudi malih državah. Mnogo je vzrokov, ki ovirajo razvoj motorizacije, slabe ceste, da-Ijatve itd. Treba pa je tudi smotre-me propagande in k temu mnogo služijo prireditve Ljubljanskega velesejma. Na letošnjem pomladanskem velesejmu od 3. do 12. junija bodo samo osebni avtomobili zasedli nad 1.500 m2 prostora. Najrazličnejše znamke vseh cen. in velikdsTI bodo zadivile vsakogar. Manjkalo pa tudi ne bo tovornih avtomobilov, avtobusov, motornih koles in koles. Izbira med sledečimi znamkami bo pač prav težka; vse so dobre in vredne: Adler, Audi, Amilcar, BMW, Borgwart, Bick, Cadillac, Chevrolet, Citroen, Chry-sler, Daimler-Benz, DKW, Fiat, Ogljikova kislina Tvorniška cena za 1 kg ogljikove kisline znaša 4'50. En kilogram je obremenjen z naslednjimi davščinami: Skupni davek 3% znaša 0'14 din, banovinska in občinska trošarina znašata skupno povprečno 5 din, da je en kg obremenjen s 114% fabrične cene. Pri tem ni upoštevana davčna obremenitev procesa proizvodnje, prodaje in dobička. Zaradi velike obremenitve je padla proizvodnja ogljikove kisline za eno četrtino. Nado-mestuje se z vbrizgovanjem zraka v pijače. Zaradi različne višine banovinskih trošarin se tudi tihotapi. Ocetna kislina 80%ne jakosti velja po tovarniški ceni neto po 26 din za kg z ambalažo. Na to kislino se plačuje na račun skupnega davka 1*27 din, državne trošarine 3‘20, banovinske trošarine 3'20 din, občinske trošarine okoli 4 din, skupno torej 11'67 dinarjev ali okoli 44% tvorniške neto cene. Ni pa upoštevana obremenitev proizvajalnega in proda-jalnega procesa ter dobička. Fabrične obleke in plašči so obremenjeni zelo občutno z banovinskimi trošarinami ter z davčnim dodatkom skupnega davka na konfekcijo v višini 2'5%, dočim so obrtniške delavnice in trgovci, tako imenovani manipulanti, ki dajejo svoje tkanine krojačem v izdelavo, oproščeni obeh teh davščin (kar je tudi razumljivo — op. ured.). Te davščine znašajo pri obleki za 400 din 30 dinarjev, pri plašču za 500 do 600 dinarjev pa 52'50 din. Posledica le davščine je bila, da je promet v naši največji tvornici oblek padel po uvedbi te davščine od 26.382.793 dinarjev v prvem polletju 1937 na 10.268.404 din v prvem polletju 1938. Efekt nove trošarine pa je bil za državno blagajno neznaten. Milo spada med vsakdanje predmete potrošnje najširših slojev. Samo v času od 1. IV. 1936 do 1. IV. 1937 je bila proizvodnja mila obremenjena j. novimi državnimi in banovinskimi davščinami na 4 surovine, in sicer na loj, sodo, kolofonijo in ribjo mast. Skupni davek na milo znaša 5%, luksuzni davek 12% se plača za milo, ki je dražje ko 30 din za kg. Občinska trošarina znaša za navadno milo za pranje perila (ki velja po srednji tvorniški neto ceni 8 din za kg) do 0'50 din, za toaletno milo (povprečna neto cena 15 din), ki ni nikak luksus, znaša 3 din ter se dvigne do 10 din za kilogram. Obremenitev navadnega mila s skupnim davkom in občinsko trošarino znaša v mestih z največjim obdačenjem 11%, pri toaletnem milu pa do 70% tvorni-ške neto cene. Poleg gotovega proizvoda pa so obremenjene tudi surovine za proizvajanje mila še z zelo občutnimi državnimi, banovinskimi in občinskimi davščinami, kar nam kaže naslednji pregled: Občinske trošarine na surovine in pomožna sredstva za proizvajanje mila so uvedene skoraj v vseh mestih, kjer je industrija mila. Kavstična soda in maščobe, kot glavne surovine, so obdačene v večini mest, večinoma pa tudi vsa Ford, Hanomag, Hansa - Lloyd, Hordi, Hudson, Lancia, La Salle, Maybach, Mercedes - Benz, Olds-Mobile, Opel, Pontiac, Plymouth, Steyer, Škoda, Tatra, Renault, Ter-raplane, Vauxhal, Wanderer; pa tovorni Belford-Truck, Blitz, Che-vrolet-Truck, Daimler-Benz, Fiat, Ford, International, Krupp, MAN, druga pomožna sredstva kakor kolofonija, eterična olja, glicerin itd. Fiskalna obremenitev surovin in pomožnih sredstev za proizvajanje navadnega mila za pranje znaša okoli 18% fabrične neto cene gotovega mila. Poleg teh davščin pa je proizvodnja mila obremenjena še z neposrednimi davki podjetja, njegovih nameščencev in delavcev, ko tudi s taksami in drugimi javnimi bremeni med proizvodnjo in prodajo. Srednja obremenitev z vsemi fiskalnimi davščinami navadnega mila znaša okoli 25 odstotkov fa-brične neto cene, toaletnega mila z ozirom na mnogo večje občinske davščine pa okoli 10%. Papir Z izjemo rotacijskega papirja podleži papir kot gotov izdelek skupnemu davku v višini 6'2%, banovinski trošarini 15 din za 100 kg, kar znaša okoli 246 din povprečne neto tvorniške cene v višini približno 620 din za 100 kg. V mnogih mestih pa tudi občinski trošarini (uvoznim v višini 5 do 20 din za 100 kg), povprečno torej od 0'8 do 3% tvorniške neto cene. Skupno je obremenjen papir z 11 '6% tvorniške neto cene. Poleg tega je proces proizvodnje papirja zelo občutno obremenjen, ker od J. 1932. dalje ni minilo leto, da se ni uvedla neka nova davščina v breme proizvodnje tega predmeta. Državna trošarina na električno energijo zlasti obremenjuje to industrijsko panogo, ker je njen način proizvodnje v veliki meri elektrificiran. Poleg tega mora plačali neka naših največjih papirnic še občinsko trošarino na električno energijo v višini 3*5 pare za kV/h. Trošarina na električno strujo pomeni posebno občutno breme za proizvodnjo lesovine, katere vrednost znaša 100 din za 100 kg. Za proizvodnjo le količine lesovine, ene glavnih surovin za izdelavo papirja, je potrebno od 150 do 170 kWh električne energije in se torej plača 14'50 državne in občinske trošarine, t. j. 14'50% vrednosti lesovine. Občinska trošarina na premog znaša poleg tega 2'50 din za tono, itd. Skupna fiskalna obremenitev 100 kg papirja za zavijanje, tiskanje in pisanje, čigar povprečna neto vrednost znaša okoli 620 din, znaša torej: skupni davek od papirja in od surovin za njegovo proizvodnjo . . 46'76 din banovinska trošarina na papir in trošarine na surovine................2840 „ ostala fiskalna bremena ...................6640 „ skupno . . . 141'26 din l. j. 23% tvorniške neto cene. K temu pa je treba prišteti še mestne trošarine na gotov papir, ki znašajo od 5 do 20 din za 100 kg (0'8% do 3%), da se skupna obremenitev dvigne na 23‘8 do 26%. Pretiranost in nesorazmernost te obremenitve se vidi iz primerjave s plačami in mezdami v tej industriji, ki znašajo samo 19'23% tvorniške neto cene. Prevelika fiskalna obremenitev je tudi vzrok, da je postala carinska zaščita za domačo papirno in- Mercedes-Benz, Saurer; motornih koles bo tudi mnogo in navajamo glavne znamke: Ardie, Bianchi, BMW, Deutz, Diamant, DKW, Ho-rex, Maico, Miele, NSU, Phaeno-men, Puch, Sachs, Wanderer, Zundapp. Interesenti, oglejte si veliko razstavo na Ljubljanskem velesejmu med 3. in 12. junijem. dustrijo popolnoma iluzorna. Zato se tuji papir, ki uživa tudi znatne olajšave od svojih držav, uvaža v velikem obsegu, pa čeprav je kapaciteta naših tvornic tako velika, da bi mogli poleg kritja vse domače potrebe še papir izvažati. Tekstilna industrija Na gotove tekstilne proizvode se plača 6'2% skupnega davka (ali ha predivo 2'7 do 34% ter na gotove proizvode 4'2%). Poleg tega je ta industrija obremenjena s carinami, skupnim davkom in drugimi davščinami na razna pomožna sredstva (sodo in druge kemikalije ter barve), nadalje s carino in skupnim davkom na neke njene surovine: na bombažne odpadke v višini do 10% njih vrednosti, na odpadke tkanin in prediva v višini do 16% vrednosti, na razne potrošne predmete pri tekstilnih strojih v višini do 30% do nad 100%, na valjarje za kalandre do 110% vrednosti dotičnih predmetov. Tekstilna industrija je zlasti še zadeta zaradi tega, ker se umetna svila davčno obravnava kakor naravna svila ter zato podleži luksuznemu davku, čeprav so predmeti iz umetne svile predmet potrošnje najširših slojev in ne pomenijo prav noben luksus. Stopnja skupnega in luksuznega davka na prejo umetne svile, pa čeprav obsega tudi hkrati promet gotovih izdelkov, je nesorazmerno visoka, ker znaša 44%. Tekstilne industrije podleže še posebnim davščinam za pospeševanje domače proizvodnje tekstilnih surovin. Tako morajo n. pr. plačati 2 din od kg (5—7% vrednosti) umetne svile v fond za pospeševanje svilo-reje, 042 din od kg uvoženega surovega bombaža ali prediva v fond za pospeševanje domače kulture bombaža. Carinska oprostitev tekstilnih strojev je po pogodbi z Anglijo znatno omejena z novim od finančnega ministrstva izdanim tolmačenjem, kateri stroji se smejo smatrati, da so oproščeni plačevanja carine. Politične vesti Troje glavnih vprašanj je še v Evropi, pravi v svojem listu Virginio Gayda. Ta vprašanja so: vprašanje spoštovanja narodne časti in oblike življenja, kakor so si jih izbrali posamezni narodi, zagotovitev enakih sredstev za neodvisno delovanje narodov in zagotovitev enakega položaja v svetu vsem narodom. Z drugimi besedami pomenijo vsa tri vprašanja pravičen mir. Države, ki so si po versajski pogodbi prilastile zemeljsko bogastvo, hočejo na vsak način ohraniti vodstvo nad drugimi državami. V tem je jedro vseh konfliktov. Nemško propagandno ministrstvo je obsodilo kot intrigo tuje vesti, po katerih da je hotel Mussolini v svojem turinskem govoru sporočiti Nemčiji, da Italija zaradi Gdanska ne bi šla z Nemčijo v vojno. Mussolini da je govoril svojim ljudem samo interno ter se ni bavil z vprašanji, ki se razpravljajo v mednarodni javnosti. Še en mirovni predlog bo Roosevelt, če bi zopet prišlo do kritične situacije v Evropi, izdal kot nov apel. Neki višji uradnik notranjega ministrstva, ki je sodeloval pri sestavi zadnje Rooseveltove poslanice, je izjavil, da bo Roosevelt v svoji drugi poslanici predlagal sklicanje konference, ki naj bi sklepala o razdelitvi dobrin brez vseh teritorialnih sprememb. Nemško-italijanska vojaška zve- za bo podpisana prihodnji teden v Berlinu. Podpisal jo bo grof Ciano. Poljski veleposlanik Lipskj se je vrnil v Berlin. Sodi se, da je polj-sko-nemška napetost znatno popustila. Tudi nemški tisk je ustavil svojo kampanjo proti Poijski. Ponedeljek, ki se je označeval v Gdansku kot sila kritičen, je minil mirno, ker je Poljska vlada izjavila, da ne bo priznala nikakih izvršenih dejstev več in da bo njena armada takoj nastopila, če bi hotel kdo enostransko spremeniti stanje v Gdansku. Namestnik poljskega zunanjega ministra Becka Areiševsky odpotuje v kratkem v Moskvo, kjer se sestane s pomočnikom zun. komisarja Patjomkinom. Sovjetska vlada je v svojem odgovoru odklonila angleške predloge ter vztraja slej ko prej na sklenitvi politične in vojaške zveze med Francijo, Vel. Britanijo in Sovjetsko Rusijo. Nekateri angleški konservativci pa se tej zvezi upirajo, ker menda mislijo, da si je Vel. Britanija s pogodbo s Turčijo že dovolj utrdila svoje stališče. Sedaj bo verjetno Francija posredovala med Anglijo in Rusijo, da bi se zveza z Rusijo vendarle sklenila. Splošno pričakujejo, da bo dal sestanek državnikov ob priliki zasedanja Sveta Zveze narodov pozitivne rezultate. Francoska vlada namerava imenovati dosedanjega svojega varšavskega veleposlanika Noela za glavnega tajnika v ministrstvu zunanjih zadev. Za veleposlanika v Varšavi pa bo imenovan general Weygand. Budimpeštanski list »Nemzety Ujszag« piše o poljsko-madžarskem prijateljstvu ter pravi, da izvira to prijateljstvo iz zgodovinskih, kulturnih in vojaških skupnih tradicij in je zato močnejše ko vse trenutne nevšečnosti. Karpatska meja ne loči obeh narodov, temveč jih zbližuje. Vlada češko-Moravske je predložila protektoratu v odobritev načrt o ustanovitvi češke milice, v kateri bi bili zaposleni bivši češki podoficirji in oficirji. Nemško vojno sodišče je obsodilo na smrt sodelavca generala Gayde Vaclavičeka zaradi njegovega delovanja v češkem narodnem duhu. Smrtna sodba je bila izvršena v Plznju. Prva parada slovaške vojske je bila v nedeljo ter so sodelovale tudi nemške ŠS čete. Med parado se je dogodil naslednji incident: Bivši slovaški notranji minister je z nekega balkona opazoval parado. Ko ga je množica opazila, je pohitela pred njegov dom v tako velikem številu, da je bil zaustavljen ves promet. Množica jo navdušeno pozdravljala Sidorja, ki je imel nato kratek govor z balkona. Sidor je med drugim dejal: »Vztrajajte in bodite zvesti, kakor sem zvest jaz.« šele potem, ko so manifestacije občinstva utihnile, se je mogla nadaljevati parada slovaške vojske. Tuka, sedanji podpredsednik slovaške vlade, je dejal po paradi na banketu: čeprav je slovaška vojska majhna, pa je v njej odličen duh in najboljše orožje. Slovaška je vedno pripravljena, da skupno z nemško armado izvrši svojo dolžnost. Prvi vpoklici angleških novincev bodo po novem vojaškem zakonu 1. julija. ' Anglija bo dobavila Turčiji, kakor poročajo italijanski listi, 509 bombnikov ter dala Turčiji kredit 30 milijonov funtov za utrditev Dardanel. Italijanski listi vidijo v tem dokaz, da hoče Anglija nadaljevati svojo protiitalijansko politiko, ki j o je začela s sankcijami v času etiopske vojne. Švedski parlament je izglasoval zakonski načrt o povečanju švedske vojske. Palestinski problem bo najbrže v kratkem rešen v smislu angleškega predloga. Po tem predlogu bi ostala Palestina še 8 let pod angleško suverenostjo. V prvih petih letih bi se smelo na novo naseliti v Palestino vsako leto po 15.000 Židov, torej skupno 75.000 Židov. Nato bi bilo vsako novo naseljevanje Židov prepovedano. Arabci so baje na ta angleški načrt že pristali. Washingtonska vlada 'je sklenila, da zgradi na otoku Portorico letalsko oporišče ter da bo otok tudi utrdila. V ta namen je določen kredit 30 milijonov dolarjev. Japonski list »Kokumin Šimbo«, ki je v ozkih zvezah z japonskimi vojaškimi krogi in ki je mesece dolgo vodil kampanjo za vojaško zvezo med Japonsko. Nemčijo in Italijo, piše sedaj nakrat, da Japonska v boju proti komunizmu obeh teh sil ne potrebuje. Japonci niso ne pod nemško in ne pod italijansko vlado. Nova avtonomna politika sili Japonsko na stran onih držav, ki ji morejo pomagati pri vpostavitvi novega reda na Kitajskem. Nato časopis omenja govorice, po katerih dobavljata Italija in Nemčija še vedno Kitajski orožje in municijo. Kako so obdaieni pri nas razni industriitki predmeti ii. Dcaarstvo Naše zadruge in PAI3 Pretekli teden sta bila občna zbora Zveze slovenskih zadrug in Zadružne zveze, v katerih je organizirana velika večina vseh slovenskih zadrug. Na obeh občnih zborih se je ostro kritiziralo postopanje PAR pri likvidaciji kmetskih dolgov. Pritožbe obeh zadružnih zvez so globoko utemeljene in prav za prav se je le čuditi, da ni bila kritika še znatno ostrejša. Ne moremo pa prav razumeti, kako to, da niso mogle zadruge doseči, da bi se z njimi bolje postopalo. Saj vendar vse naglasa, kako je koristno za nas zadružništvo in kako ga je treba pospeševali. Pri tem navdušenju bi človek mislil, da mora vsakdo izgubiti bitko, kdor se spusti v boj z zadružništvom. Resnica pa je drugačna. Sedaj ugibamo, če je navdušenje za zadružništvo le prazna pena ali pa je rešpekt pred bankami tako velik, da je interes zadrug pozabljen. Naj bo že kakor hoče, na vsak način pa je značilno, da so zadruge pri pritožbah proti PAB brez moči! Garantna pisma bank, ki niso pod zaščito Objavljena je bila naslednja uredba ministrskega sveta: tj 1. — Finančni minister se pooblašča, da more izjemno od določb čl. H,S. zakona o drž. računovodstvu začasno dovoljevati denarnim zavodom, ki niso pod zaščito, za podpiranje domače industrije izdajanje garantnih pisem tudi nad višino vplačane glavnice in zneska rezervnega sklada do 10% vplačane glavnice. § 2. Ta dovoljenja se dajo: 1. če ima denarni zavod najmanj 20 milijonov din popolnoma vplačane glavnice, 2. če se garantno pismo izdaja izključno le za državne nabave, ki se tičejo vojne obrambe. § 3. Finančni minister mora v vsakem konkretnem primeru preiskati solidnost denarnega zavoda, ki izda garancijsko pismo. § 4. Uredba velja največ 2 leti. Od slovenskih denarnih zavodov menda ne pride po leh določbah noben zavod v poštev. Velik uspeh francoskega posojila . V ponedeljek je bilo predloženo francoski javnosti v podpisovanje novo (> milijardno posojilo, ki se imenuje mirovno posojilo, ker naj z okrepitvijo francoske narodne obrambe zagotovi mir. Uspeh posojila pa naj bi dokazal tudi, da je Francija gospodarsko močna, vse njeno prebivalstvo pa enoduš-no v želji obrambe Francije. Pogoji za posojilo so bili zelo "godni, kljub temu pa je uspeh Posojila presenetil vso javnost, kajti vse posojilo je bilo v šestili u,ah popolnoma podpisano in ce-prepisano. Ta velik uspeh posojila pač najjasneje priča, da je Francija finančno močna in da so Francozi prepričani o bodočnosti franka. Nemčija išče posojila v Sv ici za povečanje trgovine z balkanskimi državami Nemčija išče pri švicarskih bankah večje posojilo v devizah. Zadnje seje upravnega sveta Banke za mednarodna plačila v Baslu se je udeležil tudi dr. Funk, ki je imel "ato v Bernu sestanek z zastop-švicarskih bank. Na sestanku Predlagal dr. Funk, naj dovo-bj° švicarske banke Nemčiji več-•te posojilo v devizah oz. v Švicarjih frankih. Posojilo bi uporabila Nemčija za povečanje svoje trgovine z Balkanom. Po nekih poročilih bi bile švicarske banke pripravljene razpravljati o tem predlogu. Nekateri menijo, da se bo to vprašanje podrobneje razprav- ljalo pri bližnjih trgovinskih pogajanjih med Nemčijo in Švico. * Zlate in devizne rezerve Italije so se v lanskem letu znižale za 202 milijona lir na 3826 milijonov lir. Banka za mednarodna plačila v Baslu je imela lani 8 6 (predlani 9) milijona švic. frankov čistega dobička ter bo izplačala 6% dividendo. Inozemska pšepica: Do poslednjega časa je bila tendenca na mednarodnih tržiščih za pšenico nekoliko čvrstejša, v poslednjem času pa so tečaji zopet popustili. Povpraševanje evropskega konsu-ma po pšenici je bilo precejšnje, kot kupca sla nastopili Anglija in Belgija za večje količine, medtem ko so ostale države nakupile samo manjše množine. Zalogo argentinske pšenice bo laže plasirati iz razloga, ker je Avstralija angažirana za izvršitev svojih obvez na Daljnem vzhodu in je močan kupec za argentinsko pšenico Brazilija. Chicago je koncem tedna noti ral 75r7g, a končni zaključek je bil 75%; slično je bilo tudi gibanje tečajev na ostalih terminskih borzah. Inozemska koruza: Tečaji za koruzo so na svetovnih produktnih borzah, izvzemši chicaške borze, precej nazadovali. Povpraševanje je popustilo, opažati je edino večje oddaje argentinske koruze. Dasi-ravno so zaloge koruze v USA izdatne, je promet razmeroma majhen. Tudi iz podonavskih držav je opažati zmanjšani promet. /> Domači pregled Pšenica na evropskih tržiščih je v ceni nazadovala, čeprav ni bilo čezmernih ponudb. Od vseh provenienc je v ceni najbolj nazadovala gornje in južno banatska pšenica in pa pšenica iz okolice Starega Bečeja ter Srbobrana. Povpraševanje je bilo malenkostno in tudi dosedanji kupci iz južne Srbije niso imeli nikakršnega interesa za blago. Sedanje cene niso več dosti višje od cen >Prizada« in ni izključeno, da se bodo že v tekočem tednu izravnale, ter bi v tem primeru bilo mogoče prodati blago zopet »Prizadu«. Bačka pšenica iz okolice Som-bora notira din 144—145, gornje in srednje bačka din 145—146, potiska iz okolice Starega Bečeja in Srbobrana 148—149, ostala potiska 147—148, gornje banatska 141 do 142, južno banatska 142—143 dinarjev. V pregledu izvozne trgovine v žitu so nastale v letu 1938. bistvene spremembe. Zedinjenje. Avstrije z Nemčijo je bilo važnega pomena za našo žitno izvozno trgovino. Pred zedinjenjem je naša država izvažala del pšenice in koruze v Avstrijo proti plačilu v devizah, medtem ko smo izvažali otrobe, ječmen, oves in nekatera semena proti plačilu v avstrijskih šilingih, ostalo blago pa proti obračunu v klirinškem prometu. Po zedinjenju Avstrije z Nemčijo so postale odredbe prejšnje trgovinske pogodbe z Avstrijo brezpredmetne in blago, ki se izvaža v te kraje se obračunava na isti način, kot za Nemčijo, to je, vse vatnem kliringu. Za delstvo je to se upošteva, izvozili v Avstrijo nosti za več ko 230 S priključitvijo Avstrije k Nemčiji je postala Nemčija naš največji odjemalec deželnih pridelkov; s lem pa se je skrčil dotok deviz, ki smo jih preje dobivali za izvoz blaga v Avstrijo. Občutljivo prizadeti so bili pri tein naši izvozniki, ker izvaža žito v klirinške države izključno samo »Prizad«. Knako slabo je vplivala na izvoz Žita tudi odcepitev dela teritorija češkoslovaške republike. V letu 1938. smo izvozili pšenice 1,104.168 mq v vrednosti 208,811.083 din, Izkaz Češko-moravske narodne banke z dne 7. maja navaja, da se je zlata podloga zmanjšala za 1,56, devizna in valutna za 16 na 840,4 milijona K. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 66 milijonov na 6,2 milijarde K. Zlato kritje se navaja s 35'3%. Anglija bo dala, kakor poročajo »Financial News«, Poljski mnogo večje kredite kakor jih je dala kateri drugi državi. Poleg tega bo l Anglija jamčila za zunanje poso- koruze 4,679.348 mq, v vrednosti din 489,813.(MK), proti izvozu v letu 1937., ki je znašal v pšenici 3 milijone 180.350 mq v vrednosti din 570,532.400'—, v koruzi 7,251.950 nu| v vrednosti 698,938.000'— din. V letu 1938. je bil tedaj izvoz pšenice manjši za 2,076.182 mq v vrednosti din 361,721.317'—, v koruzi za 2,562.620 mq v vrednosti din 218,065.000'—. Koruza: Tendenca za koruzo se je v poslednjem času za vagonsko blago stabilizirala, medtem ko je cena za šlepovsko blago nazadovala. Kupec za šlepovsko blago je bilo edino Privilegirano izvozno društvo, ki je odkupne cene znižalo za 2 din in plačuje sedaj din 103 za 100 kg; kot prodajalec pa se je pojavila tudi druga roka, kar je na nazadovanje cen le še bolj vplivalo. Pariteta Indjija notira din 102, nakladalna postaja Banat pa din 100—101. Moka: V-sorazmerju s ceno pšenice je tudi moka popustila in no- Po zadnjem izkazu o stanju naših kliringov je znašal naš dolg Češkoslovaški samo še 2,4 milijona .Kč. A še ta dolg se je sedaj že likvidiral. Naš dolg Češkoslovaški, ki je znašal še pred petimi meseci okoli 150 milijonov Kč, je bil torej v 5 mesecih popolnoma plačan. Sedaj je nastalo vprašanje, kako bo z našim izvozom v Češko-moravski protekto rat v bodoče. Sedaj izvozimo samo živine vsak teden v češko-moravski protektorat za 6 milijonov Kč. Izvozniki ne vedo, kako naj bi v bodoče obračunavali tečaj češke krone. Mnogi se zato boje še nadalje izvažali živino v Ceško-Mo-ravsko. Kakor se poroča iz Beograda, je napovedan prihod ceško-morav-skih uvoznikov naše živine v Beograd, da bi s pogajanji z našimi Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je izdal naslednje pojasnilo o izvrševanju uredbe o legitimacijah delavcev in nameščencev: Izvzete od obveznosti, da imajo poslovne knjižice oz. legitimacije, so samo one osebe, katerih službeni odnos ima javnopraven značaj in ti so: vse osebe, ki so v državni ali banovinski službi v služiteljev, zvaničnikov pripravnikov, v reguliranih služiteljev, ali uradnikov (podoficirjev, vojaških uradnikov) v smislu zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931., zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929. in zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929. Predpisi o poslovnih knjižicah se morajo torej uporabili za vse druge osebe, ki so v državni ali banovinski službi in te morajo to-raj imeti poslovno knjižico oz. legitimacijo. Analogno s prej povedanim so izvzeti od dolžnosti, da imajo po- jilo Poljske. V kratkem pride v London v ta namen posebna poljska delegacija, ki jo bo vodil bivši guverner Poljske banke g. Koc. Angleški državni podtajnik za zunanjo trgovino Hadson se je pogajal v Ameriki zaradi dovolitve ameriških kreditov evropskim vzhodnim državam, zlasti Poljski in Turčiji. Bolivijska vlada je določila novi tečaj bolivijske valute, in sicer je 1 angl. funt enak 140 bolivianosom. tira na bazi nularice od din 235 do 240. Krmilna moka: Tendenca za krmilno moko je nespremenjena in je povpraševanje samo od strani dalmatinskega konsuma. Banatska osmica notira din 112—115, srem-sko-slavonska din 115—117,50. Otrobi banatski notirajo din 105 do 107'/2, sremsko-slavonski din 108—110, vendar je povpraševanje slabo, ker je sedaj že dovolj zelenih krmil. Ječmen in oves: Povpraševanje je popustilo in je cena za ozimni ječmen din 170'—, za spomladanski din 180'—, za oves je istotako povpraševanje slabo, medtem ko je ponudba za sremsko-slovanski oves din 150'—. Fižol; Tendenca za fižol je čvrsta, ker je precejšnje povpraševanje s strani izvoznikov. Beli fižol notira din 300—305. Mast: Tendenca je stalna, povpraševanje je precejšnje; mast v ročkah notira din 13,60—13,80 b/n. odločilnimi zastopniki dosegli, da bi se naša živina še nadalje izvažala na češko-moravske trge v dosedanji množini. Pristojne oblasti na Češkem in Moravskem predlagajo, da bi mi likvidirali še neki naš specialni dolg v višini 80,000.000 Kč, ki pa ni vnesen v kliring. Poleg tega imajo nekatera podjetja na Češkem in Moravskem .proti nam terjatve v internih dinarjih v višini 25,000.000 din. Oba la dolgova naj bi se vzela kot jamstvo za bodoče terjatve naših izvoznikov. O obeh predlogih bo Narodna banka razpravljala še ta teden. Definitivno pa se bo uredila zunanja trgovina s Češko in Moravsko, ko se obe deželi protektorata vključita v novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo. slovne knjižice oz. legitimacije tudi osebe, ki so zaposlene pri mestnih ali vaških občinah, ki so v smislu pravil, izdanih za vaške občine z zakonom o občinah z dne 14. marca 1933., oz. za mestne a hči n e v smislu § 103. zakona o mestnih občinah z dne 22. junija 1934. označene kot osebe, katerih službeni odnos ima javnopravni značaj. Potemtakem veljajo tudi za vse druge osebe, ki so zaposlene v vaških ali mestnih občinah, v vsem določila uredbe in drugih predpisov o poslovnih knjižicah, t. j. da morajo te imeti legitimacije. Vse ostale kategorije javnih in napol javnih ustanov se glede njihovega osebja smatrajo kot zasebna podjetja in morajo njih nameščenci imeti poslovne knjižice oz. legitimacije, v kolikor ni kdo teh izvzet po čl. 1. odst. 3. pravilnika o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev, a to so osebe, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega direktorja (upravnika) in prokuristi. Analogno se izvze- Mogočna zdravilna moc narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI majo od dolžnosti, da imajo poslovne knjižice, tudi osebe, podobnega poklica, ki pa se drugače imenujejo, kakor na primer gen. tajniki ali tajniki zbornic, upravniki vodnih zadrug in podobno. Zunanja trgovina Uvoz strojev v Italijo je znašal v prvem letošnjem kvartalu 156,7 milijona lir, dočim je lani dosegla vrednost uvoženih strojev 181,8 milijona lir. Po količini pa je ostal uvoz isti, kar dokazuje, da so cene padle. Glede uvoza strojev v Italijo je na prvem mestu Nemčija, ki je mogla svoj delež povečati od 63 na 73%. Izvoz, premoga iz Poljske se je v aprilu povečal od 1,088.000 na 1,285.000 ton. V aprilu so znašali poljski državni dohodki 203,35 milijona zlotov, izdatki pa 202,8 milijona, da je bil dosežen aktivni saldo v višini 0,4 milijona zlotov. V primeri z aprilom 1938 so dohodki narasli za 1,4, izdatki pa za 3,4 milijona zlotov. V Carigradu se je ustanovila angleška družba za izvoz turškega tobaka v Anglijo. Akcijski kapital družbe znaša 700.000 funtov. Podobno tobačno izvozno družbo nameravajo ustanoviti Angleži tudi v Grčiji. V Burgos je prišla angleška trgovinska delegacija, da se pogaja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Španski gospodarski krogi upajo, da se bo pri tej priliki rešilo tudi vprašanje španskih dolgov, ki znašajo 4 do 5 milijonov funtov. _ Francija je izvozila v letošnjih prvih štirih mesecih 12.318 avtomobilov proti 7.597 v istem času lani. Vrednost izvoženih avtomobilov se je letos dvignila od 220,7 na 330,29 milijona frankov. Istočasno je padel uvoz tujih avtomobilov v Francijo od 895 na 714 voz. Francoska vlada je izdala dekret, s katerim prepoveduje uvoz japonskega blaga. Prepoved velja tudi za francoske kolonije. Sodi se, da je franc, vlada izdala ta dekret zaradi bližnjih trgovinskih’ pogajanj z Japonsko, da s tem prisili Japonsko k popuščanju. štiri trgovske ladje s skupno to-nažo 20.378 ton je kupila Nemčija, in sicer je kupila tri ladje v Norveški, eno pa v Grčiji. Velike nade Madžarov na izvoz pšenice v Švico se niso uresničile. Od kontingenta v višini 300.000 stotov ni mogla Madžarska dosedaj izkoristiti niti polovico. Proizvodnja premoga na Madžarskem se je v letošnjem prvem tromesečju povečala za 14 7% in je dosegla 27,8 milijona stotov. Avstralska vlada je odbila zahtevo socialistov, da bi prepovedala izvoz jekla na Japonsko, češ da mora z vsemi državami vzdrževati prijateljske zveze. Nemška trgovinska mornarica se je lani povečala za 189.199 ton in dosegla 4,34 milijona bruto reg. ton ali 83% predvojnega stanja. Delež nemške mornarice v svetovni trgovinski mornarici se je zvišal od 6-25 na 6 40%. Proizvodnja piva v Angliji se je lani zvišala za 668.173 hi na 29 milijonov 868.943 hi. Proizvodnja se je povečala za 2’3%. Dnevna prodaja premoga iz Porurja je znašala v aprilu 254.000 ton proti 262.000 tonam v marcu. Nemška trgovina z južno-vzhodnimi evropskimi državami Delež Nemčije v zunanji trgovini posameznih držav južnovzhodne Evrope je po sedanjem stanju naslednji: V izvozu Bolgarske odpade na Nemčijo 51'7%, Madžarske 43‘8%, Turčije 54*2%, Jugoslavije 41'5%, Grčije 35'5% in Romunijo 33'4%. Pri uvozu pa znaša delež Nemčije pri Bolgarski 62'1%, Jugoslaviji 510%, Madžarski 49'2%, Romuniji 48'3%, Turčiji 45'8% in Grčiji 31'3% vsega uvoza. Preg/ed žil tržišč po pri-na.še polje-velike važnosti, ako da smo v letu 1937. koruze v vred-milijonov din. lastnosti in uradniških lastnosti zvaničnikov oficirjev, Naš dolg Češkoslovaški ie likvidir Poiasnilo o poslovnih kniiticah Zasedanje Stalnega gospodarskega odbora Balkanske zveze se je začelo danes z otvoritvenim govorom rom. zun. ministra Ga-fenca. Na dnevnem redu konference so med drugim naslednja vprašanja: Razprava o medsebojni trgovinski politiki balkanskih držav, spomenica posameznih delegacij o mednarodnih trgovinskih odnošajih, poročilo o konferenci Zavoda za pospeševanje zun. trgovine v oktobru 1938. v Atenah, razprava o rezultatih konference guvernerjev balkanskih emisijskih bank ter razna prometna vprašanja. Občni zbori Posojilnica v Črnomlju ima 54. redni občni zbor v nedeljo ‘21. maja ob 14. v zadružni pisarni. Tvornica za dušik, d. d. v Rušah ima ‘22. redni občni zbor v sredo dne 24. maja ob 16. v sejni dvorani Hranilnice dravske banovine v Mariboru. Delnice se morajo položiti najkasneje do 18. maja. Del. družba »Triglav«, tovarna hranil v Šmarci ima redni občni zbor dne 26. maja ob 11. v Celju v hotelu Union. Delnice treba položiti 6 dni pred občnim zborom. Redili občni zbor lesne ind. del. družbe »Drava« v Mariboru bo 3. junija ob 15. v pisarniških prostorih družbe v Mariboru, Meljska cesta. Delnice se morajo položiti vsaj 4 dni pred občnim zborom. Konkur^ Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Franje Pristov, zasebnice v Ljubljani. Poravnalni sodnik Šporn, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Dinko Puc. Narok za sklepanje poravnave dne 15. junija ob 11, rok za oglasitev do 3. junija. Potrjuje se, poravnava trgovca Huberta Komauerja. Odobruje se poravnava trgovca Adolfa Štora v Dobrničah pri Trebnjem. Upnikom plača 40 "/o kvoto v 12 zaporednih enakih mesečnih obrokih. Prvi obrok zapade en mesec po pravomočnosti poravnave. Madžarska bo zopet izvažala živino v Italijo Madžarski trgovinski minister Kunder je za časa svojega bivanja v Rimu sklenil z italijansko vlado sporazum o obnovi izvoza madžar ske rogate živine v Italijo. Po tem začasnem sporazumu, ki velja^ do 31. julija l. 1., bo izvozila Madžarska 8000 glav rogate živine. Od 1. avgusta dalje pa bo mogla Mad žarska izvoziti vsak teden po 1000 glav. Na Madžarskem upajo, da bodo mogli na leto izvoziti v Italijo 55.000 glav goveje živine. Ker pa je Nemčija prevzela oni del madžarskega izvoza živine, ki je šel prej v Avstrijo, računajo na Madžarskem, da bo mogla Madžar ska to leto skupno izvoziti 80 do 90 tisoč glav goveje živine. S tem bi bila rešena kriza madžarske živinoreje, a tudi vprašanje krme ki se je poostrilo, ker se je pre malo živine izvozilo. 5000 (5000) stotov železniških pragov,-26.000 (30.000) ni3 desk iz navadnega lesa, 36.000 (40.000) m3 desk iz žaganega lesa in 20.000 (25.000) stotov svežih jajc. Poleg tega nam je dovolila kontingent 15.000 stotov celuloze. Jugoslavija pa se je zavezala, da kupi od Španije 60.000 (80.000) stotov riža, 30.000 (40.000) stotov pomaranč, limon in mandarink, 2000 (2400) stolov banan in ‘20.000 stotov bombažnega prediva ter manjše količine neobdelane surove plutovine in zamaškov. Plačilni sporazum je določal, da se vplača v klirinški račun pri devizni centrali v Madridu v korist jugoslovanskih upnikov 80% na vezan račun v pezetah, 20% pa na račun svobodnih deviz v švicarskih frankih. Narodna banka more z v pezetah plačanimi zneski svobodno razpolagati za plačilo v Jugoslavijo uvoženega španskega blaga ter stroškov jugoslovanskih turistov in potnikov v Španiji ter za oskrbo jugoslovanskih ladij v španskih pristaniščih. Nova pogodba bo seveda precej drugačna, ker so se tudi pogoji za trgovino spremenili. Hrvatski z usniem p Strokovno združenje trgovcev z usnjem, obutvijo, kovčegi in torbicami v Zagrebu je imelo pretekli teden v prostorih zagrebške borze svojo drugo glavno skupščino, ki jo je olvoril predsednik Živko Frkovič. Naglasil je, da zaradi tež-koč, ki jih danes preživlja svet, vedno bolj prodira misel, da it arijka gospodarskim edinkami potrebna gospodarska sila in sposobnost da zato podjetja posameznikov gubljajo na obstojni upravičeno-i. Resnica pa je ta, da se z raznimi predpisi in na druge načine edno bolj otežkočuje delo samo-tojnih trgovin in pospešujejo velepodjetja. Tako silno ovirajo samo-tojne trgovce prodajalnice in po-ružnico raznih velikih trgovskih n industrijskih podjetij. Ta podjetja delajo pri nas z velikanskim običkom ter tudi posebno obda-enje ni zmanjšalo njih ekspanziv-nosti. Velika podjetja nasprotno neusmiljeno izkoriščajo svoj dominantni položaj, da izgloda, kakor da je njih edini namen, da popolnoma uničijo malega in sred-jega trgovca. V dokaz za to svojo trditev navaja predsednik Frkovič tvrdko Bafo, ki je začela po svojih pro-dajalnicah pred dvema letoma »rodajati predelane kože in čevljarsko orodje, čeprav se ne bavi proizvodnjo teh predmetov. je Prejšnja pogodba s Španijo Naša trgovinska delegacija odpotovala v Španijo zaradi skle nitve nove trgovinske pogodbe Pri tej priliki naj podamo glavno vsebino stare pogodbe, ki bo naj hrže vsaj v neki meri podlaga za novo. Stara trgovinska pogodba je bila sklenjena 15. maja 1936. ter urejala trgovinski in plačilni pro met med Španijo in Jugoslavijo Španija nam je dovolila nasled nje kontingente za 1. 1936. in 1937 (v oklepaju kontingent za 1.1937.) Nato je poročal predsednik Frkovič o stanju poslov posameznih združenju organiziranih strok. Kljub kontroli uvoza iz neklirin-škili držav vlada na trgu z usnjem stagnacija. Na trgu s čevlji in drugo obutvijo vladajo popolnoma industrijske prodajalnice, ki dose-zajo zaradi svoje organizacije zadovoljiv promet in dobiček. Samostojni trgovci s čevlji bodo zaradi brezobzirnosti velepodjetij kmalu popolnoma izginiii, če ne pride v zadnjem hipu do reforme, ki jo je združenje že ponovno zahtevalo. Na koncu svojega poročila je predsednik naglasil, da se združenje v vsakem pogledu pridružuje zahtevi vodstva hrvat-skega naroda, da dobe hrvatski kraji svojo politično in gospodarsko svobodo. Tajnik je v svojem poročilu zlasti naglasil, da so še vedno oproščeni banovinske trošarine kavču-kasti opanki in kavčukasti čevlji, čeprav bi se morala ravno za te plačevati občutna trošarina, ker se kavčuk uvaža in ker se z njim izrivajo domače surovine in domači obrtniki. Ravno iz tega se vidi, kako se favorizirajo industrijski koncerni na škodo domačih usnjaru. Skupščina se je zato tudi iz,ja vila proti dovolitvi nove usnjarne Bat’i. Povpraševati ja po našem blagu v tuilnl 237 — Haifa: industrijski predmeti (zlasti železnina in žveplena kislina); 238 — Hamburg: surovi vinski kamen, vinski kvas in vinski kisli k reč; 239 — Pariz: koruzne metle; 240 — Le Caire: zastopniška firma se zanima za industrijske proizvode; 241. — London: tekstilni odpadki, bombažni in volneni; 242 — Opatija: zastopnik odide v Združene države Sev. Amerike ter išče zvezo z našimi izvozniki in tvornicami, ki bi želeli izvažati U. S. A.; 243 — Curacao: les in cement za Cura^ao in zapadno Venecuelo. Doma in po svetu ‘223 — Karachi (Indija): klej iz kosti, verige za živino in ladje, let-e, upognjen les; ‘224 — Tel-Aviv: steklenice za >ivo; 225 —Hamburg: zastopniška firma išče za izvoz v čezmorske dežele železnino (verige, žice), klej iz kosti, tehnično želatino, cement; 226 — Eudapešta: ponuja se zastopnik za izvoz naših proizvodov Madžarsko ter za uvoz madžarskih proizvodov v našo državo; ‘227 — London: stekleno blago (čaše, kozarci idr.); 228 — Pariz: zdravilne in aromatične rastline; 229 — London: vse vrste papirja; ‘230 — Winnipeg: tkanine za duhovniška oblačila in devocionalije; ‘231 — Reykjavik (Islandija): fina moka za kolače in les za pohištvo; 232 — Hamburg: oljčno in lovorovo olje ter druga rastlinska olja, živalske masti ko goveji loj, svinjska mast; ‘233 — Valparaiso (Chile): zastopniška firma išče zvezo z našimi tekstilnimi tvornicami zaradi prodaje tekstilnih proizvodov na tamkajšnjem trgu; 234 — New York City: čevlji in material za copate, rdeč, moder, pisan, siv itd. z 90—95% bombaža ter 2 do 8 °/o volne; 235 — Rotterdam: suhi rezanci sladkorne repe v novih vrečah enake velikosti po 45—50 kg cif Rotterdam. Dopisovanje v nemškem jeziku. 236 — Montevideo: pivovarniški ječmen; Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta se po obisku v Florenci vrnila v nedeljo v Jugoslavijo. V Florenci sta se poslovila od knežje dvojice vojvoda in vojvodinja Piemontska ter zunanji minister grof Ciano. Knežjo dvojico pa je spremljal do Postojne vojvoda Genovski. Slovo v Postojni je bilo prav tako slovesno in prisrčno, kakor je bil pred dnevi sprejem. Na Rakeku je pozdravil knežjo dvojico ban dr. Natlačen; posebno slovesen pa je bil sprejem knežje dvojice v Ljubljani. Naslednji dan se je odpeljal knez Pavle v Beograd, kjer ga je pozdravil na kolodvoru tudi Nj. Vel. kralj Peter II. Nadalje so ga pozdravili člani vlade, oba kr. namestnika, predsednik senata dr. Korošec in drugi. Za predsednika združenja indu strijccv vrbaske banovine je bil izvoljen Slovenec inž. Fedor Šlajmer. Večja skupina madžarskih novinarjev je prišla v Jugoslavijo na povabilo Putnika. Novinarji bodo obiskali vse naše važnejše letoviške kraje. Senior osiješke industrije bivši župan v Osijeku Adam pl. Reisner je bil v nedeljo pokopan. Na pogrebu so bile zastopane vse glavne organizacije mesta. Nemčija ja začela graditi na beograjskem velesejmu svoj paviljon, ki bo zavzemal 2600 ma. Na ustanovni skupščini Hrvatskc nogometne zveze je bilo sklenjeno, da pretrgajo hrvatska nogometna društva vsak stik z Jugoslov. nogometno zvezo, če ta ne sprejme od hrvatske zveze predlaganih pravil. Ta pravila so sestavljena na federativni podlagi. V teniški tekmi za Davisov pokal je zmagala Jugoslavija proti Madžarski v razmerju 4 : 1. V prihodnjem kolu nastopi Jugoslavija proti Italiji, ki je premagala Monaco. Družba Gradjevina d. d. v Beogradu je sklenila, da poveča svoj kapital od 1 na 3 milijone dinarjev. Družba je dejansko afilacija italijanskega gradbenega podjetja »Astaldi«. Tvornica salame Klefiš v Jago-dini, ki že tri mesece ni obratovala, je začela zopet poslovati, ker je dosegla sporazum z občino glede občinskih taks. Velik požar v Nišu je do temelja uničil veliko keramično tvornico industrialcev Pavloviča in Pantiča. Skoda se ceni na 3 milijone din. Vesti, da bi se iz lignita v Kreki začel izdelovati umetni bencin, so neresnične. Iz lignita so hoteli iz delovati koks, a so dali poskusi slabe rezultate. Parnik »Empress of Australia«, na katerem se vozi angleška kra Ijevska dvojica v Ameriko, se je zaradi goste megle in bližine lede nih gor zakasnil na vožnji čez ocean za 36 ur. Parnik je prišel' že kanadske vode ter sta krenila parniku nasproti dva kanadska rušilca. Slovesen sprejem kraljevske dvojice bo v Quebecu v sredo ob 10. uri dopoldne. Predsednik Roosevelt je izjavil novinarjem po sestanku s povelj nikom ameriške mornarice, da bo Amerika zgradila dve velikanski oklopnici, ki bosta imeli po 45.000 ton. Vsaka teh ladij bo veljala 93 milijonov dolarjev. Mussolini si je v ponedeljek ogledal nove Fiatove tovarne za letala ter novo letališče, ki je oddaljeno 15 km od Turina. Na letališču je bilo postavljenih 350 letal. Po odredbi angleškega vojnega ministra se je začela v okolici Londona zidati velikanska tovarna za letala, v kateri bo . zaposlenih 10.000 delavcev. Na Bolgarskem je bil sprejet zakon, da zapade premoženje samcev po njih smrti v korist države. Samci ne bodo nič več mogli delati testamentov. Hkrati se je zvišal samski davek. Dosedanje češkoslovaške znamke pojdejo v kratkem iz prometa. Začasno se bodo uporabljale znamke s pretiskom »Čechy-Morava 1939«. Nato se bodo izdale nove. Poljaki v Združenih državah Sev. Amerike so zbrali za poljski narodni fond 550.000 dolarjev. _ Med lastniki rudniških podjetij ter delavskimi organizacijami v U. S. A. je bil podpisan sporazum ter so se v ponedeljek delavci zopet vrnili na delo. Dunajski »Volkischer Beobach-ter« poroča, da se ,ied°sedfy ,1Z" selilo iz Avstrije okoli 100.000 Židov ter da je ostalo v Avstriji le se okoli 80.000 Židov. Nemci so izpustili barona Rot-schilda le proti temu, da je nemški državi odstopil svoj večinski paket delnic velike železarne v Vitkovicah. Slovaški notranji minister prof. Tuka je bil imenovan za voditelja Hlinkove garde. Del. družba Meinl na Dunaju, ki je poslovno zainteresirana tudi pri nas, je imela lani za 13% večji promet ko predlani. Bruto dobiček družbe je narasel od 6'7 na 8 5 milijona RM, čisti dobiček pa se je zmanjšal od 0 72 na °'70 mibjona RM. Izplačala se bo 8"' J‘“' od delnice. dividenda Že v 24 urah barva, plesira in kemično snažl obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolilia srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna J O S. REICH Poljanski nasip 4-G. Sclenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Popolnoma prenovljene staro davne toplice z zdravilnimi vrelci in velikim posestvom so naprodaj Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Dobave - licitacije Gradbeni oddelek direkcije drž, železnic v Ljubljani sprejema do 23. maja ponudbe za dobavo mehkih desk in tramov. Direkcija drž. rudnika v Vrdni-ku sprejema do 20. maja ponudbe za dobavo mehkega jamskega lesa; 25. maja elektrod za varjenje. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 24. maja ponudbe za dobavo cilindr. valjčnih ležajev, okrogle jeklene vrvi, ročne ali strojne opeke, jelovega jamskega lesa; 31. maja svinčenega kabla. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 19. maja ponudbe za dobavo raznega električnega materiala in elektrod ter jeklene žice; 20. maja smrekovega in jesenovega lesa; 22. maja raznih ščetk za barvanje in trofaznih elektromotorjev; 27. maja raznega orodja (klešče, svedri, dinamometri idr.); 10. junija centrifugalnih ventilatorjev. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. maja ponudbe za dobavo raznega električnega materiala, kristalne sode, modelov za. led, priprave za likanje .oblek, črnega satena in belega organdina; 31. maja kožic za kape, belih in črnih bombažnih vezalk, usnjenih jermenčkov, jedilnega pribora in 1000 kg olivnega olja. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 31. maja ponudbe za dobavo aluminijaste pločevine; 9. junija za dobavo peči za plinsko olje, železnega lonca, termoelektričnega pirometra, ter-moelementov idr. LICITACIJE: Dne 23. maja bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo večje količine raznih pil; 12. junija legiranega elektro-jekla; 13. junija konstrukcijskega jekla; 14. junija orodnega jekla. Dne 1. junija bo pri ekonom, odd. gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo brusilnih plošč in brusov; 2. junija bronce v zameno za strugotino od bronce; 6. junija batnih koles za lokomotivske cilindre; 7. junija delov za plinsko razsvetljavo; 9. junija specialnih svedrov. Dne 9. junija bo pri Upravi smod-nišnice (barutane) v Kamniku licitacija za dobavo 500 m3 drv. Dne 12. junija bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu ličita cija za dobavo raznega kartona; 13. junija belega papirja za potrebe tobačnih tovarn; 21. junija pločevinastih spojnic in dne 3. julija 18.500 kg lepila v prahu. Dne 12. junija bo pri štabu zrako-plovstva v Zemunu licitacija za dobavo 600 kom. naočal; 13. junija bencina; 14. junija bencina za avijone in avtomobile. Dne 13. junija bo pri centralni direkciji rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo tovornega avtomobila za rudnik v Kreki; 16. junija 17.000 m bakrene vrvi in sesalnih agregatov za vodovod. Raiii Liafelian četrtek 18. maja. 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice — 11.00: Havajske kitare (plošče) — 11.30: Koncert radijskega orkesitra — 13.00; Napovedi — 13.20: Trobenta solo, izvaja g. Fortič Viktor, pri klavirju prof. M. Lipovšek; vmes harmonika solo, g. Stanko Avgust — 17.00: Donosnost male kmetije je v zadružništvu (dr. Joža Basaj) 17.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet in tamburaški orkester (Kar-melj). — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Predavanje Min. za telesno vzgojo — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve — 20.30: Pisana muzikalna revija, pri kateri sodelujejo: gg. Bojan Adamič, Miloš Ziherl, Vlado Golob, člani radijskega orkestra in člani radijske igr. družine. Sestavila: Jožek in Ježek — 22.00: Napovedi, Poročila — 22.15: Plošče. Petek 19. maja. 11.00: Pokrajinska oddaja iz Ribnice, izvajajo učenci osnovne šole, vodi g. Herman Kmet — 12.00: Gorenjski in koroški pozdravi (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Ženska ura: Priprava deklet za tujino (gdč. Julija Šušteršič) — 18.20: Plošče — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Karadjordjeva vojna organizacija — 19.50: Težave na himalajskih višavah (P. Kunaver) — 20.00: Veseli trio, vmes plošče — 21.00: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plcss, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mdialek, vsi v Ljubljani.