CVETJE
V Gorici, 1891
II. zvezek.
O poterpežljivosti.
Na tem revnem svetu je vsak siljen terpeti. Naj bo bogat ali vbog, mlad ali star, on mora terpeti na ta način ali drugi. To je resnica, ketero spozna vsak, ki j e pri pameti. Spozna pa vsak, da mu je terpljenje koristno? Oh žalibog tega neče vsak spoznati ; dà celò brez števila jih je, keteri se vpirajo terpljenju. Zakaj pa ? Ker ne pomislijo na njegovo korist. Da boš pa ti, pobožna duša, ketera bereš te besede, radovoljno terpela, naj ti tu napišem neizmerne koristi sv. poterpežljivosti.
Terpeča duša, vprašam te : si li grešnica ali pravična ? In ako si pravična, to je v milosti božji, ali si mlačna, ali si goreča? Ako mi odgovoriš na edno vprašanje ali na drugo, odgovorim ti, da tvoje terpljenje ti je koristno. Ako si grešna, ni razumno, da se tožiš čez križe, ketere ti Bog pošilja, ker ti so zdravilo proti tvoji dušni bolezni. Sv. Janez Zlatousti pravi, da je greh grozno ostudna gnjiloba, terpljenje pa orodje, s keterim jo od duše odrežeš. Kaker boluik, keteri ima gnjil kak ud, pogine, ako ga ne odreže, tako pogine tudi grešnik, ako ne sprejme terpljenja, ketero mu Bog pošlje, da se spreoberne. Da se o tem prepričaš, pomisli na hudobne brate očaka Jožefa. Koliko
— 322
hudobij najdeš v grozni pregrehi nevošljivih bratov ! Najpred ga mislijo vmoriti, potem ga pa veržejo v suh vodnjak, iz keterega ga potegnejo vun le, da ga ptujcem prodajo. O hudobni, lievsmiljeni bratje! Ko je namreč Jožef na videz ostro ž njimi javnal, so rekli: „Po zasluženju terpimo, ker smo grešili proti našemu bratu (I. knj. Mojz. 42, 21).“ Vidiš li, o duša, kako jim je terpljenje oči odperlo ?
Drugi zgled, keterega ti predstavljam, je pa iz sv. evangelija. Dobro ti je znan zgubljeni sin. Piesit dobrot, ketereje vži-val pri svojem milem očetu, vzame svoj del in se z neizmerno osornostjo poslovi od njega. Gre in se vlači po svetu, dokler zapravi v pregrehah vse, kar je imel. No, kaj ga je pa pripravilo zopet na pravo pot ? Terpljenje. Lakota in žeja, vboštvo in sramota. Oh kako so mu te nadloge omehčale serce ! Ves potert in objokan, se verze pred očeta in stokaje reče: „Grešil sem, oče, zoper nebesa in vpričo tebe ; nisem več vreden, da bi se tvoj sin imenoval.14 (Luk. 15, 21). Oh da. terpljenje je koristno za grešnika ; to ni potreba dokazovati z drugimi zgledi, ker to leh-ko vsak spozna sam pri sebi. Povej mi, duša terpeča, kaj ni res, da, ako smertno grešiš, te posebno terpljenje na pravo pot spravi? Strah, žalost, sramota, ketero čutiš po grehu, te spameti, in precej hitiš pred zdravnika tvoje duše. Toraj, naj bo še tako veliko terpljenje, ketero ti Bog pošlje, spomni se, da ako si v grehu, ti je On pošlje edino, da se spreoberrieš. Prej je poskušal doseči na vsak način, da se poboljšaš, ali nisi se hotel ; zato je pa zdaj na te vsul telesno terpljenje, ketero te bo gotovo ponižalo in spametilo, samo ako je boš radovoljno sprejel.
Sicer pa si ti, duša, ki to bereš, v milosti božji, pravična, čili tudi mlačna. Varuješ se smertnega greha, ali za male se nič ne meniš. In glej, kako je dober Bog, kateri ti pošilja križe in nadloge. On hoče, da mu služi s celim sercem in sè vso dušo,, in ne na pol, in zato te obiskuje s terpljenjem, da se enkrat popolnoma odvežeš od sveta in njegovih sladkosti, ter se Bogu popolnoma posvetiš. Bog ti pošilja težave, ketere ti ogrenjujejo pozemeljsko blago, na ketero si preveč navezana ; to odpravljajo od posvetnih veselic in sladkosti, kaker te tudi pripravijo, da ne maraš za posvetno hvalo in slavo.
Povej mi po pravici, kaj bi se zgodilo s tebo, ako te ne bi Bog obiskaval s terpljenjem ? Ako se vže pri vsem tem nočeš popolnoma vdati Bogu, bi se brez terpljenja popolnoma odtergala
— 323 —
od njega. „Grenek je svèt, pravi sv. Avguštin, in vender le ga ljubijo; pomisli, kako bi ga ljubili, ako bi bil sladak*! Oda, ako ne bi Bog potrosil z grenkostjo posvetne stvari, ti bi se v svoji mlačnosti popolnoma v nje zakopala, in tako se poslovila od Boga. Toraj, ne toži, ako te Bog s težavami obiskuje, temuč hvali ga, ker toliko skerbi za tvoje dobro.
Ako si pa, o duša, pravična in k temu še goreča, ne toži .se,. ako te Bog na vsak način tare. Spomni se, da on to dela iz velike ljubezni do tebe, namreč da se zmirom bolj dčistiš tudi najmanjših pogreškov in da tako postaneš zmirom bolj Njemu dopadljiva. On te čisti v terpljenju, kaker se zlato' čisti v ognju. Le s poterpežljivostjo prenašaj vse in videla boš, ako ne na tem svetu, gotovo pa v nebesih, koliko ti je koristilo terpTjeuje. Zapomni si dobro, da, gdor te tepe. je najmodrejši in najljubši Oče, in da on ve dobro, kaj basni njegovemu otroku. Sicer pa, pomisli, o bogaboječa duša, da, ako bi ti bila zdrava, bogata, zadovoljna sè vsem, z eno besedo, ako bi ti šlo vse, kaker želi tvoja natora, bi pa najberž pozabila na Boga, in se vdala popolnoma posvetnim stvarem. Pobožni in sloveči italijanski pridigar P. Segneri razlaga besede psalmistove : ,,Strele tvoje tičijo v meni, in roko tvojo deržiš na meni“ blizu tako-le : „Mi vsi smo vstvarjeni za Boga, to je, mi vsi moramo Njemu služiti in enkrat priti v nebesa. Kaj se pa godi ? Mi bežimo od Njega, namreč nečemo mu služiti. Kaj pa on takrat stori ? Teče za nami kaker lovec za živaljo, meri strele na nas, namreč bolezni, preganjanje in vsakoverstne nasprotnosti, nas zadene in tako pridemo v njegove roke, to je, služimo mu.“ Oli dà, duša, bodi celo vesela, ako te Bog obiskuje s težavami, ker drugače bi najberž šla od Njega in se pogubila. Da boš pa z večo poterpežljivostjo prenašala svoje križe in nadloge, spomni se zmirom, da je volja božja, da terpiš. To je lehko dokazati se sv. Pismom. Sv. Job je iz največe sreče padel v brezno nesreč. Zgubil je o-troke, in prišel ob vse svoje premoženje. Kaj pa on pravi ? „Bog mi je dal, Bog mi je vzel. Kaker je dopadlo Gospoduj tako se je zgodilo: Ime Gospodovo naj bo blagoslovljeno." (Job 1, 21.) Tako tudi očak Jožef ne pravi svojim bratom : „Vi ste me iz nevošljivosti prodali v Egipt" temuč: „Bog me je poslal v E-.gipt, da vi morete živeti na zemlji.... Nisem prišel sem po vašem, izdajanju, temuč po božji volji." (Gen. 45, 5. 7.) Tudi kralj David se ni hotel maščevati nad Semejem, keteri ga je preklinjeval,
— 324 —
teniuc kratko zaverne služabniku rekoč : »Pustite naj preklinja ; Gospod mu je vkazal, da preklinja Davida. Pustite, naj preklinja po zapovedi Gospodovi.’1 (2. Reg. 16. 10, 11.) Vedel je dobro pobožni kralj, da vse, kar se godi na svetu, je le po volji božji, ali božjem pripuščenji ; zato je tudi poterpežljivo poterpel veliko razžaljenje, ketero mu je napravil nesrečni Semej.
Toraj, pogumno poterpi tudi ti, duša, vse križe in nadloge.. Poterpežljivost in vdanost v voljo božjo je po besedali sv. Terezije naj veča popolnost, ketero more želeti in tudi zadobiti duša na tem svetu. Vdanost v voljo božjo je tista skrivnost, ketera nam gotovo zadobi zveličanje in eno največih časti v nebesih. Dà, po besedah zveličane Solicino, nune reda sv. Dominika, nam vdanost v božjo voljo zadobi slavo mej Kerubini in Serafini. Temu se pa. ni treba toliko čuditi. Kaj je Bogu bolj dopadljivo» ko naša volja združena z Njegovo? Saj so tudi stani šem in drugim predstojnikom najbolj všeč tisti otroci in podložniki, keteri se z veseljem vdajo in vladajo po njih volji.
Ta čednost pa stori nadalje v duši še nekaj druzega. Poterpežljivo dušo Bog obdari z neprecenljivimi darovi. To naj dokaže sloveči zgled nekega meniha iz starih časov. Ta redovnik se ni razločeval od družili v obeni zvunanji stvari; občna pravila je spolnjeval ko vsi drugi, in venderle je bil tako svet, da je ozdravljal bolnike se samim dotikanjem svoje halje. Ker se je to čudno zdelo vsim, ga enkrat nagovori opat tako-le : „Ti nič več ne moliš, niti se ne postiš ali bdiš več kaker vsi drugi v samostanu, in venderle toliko čudežev delaš. To mi je jako čudno; rad bj vedel temu vzrok.11 Pobožni redovnik na to odgovori: »Tudi jaz se temu čudim ; sicer pa mogoče da venderle vganem, kaj je temu vzrok, namreč jaz se zinirom jako trudim mojo voljo z voljo božjo združiti tako, da ne storim prav čisto nič brez njenega nagiba. Sreča me ne stori prevzetnega, ali tudi nesreča me ne omami, ker jaz sprejmem vse iz roke božje, naj bo dobro-ali slabo ; tudi ne zahtevam, da bi mi šlo vse tako kaker želi moja natora. temuč kaker je volja božja; tako tudi vse moje molitve lgerijo le na en cilj, namreč da naj se meni in vsim drugim godi vse po volji božji.“ Na to opat : „ Toraj se nisi nič razjezil ko nam je te dni sovražnik sežgal žitnico in živali ?“ „0 moj oče, odgovori na to pobožni menih, moja navada je pri tacili o-količnostih Bogu se celo zahvaliti, ker sem prepričan, da On vse to dopusti za naše dobro in za Njegovo večno slavo. Zato si tudi
preveč glave ne belimo, ako imamo malo ali dosti živeža, ker vem dobro, da nas Bog more' preži viti tako dobro z enim kosom kruha ko s polno žitnico ; zato sem tudi zmirom zadovoljen in vesel, naj se zgodi, kar hoče.“ Opat je jako občudoval tako vdanost v božjo voljo in ni se več čudil tolikim čudežem, ketere je delal pobožni redovnik. Iz tega zgleda spoznamo, da nas poter-pežljivost v nasprotnostili ne samo svete dela, temuč celò srečne, ker nam daje dušni mir, ta pa nam deli zadovoljnost, za ketero je naše serce vstvarjenó.
Salvijan, sloveči cerkveni pisatelj, pravi : „ Jaz sem prepričan, da ni obeden tako .srečen, kaker so pravični, ker njim se nič ne zgodi, kar oni ne želijo. Ali, rekel boš, oni so vender zasramovani in zaničevani. Res, ali oni tudi hočejo in želijo biti. So vbogi? Da, ali to je njih veselje. Toraj so zmirom, neprenehoma srečni; saj ne morejo biti srečniši in bolj zadovoljni, kaker, ako so tako, kaker oni želijo. Zato pravi tudi Salomon : »Pravični ne želi nič, naj se mu pripeti, kar hoče. Nic ne nadleguje njih dušnega miru, ker se jim nič nasprotnega njih volji ne godi.“ Se ve da človek pri vsem tem ; da se vda v voljo božjo, venderle občuti bolečine, ali te bolečine ga tarejo le telesno, duša pa ostane mirna. Da boš laglje mogla to razumeti, pobožna duša, pomisli na nevihto. Akoravno se nad zemljo v oblakih bliska in treska, venderle to soncu nič ne škodi; ono nad nevihto ostane mirno kaker pred in potem. Tako se godi tildi tebi, ako rado-voljuo terpiš. Nevihta velika razsaja v tebi, ali tvoja duša, gledajoč na križanega Zveličarja, ostane mirna in srečna, ker gdor je miren, je tudi srečen.. Sicer pa, da to čednost zadobiš, moraš jako moliti. Povdarjaj pa posebno v očenašu besede : „zgod: se tvoja volja, kaker v nebesih, tako ne zemlji.11 Daruj večkrat na dan, ali vsaj zjutraj, svojo voljo popolnoma Bogu. Reci mu prav zaupljivo, naj on dela s tabo, kaker je Njemu všeč. Dà, Jezus mili zate naj živim in vmerjem, tvoja volja naj bo zmirom tudi moja.
P. H. R.
Življenje
tretjerednice svete Marije Frančiške od petih Jezusovih ran.
P. P. H.
XXIV. POGLAVJE.
O njeni ljubezni do bližnjega v dušnih
z a d e v a li.
Bolj ko za telesno srečo bližnjega' je bilo naši svetnici skerb za dušo njegovo. Če je slišala, da je ta ali ta v grehu ali v nevarnosti greha, je vse storila, da ga reši te nevarnosti ali žalostnega stanja.* Pri tem se ni menila za trud ali za psovanje in obrekovanje.'Ni odstopila, dokler ni rešila duše nevarnosti. Hitela je k takim nesrečnim ali sama, ali pa je poslala kakega mašnika, če se jej je to zdelo primernike. Vabila je zgubljene ovčice ali k sebi ali je pa skušala priti ž njimi v dotiko na poti v cerkev. Če so bili vbogi in v zadregi, je skušala pridobiti njih serca z raznimi dobrotami. Pervi pripomoček, da reši kako dušo. je bila goreča molitev pred križanim, post in bičanje. S tem je delala tako rekoč silo nebu, dokler je dosegla milost nesrečnemu.
Pogostokrat so se goreči dušni pastirji’ zastonj trudili, da bi kakega zastarelega grešnika zopet pripeljali na pravo pot. Ko do zadnje pomočnice so se obernili do Marije Frančiške in navadno so dosegli svoj namen.
Pogostokrat jej je Gospod tudi v duhu dal videti grešnike, ki so bili v smertni nevarnosti, pa se niso hoteli z Bogom spraviti, in ona je precej začela za nje .moliti in pokoriti se. Potem je šla k dotičnemu bolniku in mu ljubeznjivo prigovarjala tako dolgo, da se je spravil z Bogom. Povsod so jo imeli za „posled-jijo pomočnico vmirajočim." Nekaj tacili zgledov smo vže omenili ; neketere pa še tukaj navedimo.
Neka deklina se iz sramožljivosti ni hotela spovedati. Ko Marija Frančiška to zve, gre hitro k njej in s prijaznimi besedami jej je serce tako omečila, da se je sirota mej velikim
—■ 327 —
kesanjem obtožila svojih grehov. Pa je bil tudi vže skrajni čas ; zakaj precej po spovedi je izdihnila svojo dušo. Ko se je božja služabnica prihodnjo noč po svoji navadi bičala in molila za njo, se jej prikaže hudobni duh, ter jo ves razkačen zmerja, da mu nikdar ne da miru. „Po več let se trudim, — nadaljuje, — da dobim, dušo v svojo oblast. V najlepšem trenotku pa ti prideš vmes in mi jo vzameš !“ Ko sliši tako govorjenje, serčno vstane od molitve ter pravi: „Kedo pa si ti. da zalezuješ duše, za ke-tere je Jezus Kristus svojo drago kri prelil ? Saj so njegove ! Poberi se, od koder si prišel !“ Potem zgrabi za bič, in začne po njem udrihati, dokler ga zapodi v beg. Tako je naša svetnica večkrat storila, če se jej je prikazal hudobni duh v človeški podobi.
V veliki nevarnosti pogubljenja je bila neka trinajst let stara deklica, ki je ležala na smertni postelji. Imela je v svojem serci hudò sovraštvo do svoje mačehe, ki je res gerdo ravnala ž njo. Ko naša svetnica sliši o tej deklici, jo gre brez odloga obiskat. Ko stopi v izbo, vidi okoli postelje bolnice celo tropo hudobnih duhov. Ali ona se ne prestraši ; k postelji bolnice sto-pivši poškropi izbo z blagoslovljeno vodo, in hudcbni duhovi zginejo. Potem prične svetnica prigovarjati nesrečni deklici, naj vender odpusti iz vsega serca svoji mačehi in naj še spravi z Bogom. Deklica obljubi vse. Ali ko zopet nekoliko okreva, se jej verne staro sovraštvo v serce. Svetnica o tem zve. Ljubezen do zveličanja duš žene Jo zapet k nesrečni deklici. Na stopnji-cali k bolnici sreča nekega berača. Po božjem razodenji precej spozna, da je hudobni duh. „Kaj imaš tukaj opraviti ?“ ga vpraša serčno, in berž zgine hudoba. Sè vso zgovornostjo si prizadeva nato svetnica, da bi bolnico zopet spravila z mačeho in Bogom. Sedaj je bila prava, odkritoserčna sprava! Bolnica je kmalu potem umerla z očitnimi znamenji prave spokornice. Marija Frančiška je za njo preterpela tudi vice.
Naša svetnica je imela od Boga posebno milost, da jo je prešinila neka notranja žalost, če je srečala ljudi, ki so živeli v velikih grehih. Ko sreča necega dne neko žensko, jo spreleti ta notranja žalost. Tudi njena tovarišica jej reče, da je ta ženska, Roza po imenu, očitna grešnica. Precej jo začne služabnica božja priporočati v molitvi Bogu s terdnim zaupanjem, da se bo spre-obernila. Ko je molila za njo, jej pravi Gospod, naj jo gre obiskat. Tudi njen dušni vodnik p. Feliks jej je to svetoval. Res
gre sè svojo tovarišico Marijo Febeo v stanovanje te razuzdane dekline. Sè živimi besedami jej jame staviti pred oči žalostni, strašni stan njene duše. To je bilo kaker da govori izkušen misijonar, ne pa plaha devica. Toda prederzna deklina se je malo menila za to opominjevanje ; le jezno je gledala božjo služabnico, ki se je derznila očitati jej njeno življenje. Sedaj vzame Marija Frančiška križ v roke in ga derži nečištnici nasproti z besedami : „ Ali veš, kaj storiš če grešiš ? Glej tega Jezusa v novic pribijaš na križ sè svojimi grehi !“ Kaker strela iz jasnega, tako. so prestrašile te besede očitno grešnico. Poklekne pred božjo služabnico in jej hoče noge poljubiti, topeč se v solzah bridkega kesanja. Če pomislimo, kako težko je tako sprideno žensko zopet pripeljati na pravi pot, moramo tu spoznati očiten čudež božjega vsmiljenja. — Marija Frančiška jo prijazno zaverne : „Nisi mene razžalila, ampak tega le Boga in Gospoda ; pri njegovih nogah objokuj svoje pregrehe. Glej, kako ljubeznivo razteza svoje roke po tebi, da bi te pritisnil na svoje serce ! Priporoči se prečisti Devici Mariji in svojemu angelju varihu. Izprašaj dobro in natanko svojo vest; in jutri te sama popeljem k svojemu spovedniku/4
Roza .jej je bila namreč vže obljubila, da se hoče spove-, dati in svoje življenje poboljšati ter je prosila božjo služabnico, naj jej pomaga pri.tem delu. In res, odkritoserčno se je spravila z Bogom ter živela vse svoje ostale dni tako spokorno in vzgled-no, da je dosegla v resnici milost svete smerti. Marija Frančiška je pa vedno storila tudi vse, da ohrani spokornico v stanovitnosti.
Sicer je Gospod vže popreje rekel svoji zvesti služabnici : „Idi, idi k Rozi, ketero mi sedaj priporočaš ; ne boš ti, ki boš govorila k njej !“ In res se Marija Frančiška ni več spomnila, kaj je govorila, kaj delala, ko je zopet domov prišla.
Neka druga oseba je živela v grešnem znanji z nekim gospodom plemenitega rodu. Sam pogled na našo svetnico v spokorni obleki jo je tako pretresel, da si je z rokami zakrila obraz in jela zdihovati : „Oj, jaz nesrečna ! Ta svetnica dela tako ostro pokoro, ki je nedolžna ! in jaz — jaz pa vedno žalim Boga z grehom !“ Britko jokaje nad svojimi grehi je šla grešnica na svoj dom.
Naslednjo noč reče angelj naši svetnici mej molitvijo : „Go-spod želi in pričakuje, da boš prav goreče molila za grešnico
— 329
ki stanuje v onem delu mesta, skozi keterega si šla včeraj. Ime jej je Serafina. Ko te je srečala v spokorni obleki, jela je v se iti in se kesati svojega grešnega življenja." Božja služabnica je elusala ta nebeški opomin. ' Goreče je začela' moliti in pokoriti se za tisto grešnieo. In res jej je od Boga- sprosila pravo resnično spreobernjenje. Podpirala jo je tudi po svoji moči z denarjem, da je ne bi pomanjkanje zopet zapeljalo na pot razuzdanosti.
Tako je tudi nekega v grehih in razuzdanosti zastarelega vojaka, ki je bil jia smertni postelji in ni hotel nič slišati o spovedi, sè svojim ljubeznjivim prigovarjanjem in vedenjem pripravila, da se je spravil z Bogom, in spokorno vfiierl.
Velika tolažnica je bila naša božja služabnica tudi takim boječim dušam, ki iščejo greli, kjer ga ni. Imela je poseben dar od Boga, da jim je prav svetovala in jih ozdravila take boječ-nosti, ki je huda opovira na poti popolnosti. Slušajmo le, kar o tem pripoveduje, pobožni'gospod Frančišek Borelli, keterega so razne dvojbe tako motile, da je pogostokrat opustil sv. obhajilo,» boječ se, da ne bi po nevrednem pristopil k mizi Gospodovi. Zavoljo teli dvojbi in 'skušnjav se je deržal za najnesrečnišega človeka pod soncem. Sam o sebi pripoveduje tako : „K6 sem prišel svetnici pred oči, je precej spoznala moj žalostni dušni stan. Zato me vpraša, če zavoljo svoje boječnosti nè opuščam sv. obhajila? Ko jej odkritoserčno odgovorim „dà“, in razložim tudi svoje vzroke, me jame oserčevati termi pravi : „Ne, tako vedenje ni Bogu všeč! Storite, kaker delam jazi Najpoprej idite k stf-obhajilu ; potem pa, če ravno hočete, mislite na svoje dvojbe, če. bote še- ketere našli -, zakaj hudobni duh vam stavi pred oči revi, ketrerih ni. ravno da vas odvrača od sv. obhajila.“ Slušal sem njen modri svet in zadobil dušni mir. Kar me je poprej vznemirjalo, češv da šo veliki smertni grehi, spoznal sem po sv. obhajilu, da to ni niti majliin odpustljiv greh. Pogostokrat se še več spomnil nisem, kaj mi je delalo prej toliko stia lui in dušnih britkosti.“ Najmodrejši dušni vodnik bi mu ne bil mogel 'dati . boljšega sveta. Zato so se tudi boječe duše najraje zatekale k naši svetnici.
To je bila posebna božja milost, da je znala omečiti tiuli stare, terdovratne grešnike. Jezus sam jej je obljubil to milost. Ko se je namreč v hudih bolečinah sama ko mertva zgrudila na tla, zdiline k Jezusu. V zamaknjenji se jej prikaže v svojem nebeškem veličastvu in jej reče prijazno in ljubbznjivo : „Moja:
• %
— 330 —
draga nevesta ! Jaz sem Jezus, ki si ga poklicala na pomoč. Pridi k meni, ker si vže dovolj terpela na zemlji !“
Po nebeški prikazni vsa pokrepčana odgovori svojemu že- • ninu : „Oj, Gospod, 'pač malo je kar sem do sedaj terpela, prav malo v primeri s. tem, kar si ti terpel za nas, in kar sem jaz še pripravljena terpeti, da rešim grešnike večnega pogubljenja.14
Ta velikodušna'ljubezen do grešnikov, da sije raje zvolila terpljenje ko nebeško veselje, je bila nebeškemu ženinu tako všeč, da jej reče : „Blagfyr ti, moja nevesta ! Ker hočeš še dalje na zemlji terpeti, zato ti obljubim, da ti bom izročil vse tiste, za keterih zveličanje‘boš prosila!" Pač je za mnogo'grešnikov prosila in njih duše rešila večnega pogubljenja. V svoji ponižnosti pa je v pervi versti ta trenotek porabila v to, da je prosila svojega nebeškega ženina, naj bi živa duša ne zvedela o milosti, ketero jej je obljubil.
XXV. POGLAVJE.
O njeni ljubezni do- duš v v.icah.
• « • • ' «
Se' veliko večo ljubezen, kaker do živih, je imela Marija Frančiška do onih bratov in sester v Gospodu, o keterih je mislila, da so v kraji očiščevanja — v vicah. Njena velikodušna ljubezen do duš v vicah je bila neka posebnost, po keteri se odlikuje od družili božjih služabnic in služabnikov. Zato se tudi v Življenji malo svetnikov bere, da bi bili tako pogosto' občevali z 'dušami.v vicah, kaker je Marija Frančiška.
Ne'bomo omenjali njenih molitev, dobrih del in odpustkov, ketere. je .darovala za duše V vicah, omeniti hočemo le ono naši svetnici lastno velikodušnost, s ketero je pogostokrat preterpela sama kazni vic za vboge duše. Veliko je -bilo število tistih srečnih duš, keterjm je olajšanje ali popolno rešenje sè svojim ter-pljtyijem zadobila. Naj navedemo le nekaj tacili zgledov.
Neka velika dobrotnica naše svetnice je bila vmerla. Marij;! Frančiška je več časa vse, kar je storila dobrega, darovala -za'njeno dušo. Necega dne.se ji ta duša prikaže in jej razodene marsikaj ob onem svetu. Svetnica, jo vpraša, če so njene molitve dobra dela i. t. d., ketere je zanjo opravljala, jej tudi v resnici prišle na korist. Duša jej odgovori, da dohajajo vsa- dobra dela njej v prid po rokah pre,blažene* device Marije in čuti olajšavo 'terpljenja po več dni, da tudi mesecev. Svetnica jo vpraša dalje,
— 331 —
če jej je prišlo v' korisftudr hudo terpljenje, ketero je terpela eno uro in ga zanjo darovala Mariji ? Duša jej reče : „Vedi, da me je angelj varili ono uro, ko si za me terpela, peljal na kraj veselja, poln nebeške sviti obe. Mislila sem, da sem vže v nebesih. Angelj pa me je podučil, da te še niso nebesa, kjer izvoljeni gledajo Boga od obličja do obličja ; to je le kraj, kjer jenja terpljenje vic. Ko je pretekla ura, v keteri si zame terpela, se je pričelo tudi za me staro terpljenje.11 Od tega časa je pomnožila Marija Frančiška svoja spokorna dela, molitve in terpljenje za to dušo v toliki meri, da je bila kmalu rešena vic. Sedaj se duša svetnici mej molitvijo zopet prikaže, zalivali se jej za tako velikodušno ljubezen in splava proti nebesam.
Take prikazni duš iz vic, ketere je božja služabnica sè svojimi dobrimi deli rešila, je imela večkrat. Pogostokrat je.slišala tudi le milo zttrhovanje duš, ki so se priporočale njeni priprošnji. Tako se jej prikaže necega dne neka duša, ki je v življenji posebno častila sv. Stanislava Kostko. Prosi jo, naj zmoli temu svetniku na čast očenaš rin češčeuhmarijo ter to molitev daruje za njo materi božji. Ker je božja služabnica sama bila v. hudih bolečinih, pozabi na to jorošnjo^ Po noči se jej mej molitvijo zopet prikaže ta duša, vsa v strašnem plamenu ; zopet milo prosi svetnico, naj opravi za njo tisto molitev. Svetnica precej stori, in kmalu vidi sad te molitve. Duša se jej vesela Zahvali za rešitev, iz vic.
Enak dogodek -se je primeril tudi z njenim stricem. Hotela je zanj datovati sv. mašo, pa je opustila, ne iz pozabljivosti, ampak misleč, da je tega nevredna. Precej se jej prikaže duša, vsa objeta od ognja, in jo prosi, naj dokonča pričeto delo. Ona stori to. in po sv. maši jej pokaže angelj dušo, ki je sla v nebeško slavo.
O načinu, kako je svetnica v pravem pomenu preterpela vice za duše, nam pripovedujejo obravnave, ki so se versile glede nje svetosti, tó-lè. Kaker hitro je'slišala svetnica o smerti kake osebe, je prosila v goreči molitvi Gospoda, naj jej razodene osodo te duše na onem svetu. Če jej je bilo razodeto, daje duša v vicah, prosila je precej Gospoda, naj sme tukaj na zemlji pre-terpeti kazni in muke,-ketere bi morala terpeti duša v vicah, ('e je . Bog sprejel njeno ponudbo, se je pričelo zanjo terpljenje, ki je dostikrat trajalo po več mescev. Pogostokrat je bila videti kaker Merlič. Za svojeg“a spovednika p. Feliksa je terpela vice skozi
— 332 —
deset dni v strašnih bolečinah. Razjedala jo je huda vročina od nog do glave.
Neki škof je o svoji sorodnici izpovedal tole : Bilo je po noči pred praznikom sv. Rešnjega'telesa. Na enkrat nekedo hudo pozvoni. Ležal sem v postelji. Neka nevidna moč me verze iz postelje. Sam ne znam, kako. Ko se popolnoma zavem, vidim izbo razsvetljeno. Samo ob sebi se ume, da me je prešinil velik strah. Jel sem se priporočati božjemu varstvu. Mej tem sem slišal glas, ki mi je klical, naj hvalim Boga, ker je vic rešena moja sorodnica J. Čez nekoliko časa me je minil strah ; seveda . sem bil ves vesel in zadovoljen.
Drugi dan sem se hotel nekoliko pošaliti z božjo služabnico. Sel sem jo obiskat. O čudežnem dogodku nisem prav nič omenil. Rekel sem jej le : „Kaj ne, sestra Marija Frančiška, na mojo rajno sorodnico si v svojih molitvah popolnoma pozabila ?“
„Kako morete reči kaj takega?" — me za verne. ,, Nocoj je bila rešena iz vic. Saj vas je ob tej uri obiskala. Kako si morete misliti, da sem jo pozabila ?"-
Tacili zgledov nam navajajo pisavci njenega življenja še mnogo. Tukaj ni prostora, da bi vge omenili. Razume se, da je bila ta velikodušna ljubezen naše svetnice draga v Gospodovih očeh : ali hud tern je bila v peti hudobnemu duhu, ki želi dušam, rešenim iz njegovih krempljev, vsaj dolgo terpljenje v vicah. Zato jej je pretil celo sè smertjo, če bo še dajje molila in pokorila se za duše v vicah. Ali božja služabnica je odgovorila : „Ti moreš storiti le to, kar ti Gospod pripusti na blager moje duše. Kar se tiče mene, pa bom polagala svoja dobra dela vedno v roke matere božje na korist dušam v vicah.“ S temi besedami je v beg zapodila skušnjavca.

Zakaj je sy. obhajilo tolikokrat nerodovitno?
To je popolnoma gotovo, da deli Jezus v zakramentu presv. rešnjega Telesa veliko milosti in dobrot ; pa vender jih ni videti pri mnogih kristijanih, ki se obhajajo. Kaj je temu krivo? Naj svetejši zakrament ni tega kriv; svet je in ostane svet, in ako bi ga kristijan le enkrat vredno prejel, kaker bi ga moral, svetnik bi bil lehko. Da ni tako, tega je človek sam kriv. Kriv je lehko pervie, ako vedno malomarno in mlačno živi; drugič, ako se ne pripravlja za sveto obhajilo, ali se le mlačno in poverino brez vsake pobožnosti; tretjič, ako ne zahvali Jezusa za toliko dobroto po svetem obhajilu ; četertič, ako ga sicer zahvali, pa le na hitro, na kratko, poverino in razmišljeno. Preglejmo te vzroke bolj na tanko !
1.	Priprava za sveto obhajilo je dvojna; oddaljena in bližnja. Oddaljeno boš pripravljen za sveto obhajilo, ako Skerbiš, da imaš vest vedno čisto. Varovati se moraš greha ter zapustiti vse grešne priložnosti in navade, ne samo za dva ali tri dni, temuč •enkrat za vselej. Pa to še ni zadosti, da se varuješ na vso moč, da ne pride smertui greh v tvojo dušo ; moraš jo tudi lepšati s čednostmi, posebno s takimi, ki se prilegajo tvojemu stanu. Gdor -tako živi, ta se že naprej dobro pripravlja za sveto obhajilo. In to pripravo imenujejo cerkveni pisavci oddaljeno. Gdor pa po spovedi tako greh dela kaker pred, ta se slabo pripravlja za sveto obhajilo. Tak kristijan bo imel od svetega obhajila malo dobička ali pa celo veliko škodo.
Sv. Janez Damascen uči: „Ako prinese telesno zdravilo bolniku, ki ga je zavžil o ne pravem času in manj pripravljen, pogubo in smert in mu ne le ne koristi, mariveč zelo škodi, kaj čuda, ako prinese duši to duhovno zdravilo, nevredno zavžito, pogubljenje, ne po svoji naravi, temuč zavoljo tega,, ker je ta nepripravljen, kije zavžije.-1 (Comment. 1. 4. c. 14). Zata nas sv. Auguštin kaj lepo opominja, ko pravi: „Delajmo koliker moremo z božjo pomočjo, da bomo tisti dan z resnično pobožnostjo, čisto vestjo, čistim sercem in čistim telesom mogli pristopiti k oltarju Gospodovemu, da bomo vredni prejeti njegovo Telo in Kri, ne v sodbo, temuč v zdravilo naše duše. V Kristusovem Telésu namreč obstoji naše življenje ; spremeni naj tedaj življenje, kedor ho-
- — 334
če prejeti življenje, zakaj, ako ne spremeni življenja, bo prejel življenje V -sodbo in po njem bo bolj pokvarjen ko ozdravljen, bolj vmorjen ko oživljen u (Sermo 1. de temp.) Spremeni tedaj svoje mlačno življenje! Kroti svoje strasti in delaj vedno več dobrega ! To je- perva in oddaljena priprava za sveto obhajilo. Gdor se ne trudi vedno boljši in popolniši biti, ta prejema sveto obhajilo navadno brez sadil. So pa tildi kristijani, ki se sicer jako trudijo da se greha varujejo, pa vender prejemajo sv. obhajilo brez -sadu. Zakaj? Zato ker se nič ali pa malo in mlačno pripravljajo, preden imajo pristopiti k sv. obhajilu; oni zanemarjajo bližnjo pripravo.
2.	Koliko kristijanov pristopa k mizi Gospodovi mlačno, nemarno in zanikerno ! Neketeri še treh božjih čednosti ne obudijo,, temuč kar naravnost gredo od spovednice k sv. obhajilu. Časa nimajo ali* si ga ne dajo, da bi pred vsaj nekoliko poživili želje in hrepenenje po Jezusu v najsvetejšem zakramentu. In venderr ako se ne pripravljaš, ali pa prav na hitroma, ali mlačno, brez vse pobožnosti, ves razmišljen in poln posvetnih skerbi, ako pristopaš k s>v. obhajilu celo iz same navade, ne čudi se, ako nisi po njem boljši in bolj goreč ko poprej.
3.	Bpez dobička se obhajajo tudi vsi tisti, ki po sv. obhajilu ne zahvaljujejo Jezusa za to veliko dobroto. Nič redki niso kristijani, ki berž ko so bili obhajani, letijo iz cerkve po svojih opravilih. Mašnik ni še dobro zaperl tabernakeljna, vže jo mahajo proti.vratam in nesejo sabo Jezusa Kristusa. Ako bi še živel sv. ki lip Nerij, bi večkrat imel priliko z gorečo svečo svetiti za takimi monštrancami.
4.	Drugi sicer ostanejo v cerkvi ter se nekako zahvalijo za sveto obhajilo, toda kako! Na kratko, razmišljeno, brez pobožnosti brez spoštovanja in ljubezni. Vejo, da imajo v sebi pravega živega Boga, ali kako se mlačno pogovarjajo ž njim ! Neketere molitvice preberó iz bukev, pa bolj iz navade kaker sè sercem, naglo in poveršno, morebiti sami ne vejo, kaj berejo. Mnogi pa še bukvič» ne prinesejo sabo. Bolj mislijo na svoja opravila in druge večkrat nepotrebne reči, ko na Jezusa. Več jim je zadelo, ko za Boga. Jezus nam je obljubil, da nam bo dal vse, kar nam je potrebno, da pridemo po smerti v nebesa, toda s to pogodbo da ga prosimo. »Prosite in se vam bo dalo,“ pravi Jezus. (Mat, 7, 7.) Neketeri prosijo Jezusa v molitvicah, ki jih bèro po svetem obhajilu, eno ali drugo milost, pa ne vejo, kaj prosijo, ker
— 335 —
mislijo na vse kaj drugega, ko bero tiste molitvice. Njih serce ne ve nič od tega, kar jezik izgovarja. Gdor tako moli in prosi, seveda radovoljno razmišljen in mlačen, ta ne doseže dosti; sv. obhajilo je zanj tako rekoč brez koristi.
Gdor se ne pripravlja za sveto obhajilo, ali se le slabo, gdor po svetem obhajilu ne opravlja zahvale, kaker jo priporoča in terja sveta cerkev, ta ne dobiva od sv. obhajila tistih dobrot, keterih bi se drugači lehko vdeleževal v tako obili meri. Tret-jerednik ali tretjerednica ! ako spadaš v eno ali drugo versto kristijanov, ketere sem tukaj naštel, potrudi se, da se od zdaj nadalje popolnoma poboljšaš, da se boš dobro pripravljal in zahvaljeval za vsako sveto obhajilo. Pazi tudi na svoje otroke in posle, da se bodo dobro pripravljali in se vredno zahvaljevali. Ako boste udje tretjega reda tako delali, boste koristili silno mnogo sami sebi in se svojim lepim zgledom tudi mnogim drugim,
P. A. F. -
šHŽUliH-----
KRATEK NAUK
o vzvišenosti, potrebi in koristi svete maše.
Po sv. Leonardu Portomavriškem.
JE- A. F.)
III. Poglavje.
§. 6.
Za posle in kmete.
Sveti apostelj Pavel pravi, da je tisti, ki ne Skerbiša svojo družino, slabši kaker nevernik : „Ako pa gdo za svoje in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika"1). S to skerbjo pa se ne misli samo skerb za telo, ampak še dosti bolj za dušo, in zato, če je velika brezbožnost ne skerbetf.za telesni živež svoji družini in poslom, je še veliko veče brezver-stvo jemati svojim dušno hrano, posebno, ako se jim ne daje priložnosti biti vsak dan pri sveti maši, zakaj te škode ne bo mo-
>) 1. Tim. 5, 8.
— 336 —
gel popraviti obeden gospodar, naj bo še tako bogat in premožen. Ko je napravil Bog z Abrahamom tisto veliko pogodbo, je zapovedal, da naj se obreže ne samo on, ampak tudi vsi lilapci in sužnji : ,,Vsaki moškega spola v vaših rodovinah doma rojen ali pa kupljen bodi obrezan412). To je očevidno znamenje, da dober kristijan nima zadovoljen biti s tem, da samo za se skerbi, da je pii službi božji (posebno pa pri sveti maši), temuč mora skerbeti za vse posle in vso svojo družino. To sveto duhovno gospodarstvo je opravljal prav natanko sveti Eleazar, Arijanski grof3) Mej mnogimi zapovedmi, ki jih je dal svoji družini, je bila perva, da so morali biti vsako jutro pri sveti maši vsi, dekle in hlapci in postrežniki. To sveto navado imajo mnogi gospodje, kardinalji in prebitje v Rimu, ki so vsak dan pri maši in hočejo, da so tudi njih posli. Zavoljo tega pa ne smete misliti, da je zgubljen čas, ko so posli pri sveti maši, oj kako ga vam bo Bog povernil !
Sveti Izidor je bil vbog kmet4), ali bognedaj, da bi bil zamudil ketero jutro sveto mašo, Bog pa, da bi mu pokazal, kako všeč mu je ta njegova pobožnost, je ta čas, ko je bil pri sveti maši, svoje angelje poslal orat na njegove njive. Res je. da Bog ne bo delal vam tako očitnih čudežev, ali oh kako vam bo plačeval vašo pobožnost po raznih drugih potih ! To morete soditi iz tega, kar se je zgodilo nekemu vbogemu človeku, ki je živil svojo družino v potu svojega obraza. On je bil vajen vsak dan biti pri daritvi svete maše, preden je šel na delo. Nekega dne je zarano šel tje, kjer so se zbirali delavci ter je čakal, da bi prišel kak gospodar, ki bi ga najel, pa ko je zaslišal vabiti k maši', je šel po svoji navadi v cerkev molit. Ko je minila tista maša, se je pričela druga in tudi pri ti je bil ; ko se je pa verini k delavcem, obenega ni bilo več, gospodarji so bili namreč vse najeli in jih poslali na polje delat. Ta dobri človek se je zelo žalosten vernil domov ; na poti ga je srečal jako premožen meščan in ko mu je videl oblake otožnosti na čelu, ga je vprašal, od kod prihaja tolika žalost. „Kaj hočete, mu je odgovoril ta božec, to jutro, da nisem bil brez maše, sem zgubil dnino.“ „Ne žalujte nič, mu je nato rekel bogatin, pojdite zopet v cer-ker, bodite za me še pri eni sveti maši in drevi vam bom dal
~) l. Mojz. 17. 12.
s) Iz njegovega življenja.
4) lz njegovega življenja.
— 337 —
dnino za ta dan. Ta božec je šel in je bil pri vseli mašah,' ki so se še brale tisti dan, zvečer je šel pa po plačilo, in to je bilo 12 soldov, koliker imajo navadno delavci v istem kraji. In zadovoljen je šel domov ; kar mn pride naproti nepoznan človek (bil je Odrešenik sveta) in ga je vprašal, kakšno plačilo je prejel za tako dobro porabljen dan. In ko je povedal, da samo 12 soldov, pravi : „Tako malo za tako zaslužljivo delo ? Pojdite k bogatinu in recite mu, ako vam več ne da, se mu bo slabo godilo". Ta preprosti človek je šel s tem naznanilom k meščanu, ki mu je navergel pet soldov in ga odpravil. S tem je bil zadovoljen vbogi človek. Jezus pa ni bil. Ko je zvedel, da je dobil samo- pet soldov, pravi zopet : „Nikaker ni še dosti, pojdite nazaj k tistemu skopuhu in mu povejte, da ga čaka velika nesreča, ako vam ne bo povišal plače". Šel je zopet, pa sè strahom in komaj mu je povedal naznanilo ; mej tem je pa Bog genil bogatina in zdaj mu je dal sto soldov in dobro novo obleko ‘).
Brez dvojbe in po vsi pravici bote vsi občudovali božjo previdnost, ki je pomagala temu vbogemu delavcu, ker je bil vsak dan pri sveti maši ; še /veliko bolj moremo občudovati milost, ketero je skazala neskončna vsmiljenost temu bogatinu. Zakaj pervo noč potem se mu je prikazal v spanji Jezus in mu razodel, da ga je rešil neprevidene smerti zavoljo maš, pri ke-' terili je bil oni vbožec in ravno to noč bi ga bil pehnil v pekel. Po ti strašni novici je obžaloval svoje življenje, ko se je zbudil in je začel posebno častiti sveto mašo, zakaj vsako jutro je bil pri maši in vsak dan je dal za mnogo maš v raznih cerkvah, dokler ni sklenil svojega življenja sè srečno smertjo.
Zdaj vidite, kako radodarna je božja dobrotljivošt temu, ki je poDožno pri sveti maši. K maši tedaj, vbogi moji ljudje, k maši, in gotovo bote s to stanovitno pobožnostjo prejemali pomoč v vseh vaših nadlogah.
§• 7.
Strašen zgled tisti m, ki ne čislajo velikega zaklada svete ma š e.
Cerkvena učenika sveti Tomaž Angeljski in sveti Bonaventura Serafinski učita, kaker sem omenil v prejšnjem nauku, da je daritev s vete maše neskončne vrednosti tako glede tega,
‘) Nicol. Lag. tract. 6. d. lo. (le Mise. C. 100.
— 338 —
kar se daruje, Telo namreč, Kri, duša in božanstvenost Kristusa našega Gospoda, kaker glede poglavitnega duhovnika, ki je Jezus sam. In vender, koliko jih je, ki jo tako malo čislajo, da imajo vsak. še tako malovreden dobiček rajši, kaker ta neprecenljivi zaklad ! In ravno zato s§ je raztegnilo to pičlo delce, da bi vsi, ki ga bddo brali, razsvetljeni bili in bi si napravili pravi zapopadek bisera, ki se ne da preceniti. Ako jim je bila ta sveta daritev poprej skrit zaklad, zdaj, ko jim je odperta njena neizrečena vrednost, naj bi odločno sklenili porabiti jo s. tim, da bodo vsak dan pri sveti maši in zato bom povedal naslednji strašni zgled, s keterim bom zapečatil ta celi spis.
Eneja Silvij, ki je bil pozneje papež z imenom Pij II., pripoveduje *), da je živel na Nemškem v mestu imenovanem Sve-cija, imeniten gospod, ki je bil prej zelo bogat, pa je potem čisto obožal in je zato živel sam za se na neki pristavi. Tukaj se ga je poprijela otožnost in malo je manjkalo, da ni obupal ; satan ga je vsak dan napeljeval, naj se obesi in vmori, zakaj, tako mu je šepetal hudobni duh, za suho drevo ui drugega kaker sekira. V taki vojski žalosti in skušnjav je šel k svetemu spovedniku, ki mu je tole svetoval : „ne bodite nobeden dan brez maše, pa se ne bojte ničeser“. Ta svet je bil vitezu všeč in precej se je začel ravnati po njem ; in da bi bil gotovo vsak dan pri maši, je plačeval svojega kapelana, ki je zmirom maševal po njegovi želji, sam pa je bil pri maši vsako jutro prav pobožno. Prigo-dilo se je pa nekega dne, da je šel njegov kapelan zelo zgodaj v bližnjo vas na novo mašo. Pobožni gospod se je bal, da ne bi bil ta dan brez maše in zato je šel tudi on v ravno tisto vas k maši. Na cesti ga je srečal kmet in mu je rekel, da leliko domov gre, zakaj nova maša je vže končana, druge pa ne bo več-Nato se je začel vitez jokati in ves prepaden je govoril : „Kaj bo z mano, kaj bo denes z mano ? Morebiti bo ta dan zadnji mojega življenja**. Kmet je stennel, ko ga je videl tako žalostnega in mu je reKel : ,^STe jokajte, gospod, ne jokajte, jez vam prodam svojo mašo. Dajte mi plašč, ki ga imate na sebi irt j e? vani odstopim svojo mašo**. Plemeniti gospod je rad sprejel to ponudbo in ko mu je dal plašč, je šel dalje po svojem potu v cerkev, kjer je nekoliko pomolil. Potem domov grede berž ko pride proti tistemu kraju, kjer. sta se pogodila, vidi tistega ner
*) In Europa cap. 21.
— 339 —
srečnika, ki mu je bil prodal mašo, obešenega na hrastu in mer* tvega kaker Judeža. Skušnjava, da bi se obesil, je bila šla namreč od njega na tega nesrečnega kmeta in ker se je bil oropal pomoči, ketero bi mu bila dajala maša, ni mogel vstavljati se hudobni satanovi skušnjavi. Zdaj je spoznal ta plemeniti gospod, kako dobei pomoček mu je povedal njegov spovednik.
Želim, da se naučiš iz tega žalostnega dogodka dve važni resnici. Perva je, da je mnogo kristijanov zelo nevednih, ki ne cenijo neizmernega bogastva svete maše in je zamenjujejo s kakim umazanim dobičkom, in odtod prihaja tudi tisto neprimerno govorjenje neketerih, ki se ne sramujejo stopili h duhovniku z besedami: »Hočete, da vam plačam denes mašo ?“ Mašo plačati? Kje pa boš dobil toliko denarja, koliker je. vredna ena maša. ko vender ena sama maša več velja kaker ves raj ? Oh grozna nevednost ! Tisti mali denar, ki ga daš mašniku, mu daš, da more živeti, ne pa kaker plačo, ker je sveta maša zaklad, ki se ne da ceniti. Ites je, da sem te v tem spisu opominjal, da bodi vsak dan pri sveti maši in daj za koliker moreš mnogo maš, in zato gdo ve, če ti ne bo vdihnil satan tega le sumničenja : „Hedov-niki nas z lepimi in prijetnimi besedami opominjajo, naj dajemo za veliko maš, pa ni vse zlato, kar se sveti, ker iščejo pod plaščem gorečnosti lasten dobiček in mej tem. ko žepe stiskajo, se slednjič pokaže, da se dela in govori vse zavoljo dobička11. Oh kako se boš motil, če boš tako mislil. Hvaljen bodi Bog, ki mi-je dal izvoliti tak stan, kjer se obeta in derži največe in oj-strejše vboštvo in se ne sprejemajo miloščine za maše, in ke bi nam ponudil tudi sto cekinov za eno samo mašo, bi jih nikaker ne sprejeli, ker mi zmirom mašujemo po tistem namenu, keterega je iipel Kristus na križi takrat, ko je daroval večnemu Očetu tisto pervo daritev na Kaljvariji. Ako more tedaj gdo jasno govoriti brez strahu pred kakim očitanjem, morem jaz, ki iščem edino le vaše dobro in to. kar sem vas učil v tem spisku, vam na koncu ponavljam še enkrat. Bodite pri mnogih masah, prosim vas, bodite pri mnogih mašah in dajajte zanje več ko morete in imeli bote dobro shranjen velik zaklad, ki vam bo koristil na tem in na onem svetu. Druga resnica, ki jo imaš posneti iz gori povedanega dogodka, je moč svete maše, pridobiti nam vse dobro in rešiti nas vsega hudega in zlasti okrepčevati nas in nam (lajati dušnih moči, da moremo zmagati vse skušnjave. Pustite
— 340 —
me torej ponavljati : ,.I\ maši, preljubi, k maši, ako hočete zma -gati svoje sovražnike in videti potlačen in pobit ves pekel !“
Še en sam svet mi ostaja da vam povem, ki se ozira tako na svetne ljudi, kaker na mašnike in je ta. Vi posvetni morate biti pri sveti maši z največo pobožnostjo, ako hočete prejemati iz nje obilne koristi. To sem vam že večkrat priporočal v tem spisu in na koncu vam še bolj živo priporočam. Bxlite tedaj pobožno pri sv. maši ! Ako je vam všeč, ravnajte se natanko po načinu, v drugem poglavji popisanem, in skušnja vas bo učila, da bbte v kratkem čutili očevidno spremembo v svojem sercu in z roko bote lehko tipali velike dobrote, ketere bo prejemala vaša duša. Vi mašniki se morete pa bati pravice božje, ko prestopate svete obrede s preveliko hitrostjo in nespoštljivo nemarnostjo, ko prenaglo zgovarjate besede, in mešate opravila, z eno besedo ko nemarno mašujete. Pomislite, da posvečujete, premf-kate in vživate Sinu Najvišjega in da tudi najmanjši obred ni brez pogreška, ako ga ali spustite ali slabo opravite, kaker pravi učeni Suàrez : „Opuščenje tudi enega obreda prinaša zadol-ženje“ '). Zato Janez iz Avile, veliki učenjak španski, stanovitno misli, da bo večni sodnik mašnikom bolj natanko kaker keterokoli drugo reč preiskoval vse maše, ki so jih brali; in zato je vzdihnil ta sveti mož, ko je slišal, da je neki mašuik precej po novi maši vmerl : „Maševal je tedaj ?“ In ko so mu drugi rekli, da je srečen, ker je vmerl precej po pervi maši, jim je odgovoril : „ Velik odgovor ima pri Bogu, ako je enkrat maševal.“ Vi pa in jez, ki smo vže tolikokrat maševali, kako bomo stopili pred sod-nji stol božji ? Napravimo tedaj ta sveti sklep, da bomo prebrali vsaj pri pervih duhovnih vajah vse rubrike v mašnih bukvah in vse svete obrede, da bomo maševali koliker mogoče natanko. In ie bomo mi mašniki maševali na uuauje resno, pobožno in dostojno in, kar je še več, z notranjo gorečnostjo, upam, da bodo tudi svetni ljudje hodili vsak dan k sveti maši in bodo pri nji prav pobožno in zadovoljni bomo gledali, da se ponavlja pri sedanjih kristijanih gorečnost pervih kristijanov, naš dobri Bog bo pa zavoljo tega zelo češčen in slavljen, kar je edini namen tega spiska. Moli za me eno češčenamarijo.
‘) Tom. 3. in 3. part. dist. 85 leot. 2.
— 341 —
Sestre frančiškani, misijonarke Marijine.
Vstanova sester frančiškanek, misijonarek Marijinih, ima svojo zibel v Vshodni Indiji na velikem pogorju Milgheryskem v mestu Ootakamund. Izvoljenim dušam, ki so se čutile poklicane pomagati pri spreobračanju nevernikov, je vdihnil Bog to misel in prepričanje, da bi iz rednega češčenja Jezusa Kristusa v najsvetejšem zakramentu v središču paganskega sveta prejemale posebno razsvetljenje in moč, da bi mogle vspešno podpirati apo-stoljske vikarje v razširjevanju katoliške vere. In v resnici, drobno goršično zerno verženo v zemljo je pognalo in vse kaže, da bo kmalu velikansko drevo, keterega veje se bodo na široko raztezale po svetu.
Poslednja leta nepozabljivega papeža Pija IX. so misijonarke Marijine skeibele, da zagotove svoji vstanovi prihodnost. V ta namen je prišla v Rim mati vstanoviteljica s tremi tovarišicami s priporočilnimi pismi gospoda Bardou, vikarja apostolskega koimbaturskega, in na praznik svetih treh kraljev leta 1877 so dosegle milost, ki so je želele, da smejo s pooblaščenjem svete skupščine za razširjevauje vere v Bretanji na Francoskem vsta-noviti novicijat ih sicer v mestu svetega Bridka v severnem primorju (St. Brieuc, Còte du Nord). Vže prej jim je bilo poterje-no ime, ki bi si ga dale, oblika in barva obleke, v ketero bi se oblačile, in dela, keterim bi se posvetile. Hoteč pa se opreti na keterega izmej velikih cerkvenih redov so izvolile po. svetu treh kardinaljev red sv. Frančiška, k čemer je papež veselo priterdil z besedami: „Nič boljšega!“ Pristavil je tudi svoj posebni blagoslov materi in hčeram in od tistega trenotka je začela rasti in širiti se vstanova prav čudovito.
Vstanova je podveržena oblasti svete skupščine za razšir-j e vanj e vere, vender je pod vlado velikega poglavarja celega reda manjših bratov sv. Frančiška. Po določbi rimskega sedeža od 19. sušca 188(5 se je razdelila v dve okrajini, evropsko pod imenom neomade žanega spočetja in azijsko pod imenom sv. Jo-žefa: S poznejšim določilom se je ločila evropska zopet v dve, rimsko-- neomadežanega spočetja, in bretanjsko : presvetega serca, v Aziji se ima pa tudi vstanoviti še ena v kitajskem cesarstvu.
— 342 —
Po zgledu našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki se je včlo-večil za nas in daroval na oltarju križa za naše odrešenje, se darujejo frančiškanke misijonarke Marijine v zadoščenje za sveto cerkev in v razširjevanje svete vere za vse duše, ki so poklicane k zveličanju. Devica Marija je srednica. ki so jo izvolile, da pridejo k Jezusu, da ga bodo mogle posnemati in mu pridobe kraljevanje v človeških sercih. Ivo frančiškanke se prepuščajo božji previdnosti; apostoljska gorečnost in evangelijsko vboštvo so njih posebna znamenja. V vsem morajo biti popolnoma podložne volji božji ; ljubezen do pokorščine jih spremlja, zadovoljne, kamer koli so poslane, pripravljene za vsako poskušnjo. Češčenje najsvetejšega zakramenta zlasti v deželah nevernikov je podpora njih misijonarskega življenja in daritve, v keteri so darovale Bogu same sebe.
Vže od novicijata nadalje se izurjajo za vse naprave, ki morejo dajati zdatno pomoč misijonarjem v njih apostoljski službi. Te so :
1.	kerščanski nauk; .
2.	delavnice, kjer se napravlja, kar je potrebno za misjjon-ske cerkve ter za misijonarje in njih podjetja ;
3.	šole in odgojilnice. kjer dobivajo primeren nauk dekletca vseh stanov, zlasti pa vboge;
4.	sirotišča in tako imenovane jaslice, kjer se nabirajo zapuščene punčice, keterim z materino skerbjo rešujejo telesno, življenje in ob enem zagotavljajo dušno sè svetim kerstom ; iz jaslic prehajajo v sirotišča, kjer se vzgojujejo in potem oskerbe-vajo po svojem poklicu ;
5.	katehumenati, kjer pripravljajo paganke k sv. kerstu in drugim sv. zakramentom ;
6.	naprava imenovana kerstiteljic, sestavljena iz pobožnih vdov, izbranih iz mej misijonskih kristijan, da hodijo v take kraje, kamer redovnicam ni dovoljeno hoditi in tako pridobivajo milost prerojenja otrokom, ki so v nevarnosti življenja;
7.	sprejemnice in zavetjišča, kjer se lajšajo najrazličniše težave dušne in telesne ;
8.	zdravilnice, kjer strežejo sestre vsakoverstnim bolnikom brez razločka vere in kerstijo mnogo otrok, ko vmirajo;
9.	skupščine za punice, dekleta in žene, kar je prav vspeš-no sredstvo, da se vstanove kerščanske družine tudi v sredi pa-ganov;
— 343 —
10.	duhovne samote, v ketere sprejemajo misijonarke Marijine osebe svojega spola bodisi posamezne, bodisi po več vkupaj ;
11.	katekizmi in pripravljanje k sprejetju sv. zakramentov. Sestre misijonarke sprejemljejo vesele bodisi žene bodisi dekleta, ki jim jili v ta namen pošlje cerkvena oblast. —
Duh in namen naprave frančiškanskih misijonarek Marijinih zahteva krepke in odločne duše, pogumnega in odkritega značaja, v resnici pobožne, pripravljene tako k bogoljubnemu premišljevanju kaker k delavnemu življenju. Starost vstopu primerna ne more biti nižja od 15 let in ne navadno višja od 30. Dota, ki se ima sebo prinesti, je 12,000 frankov za matere in 3.000 za sestre, po verini 1000 fr za vsako leto novicijata, kjer gre za matere, 180 fr., kjer gre za sestre. Ako bi bilo treba v posebnih primerih 'popolnega odpuščenja plače, se morajo oberniti za dovoljenje do svete skupščine za razširjevanje vere. Obleka, ki jo nosijo, je bele barve za notranje sestre, sive za sestre, ki so odločene za unanje opravke.
Njih dnevni red je ta: Vse se bude vsako jutro o petih z besedami «Benedicamus Domino" (Blagoslavljajmo Gospoda!), na kar odgovarjajo z Marijinimi besedami, ki izražajo duh njih poklica: „Ecce ancilla Domini" (Glej, dekla Gospodova sem). Pol ure imajo potem časa, da se oblečejo O polu šestih pozvoni k obiskovanju presvetega Rešnjega Telesa, za keterim pride juterna molitev in premišljevanje. O polu sedmih je maša pred izpostavljenim presvetim Rešnjim Telesom. Mej mašo se poje do evangelija „Ave maris stella" (Zdrava morska zvezda), s čimer se priporočajo Mariji popotne misijonarke te vstanove, zlasti katere se morebiti vozijo po morju. Po maši o polu osmih se molijo dnevnice in nato obiščejo presveto devico v posebni kapelici nji posvečeni. Ko je tako oskerbljena duša z duhovnimi pomočki za ostali čas dne, se poskerbi tudi za okrepčanje* telesnih moči s preprostim zajterkom. Potem gre vsaka na svoje delo, kjer ostane do tri četerti na dvanajst, ko jih zvonec zopet pokliče v kapelo k angeljevemu češčenju. Na to je kosilo. Po kosilu se pomivajo in pospravljajo kuhinjske in mizne posode, kar delajo vse skupaj v spominu na presveto Devico, ki je v Nazaretu tudi sama opravljala vsa taka najnižja hišna dela. Mej tem molijo rožni venec za svoje dobrotnike. Ko je vse doveršeno, imajo čas razvedrenja, da se veselo pogovore in pokratkočasijo, ker je duh
— 344 —
ljubezni, preprostosti in dobrovoljnost-i pravi značaj frančiškanski. Potem so večernice in duhovno berilo in o polu treh se verne vsaka k svojemu delu. Ob četerti na pet gredo k molitvam „ma-tutinum“ ; naposled o petih je blagoslov sè svetim rešnjim telesom. ketero so skozi dan po ena ali dve sk upaj zaporedoma molile po pol ure. Po večerji ob sedmih se zopet pomije posoda in nato je do polu devetih drugo razvedrenje. Ko pozvoni k niol-čanju, obiščejo kaker zjutraj Marijo Devico v njeni kapelici in potem gredo v veliko kapelo k večerni molitvi in izpraševanju vesti. Ob devetih se vernejo vsaka, v svojo celico ; o polu desetih molijo še za duše v vicah in potem ležejo k počitku; vse luči se vgasnejo.
Osebe, ki z ozirom na zdravje, starost ali stan mej svetom, ne morejo vstopiti v vstanovo ko redovnice, se je vender morejo vdeležiti ko pridruženke. Te so dvojne, ene so v samostanih, druge ostanejo mej svetom ; oboje pa morajo biti v tretjem redu sv. Frančiška. Ketere ostanejo mej svetom, imajo biti, če mogoče, vsak dan pri sveti maši, vsaj 20 minut imajo oberniti za molitev in četert ure za duhovno branje, tudi' imajo o priložnosti obiskati sv. rešnje telo in opraviti frančiškanski ali navadni rožni venec. Vsako leto enkrat gredo, če mogoče, v keteri samostan te vstanove v duhovno samoto. — Ketere so pa v samostanih, se derže po večem reda, ki veže ostale sestre redovnice, z ne-keterimi polajšanji in prikrajšanji molitev. K spovedi hodijo vsak tjeden, k svetemu obhajilu vsako nedeljo in ob glavnih praznikih Gospodovih, Marijinih, reda frančiškanskega in še večkrat, ako imajo od spovednika dovoljenje. Vsako pervo nedeljo v mescu derže posebno duhovno samoto.
Samostani ali hiše, ki jih ima do zdaj vstanova so naslednje :
I.	Nazaret v mestu Ootakamund v vladni okrajini raa-draški. Ta hiša stoji na verini visoke gore, ki gospoduje tako rekoč nad vso Indijo; imenuje se Nazaret, ker se je vstanovila pod varstvom svete družine nazaretanske. Tukaj so začele sestre vedno češčenje presvetega Kešnjega Telesa in naprave, ki jih oskerbujejo, so tako znamenite, da je Ootakamund po njih glede katoliške cerkve eno pervili mest v Indiji. Te naprave so :
1. Odgojilnica in dekliška šola, kjer uče do 70 gojenek angleškega rodu in do 100 indijskega. Sestre učiteljice so potetene pri očitnem izpitu za angleški, kaker tudi za tamuljski
— 345 —
jezik, ki se tam govori ter je silno težak celo za učenjake ; vender imajo učiteljice iz njega najboljša spričevala in taka dobivajo tudi njih učenke.
2.	Sirotišče in indijska šola, ki ima nad 50 učenek.
3.	Sprejemnica, kjer oskerbe vsak mesec čez tisoč bolnikov in sestre kerstijo mnogo otrok, ko so v smertni nevarnosti.
4.	Skupščina za dekleta in odrasle dekliče.
II.	H i š a sv. Jožefa v Sent-Brióku v severnem primorju na Francoskem. Mesto svetega Brioka leži nizko mej visokimi gorami, ki od vseh strani zapirajo razgled, tako da se morje ne vidi, dasiravno je prav blizu. Prebivaveev ima kakih 9 tisoč. Hiša sv. Jožefa je star jako obširen grad, ki je bil prej tamkajšnjega škofa in ima tudi obilo zemlje različno obdelane.
Tukaj imajo sestre frančiškanke svoj novicijat, ki šteje neki nad 100 novicinj. Novicijat ali čas poskušnje obsega dve leti; vender se pošiljajo novicinje drugo leto v druge samostane, da naredijo prostor novim.
III.	Hiša neo madeža n ega Spočetja v mestu Koimbatur v Indiji. Tu imajo sestre naslednje naprave: odgojil-nico sè šolami ; sirotišče in jaslice ; bolnišnico in sprejemnico, kjer strežejo vsaki dan tri do štiri sto bolnikom ; hiše, kjer rešetajo rajž, kar daje zaslužka sirotam in omoženim ; tkalnice, kjer delajo sirote pod nadzorstvom pridruženek in redovnic.
IV.	Hiša sv. Helene v Rimu (via Giusti 12) blizu kolegija sv. Antona Padovanskega, sedeža velikega poglavarja celega frančiškanskega reda. Sestre frančiškanke oskerbujejo zakristijo imenovanega kolegija, pripravljajo dekleta na pervo sveto obhajilo, uče in odgojujejo vboge, dokler si izvolijo stan po svojem poklicu. Zlasti se poskuša poklic tistih, ki žele vstopiti v novicijat. Upati je, da bo ta hiša sčasoma semenišče deviških misijonarek, ki se hočejo posvetiti popolnoma Jezusu in njegovi cerkvi.
V.	Hiša sv. Rafaela v Marši!ji (Rue Breteuil 178). Ta hiša je namenjena zlasti v pomoč tistim sestram, ki so poslane v misijone in se imajo iz Marsilje po morju odpeljati ; zato je posvečena sv. velikemu angelju Rafaelu ko posebnemu varilni popotnikov.
VI.	Hiša sv. M o n i k e v Kartagini v Afriki. Ta hiša se je vstanovila na povabilo kardinalja Lavižerija leta 1885.
— 346 —
Tudi tukaj imajo sestre odgojilnico in sprejemnico, kjer strežejo bolnikom.
VII.	Hiša naše 6ospo Zmagovalke (Notre Dame des Victoires) v indijskem mestu Moratuva na sejlanskem o-toku (Cejdon). Tukaj so se naselile frančiškanke leta 1886 in •so j ili sprejeli z velikim veseljem. Berž so odperle šole, pozneje tudi sirotišče in bolnišnico. Tudi skerbe za potrebščine zakristij nadškofovske in drugih cerkev tiste škofije.
VIII.	Bolnišnica sv Petra v glavnem mestu sejlanskem Kolombo. To bolnišnico je ponudila sestram tamkajšna angleška vlada v sporazumljenju s poglavitnim zdravnikom mesta leta 1886, kar je lepa zmaga katolištva ; 22. juuija so jo prevzele. Berž nato so vpeljale vsakdanje češčenje presvetega Reš-njega Telesa in spreobernitve so se začele. Že pervo leto je bilo kerščenili 50 odraslih in 47 otrok.
IX.	Hiša sv. Frančiška v mestu Če-fu v deželi. Šan-tong v kitajskem cesarstvu. Tudi tu so se naselile frančiškanke leta 1886 in precej začele svoje delo. V začetku so jim pomagale štiri kitajske tretjerednice ko pridruženke. Kmalu je prišlo še devet kitajskih deklet, ki so bile dobre pomočnice, v šivanju in vezenju jako spretne. Odperla se je tudi šola, ki jo obiskuje nekoliko dekletec protestantskih družin, ki so pa privolile, da se jim hčerke po katoliško vzgojujejo. Tudi sirotišnica se je odperla, kjer se reši mnogo kitajskih otrok, ki bi se sicer potopili v morju ali bi jih požerli pesi in svinje. Vredila se je tudi naprava kerstiteljic in obeta obilno žetev. Jezus Kristus vsak dan moljen v presvetem Rešujem Telesu v tamkajšni kapelici bo izvirek posebnih blagoslovov za tiste neizmerne dežele.
X.	H i š a sv. M i h a e 1 a v Parizu (Rue de 1’ Ebre 5). Tudi ta hiša se je vstanovila leta 1886 in gotovo bodo tudi tam sestre frančiškanke obilo dobrega storile. Koristna je zlasti, ker morajo sestre misijonarke pogostoma hoditi skozi Pariz in imajo tam marsikake opravke.
XI.	Hiša sv. Janeza Kerstnika v mestecu Tong-nien-fong blizu mesta Si-ngan fu v deželi Šen-si na Kitajskem,, vstanovljena 23. grudna 1890.
V misijonih, kaker drugod, pervi in najpotrebniši kos dela sicer ne gre ženski, pač pa ji gre djansko izverševanje kerščan-skega nauka in to je tisti kos dela, ki največ izda. Brez redovnice se težko da vstanoviti kerščanska družina po malikovavskih
— 347 —
deželah, ker more le ženska lehko in redno zahajati v hiše. Tako je mislil škof šentbrioški monsinjor Baše (Bouché,) ko je pisal sveti skupščini za razširjevanje vere naslednje besede : „Te redovnice so se namenile v misijonih nekaj novega vpeljati, če-ser do zdaj ni bilo, to je njihova delavnost v sredi paganske družine; one hočejo povzdigniti žensko iz zaverženja, v keterem leži tam že od vekov, vdihnivši ji mogočne čednosti kerščanstva. Skušnja, ki sem si jo pridobil o misijonih na svojih mnogih potih po skoraj vseh delih sveta, mi daje terdno prepričanje, da je v tem oziru vstanova sester frančiškanek, misijonarek Marijinih delo previdnosti božje.-i In kardinalj Depré (Desprez) je pisal eni izmej sester mesca prosinca 1886 : „Novo leto vam bodi leto polno blagoslova za vas vse in vsako posebej, za celo vsta-novo, za vse svete naprave, ki za nje skerbite. Res je nekaj manjkalo misijonom, da bi popolnoma dosezali svoj namen ; to je dopolnila naša vstanova. Imele ste dni skušnje, kaker jih mora imeti vsako delo božje. Zdaj vidite, da vaša vstanova cvete in sad rodi. Bodi za to tisočkrat zahvaljena dobrota božja !“
Zares cvete in sad rodi! Kaker je še mlada ta najnovejša veja na drevesu reda sv. Frančiška, ima vže svoje spričevavke, ki so za Kristusa kri prelile. Kaker'je znano, se je začelo to poletje na Kitajskem hudo preganjanje zoper kristijane in evro-pejce in tujce sploh. Koliker do zdaj vemo, so vmorjeni v deželi Sen-si dve sestre frančiškanki, misijonarki Marijini, mati Marija od Očiščevanja in mati. Marija od Včlovečenja, in en mašnik reda sv. Frančiška iz okrajine svetega Ludovika na Francoskem, pater Štefan Ružč (Rougé).
K e r š c a n s k i in pošlo m.
• -•
II. Posel služi Bogu.
19.	Sveto obhajilo.
i.	Z molitvijo duša diha, s pokoro se zdravi, z obhajilom se živi. Brez tega trojnega boš težavno potoval, in ne prideš do svojega namena. «Sv. obhajilo stori to dvoje: Varuje te velikega greha, zmanjša ti nagnenje na odpustljivi greh», govori sv. Bernard. Obhajilo zožuje oblast satanovo, odbija njegove strelice, bojazljive
— 348 —
predeluje v leve, druži nas z angelji in svetniki, daje nam nebeško razsvitljavo, sklepa nas s Kristusom. Obhajilo nam je mleko, med, mazilo, ker sprejemamo v dušo Izveličarja in dajavca vseh dobrot. «Sveto obhajilo poklada v nas klico ali seme nesmertnosti in pri-hoduega veličanstva», govori s. Avguštin.
2.	Kolikrat prejmi svetstvo sv. obhajila? Kar sem rekel o sv. pokori, ono velja o sv. obhajilu. To pa zdavno veš, da s smertnim grehom v sercu k obhajilu ne smeš. Ako večkrat pristopiš k mizi božji, si moraš tudi resnejše prizadevati, da odpraviš male grehe, da odstraniš nepopolnosti in napake. Gabno je videti posla, večkrat k obhajilu gredočega, toda v službi svoji termastega, neobčutljivega, kljubljivega, nagajivega, godernjavega, čenčavega, neresničnega, nemarnega, nepostrežnega .... To ni čednost ; taka čednost dela pobožnost zaničljivo in zoperno. Ako se s tako pobožnostjo še hvališ, druge objedaš in sodiš, vedi, da nimaš niti iskre pobožnosti in da stojiš na kraju brezna. Obhajilni dan se obleci suažniše ; vender ne glej toliko na obleko kolikor na serce. Dušo si olepšaj z vero, upanjem, ljubeznijo, kesanjem, ponižnostjo, hrepenenjem, ter vedi svojemu Izveličarju v pobožni molitvi potožiti svoje težave in' stiske.
3.	Varuj se nevrednega obhajila. Nevredno je obhajilo,, ako vedoma s težkim grehom pristopiš k mizi Gospodovj : — ako si nalašč zamolčal velik greh, ako se ga nisi kesal, ako nečeš po-verniti tujega blaga, ako se ne maraš ogibati bližnje priložnosti v greh. Kedo bi mislil, da si kristijan upa nevredno zavžiti kruh an-geljski — in vender se zgodi. Nevredno obhajilo je grozno hudodelstvo. Kristusa siliš v tvojem sercu prebivati zraven satana. Podoben si Judežu, izdajavcu Gospodovemu, ki se je nedolžnega delal, in je hinavski prašal: ali sem jaz? Nevredno obhajilo je bogokletje, bogoropje, bogomorstvo, vboj svoje duše. Nevredno obhajilo škoduje tudi časnemu blagru. Nasledki tega so bolezni, mnogotere nadloge, smert. S. Ciprijan pripoveduje več primerov, kako je Bog očitno kaznoval nevredne obhajance. S. Anzeljm pravi, da jih je o njegovem času veliko obolelo zavoljo nevrednega obhajila, prejetega o velikinoči. Dragi moj posel, Bog te varuj take nesreče.
20.	Časti mater božjo in svetnike.
j. Učeni papež Benedikt XIV. priporoČuje mladini, naj rada časti preblaženo devico Marijo. Pravi, da je: pristanišče varnosti
— 349 —
in zveličanja ; Estera nove zaveze, ki prosi in moli za blager svojega ljudstva; junaška Judita, ki premaguje vse sovražnike; odvetnica, ki zagovarja in brani našo stvar pri svojem sinu ; skrinja, v ke-teri so skrivnosti naše sprave; prekop, po keterem nam dotekajo milosti; zlata vrata, skozi ketera pridemo v večno zveličanje. Ali si pravi otrok katoliške cerkve? Ako si, to častiš tudi Marijo, ker pravi otrok jo časti. Marija je hči očeta nebeškega, mati sinu božjega, nevesta svetega duha, začetek našega zveličanja, veselje angeijev, kraljica nebes iu zemlje. Cerkev začenja dan z Marijinim počešče-njem, vpeljala je češčenomarijo, slavi jo s svetim rožnim vencem, posvetila ji je soboto in celi mesec maj, postavila ji je praznike. Tako se izpolnjuje, kar je rekla dekla Gospodova : «Odslej me bodo blagrovali vsi narodi».
2, Ni bilo slišati, da bi se bil pogub’1, kedor se ji je priporočal. Keder si v stiski, nevarnosti, skušnjavi, dvoju, togi, bridkosti žalosti : kliči njo. Kar je cerkev glede Marijinega češčenja pohvalila in priporočila, tisto delaj. Pobožno moli angeljevo po-zdravljenje, rožni venec. Božja pot na čast matere božje, zlasti ako si nadložen, ni prezirati. Koliker moreš, vdeležuj se majuiko-vih slovesnosti. Posebno posvečuj Marijine praznike. — Marija ti bodi ogledalo tvojega življenja. Dasiravno je bila izuzeta od dednega greha, je mogla vender grešiti, kaker Eva, pa ni. Ni grešila nigdar niti najmenj — in to je njeno zaslužeuje. Brez madeža je, brez pregreška, brez napake, brez nepopolnosti, čista je. Takisto se priporočaj sv. Jožefu, svojemu angelju varihu, svojemu patronu. Rad zahajaj v družbo svetnikov in seznanjaj se ž njimi, da te bodo poznali, keder boš terkal na vrata večnosti.
21.	Neketere opomnje.
i. Pobožne vaje so mnogotere. Cerkev je poskerbela za vse potrebe svojih otrok. Te pobožnosti, bratovščiue iu družbe so rodile veliko blagoslova. Vse te vaje, od cerkve poterjeue, so dobre. Druga pa je pri vseh teh vajah biti in jih veršiti. Lehko se zgodi, da ti postane versko življenje poveršno, vmišljeno, vuuanje, ako izgubiš pravo jedro. Dobro je biti v bratovščinah in družbah, Toda neketeri se vpišejo v vsako bratovščino, pa ne izpolnjujejo dolžnosti ; hočejo dobiti vse odpustke, pa nobenega ne dobe. Vse pobožne vaje so omejene z dolžnostmi tvojega poklica. Ti bi bil rad morda pri vseh pobožnostih, ali bi pa ne zamujal svojih dol-
— 350 —	,
žnosti ? ali bi bili tvoji gospodarji s tem zadovoljni ? Ne preobkla-daj se prostovoljno s pobožnimi deli, in deli mertvenja, n. pr. : posta ... ne preuzemaj pokoril brez sveta svojega izpoveduika.
2.	Kaker veš, je cerkev postavila postne dni in zderžne dni. Zderžni dnevi so tisti, ob keterih se imaš zderžati mesa. Taki so petek, pepelnična sreda, trije zadnji dnevi velikega tjedna. Tudi otroci, od 7. leta začenši, so dolžni zderžati se mesnih jedi. Take dni toraj ne smeš uživati mesnega, a k o drugači ne kažejo okolj-nosti ; bolezen, zdravnik. Tega se derži tudi pri gospodarjih, ki se ne brigajb za petek. — 40danski post, adventni posti, pred velikimi prazniki, kvaterni posti so od cerkve ostro zapovedani, torej dolžnost vsakemu katoliškemu kristijanu, 21 let staremu. Take dni se moraš postiti, ako se moreš, t. j. ako ti dopuščajo telesne moči in dolžnosti tvoje službe. Ker je cerkev kaker ma:i, je v tem oziru mnogotero spregledala, zlasti se je ozirala na posle. Na pr. : težko delaš, nimaš dovolj počitka in spanja, delati moraš takorekoč noč in dan, hrana je pičla : v takem stanu se ne boš mogel ostro postiti ; škodil bi svojemu zdravju, in potem bi ne mogel opravljati svoje službe. Tega cerkev neče. Boš li postno zapoved popolnoma^ preziral? Ko dober posel ne. Svetujem ti, kader se post začenja * poprašaj svojega dušnega vodnika, kako bi se postil. Morda bi se ' mogel v nečem postiti, ali pa se ti post spremeni v druge vaje, v molitev, v zatajevanje, itd.
3.	Obljube so dobre, Bogu prijetne. Toda sveto pismo pravi : «Boljše je ne obljubiti, kaker obljube ne deržati». Tudi glede obljub prašaj sveta. Obljuba stopiti v samostan in vednega devištva te hudo zveže. Ako si pozneje premisliš, si napraviš zalogo mnogih grehov. Keder se jih želiš oprostiti, imaš veliko težav, ker cerkev take zaveze resno jemlje. Sicer pa ne misli, da je obljuba že priprosto obetanje, s keterim se ne misliš zavezati pod grehom.
22.	Marta in Marija.	*
Izveličar se je nekoč vstavil pri Lazarju v Betaniji. Marta je imela polne roke dela, da bi Gospodu pripravila jesti, Marija pa je sedla k Jezusovim nogam. Zavoljo tega je bila Marta nejevoljna, dejala je : «Marija me pušča, da sama delam, Gospod reci ji,' naj mi pomaga». Gospod pa ji odverne : «Marta, Marta, ti veliko Skerbiš. Le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del»»
— 351 —
Veš li kaj to pomeni? Marta pa Marija sta bile sestre: tako morata tudi delo (Marta) in molitev (Marija) biti sestre, t. j. moli i n delaj. Zvesto imaš izpolnjevati dolžnosti svojega poklica^ v tem pa nimaš zanemarjati dolžnosti do Boga in do svoje ne-smertne duše. Le eno je potrebno : Reši si dušo za večnost! Hitro so ti potekli dnevi otroštva, je li ? še par dni, in minili bodo zadnji trenotki tvoje mladosti. Čas je kratek, večnost je dolga, nebo je veliko vredno. Kaj ti pomaga delo, zaslužek, čast, hvala, denar, b^ago, obleka, veselice ? Kaj ti pomaga, ako celi svet pridobiš, pa svojo dušo pogubiš ?
Zahvala za vslišano molitev.
Iz Šent-Jerneja na Štajerskem naznanjata svojo hvalo Bogu in njegovim svetnikom V. in U. J. za ozdravljenje svojega otroka.
Z Notranjskega V. A. za ozdravljenje živinčeta.
S Primorskega J. Z. ravno tako.
Iz Št. Petra T. P. za svoje ozdravljenje.
Iz Sevnice T. J. za poboljšanje očetovo.
Z Goriškega L. L. za ozdravljenje.
Iz Lokovca J. S. ravno tako.
Iz Vojnika N. D. za ozdravljenje in rešenje iz neke jdruge-nadloge.
Z Goriškega neka tretjerednica za prejete milosti.
Iz Cerkljanske fare ravno tako.
Iz Frauheima M. K. za rešenje iz telesnih zadreg in blagoslov božji pri živini in čebelah.
Iz Kozarskega pri Volčah A. Š. za zboljšanje zdravja.
Iz Ljubljane J. M. za tolažbo v dušni bridkosti.
----------
Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo rajne tretjereduice skupščine g o r i š k e : Katarina (Terezija) Jug v Volčah, Marjeta (Marija) Vilhar v Gorici; iibušenske: Marija (Klara) Gaberšček ; breginjske: Ana (Elizabeta) Terlikar ; r o d i š k e : Helena (Brigita) Babič.
— 352 —
Dalje priporočajo : neki duhovnik sebe, svoje ovčice ter vse ljube in drage, zlasti da bi imenitnejši izmej njih vselej spodbudne zglede dajali.
Neka gospa da bi se ji zboljšalo zdravje, da bi se njen terdovratni soprog dal omehčati in da bi ona in njena družina bolj goreča postala za čast Božjo.
Neki tretjerednik priporoča sebe in svojo zašlo ženo, da bi se zopet vernila na pravi pot.
S.	M. in J. D., da bi jima Bog dal zopet ljubo zdravje.
Neka dekle, da bi ji Bog dal namen doseči in pobožno živeti.
Neke osebe, da bi jim Bog dal milost spreoberneja.
Nekedo priporoča svojega očeta in brata, da bi bolj pobožno živela.
Neka tretjerednica, da bi ji Bog polajšal nadloge.
Ena rodbina, brat in dve sestre.
Tretjeredniki neke skupščine priporočajo svojega zašlega brata, da bi se vernil na pravo pot zveličanja.
Neki starček za ozdravljenje, če je božja volja.
Neki tretjerednik, da bi mogel kmalu v stan stopiti, ki si ga želi, in za vse druge dušne in telesne milosti.
Neka tretjerednica priporoča svojega sorodnika, da bi mu Bog dal kerščansko pobožno živeti, njemu in njegovi družini. Priporoča tudi svojega brata župnika in vso tamkajšnjo skupščino tretjega reda. Druga tretjerednica tiste skupščine priporoča tudi svojega brata, da bi opustil grešne razvade in začel lepo, poter-pežljivo in pobožno živeti. (Priložen gl. v dober namen prejeli. Bog poverili!)
Neka tretjerednica priporoča svojega vže zelo starega očeta v dušnih potrebah.
A. Š. za daljnje zboljšanje in vterjenje zdravja, ako je volja božja.
F. S. priporoča svoje stariše, da bi jih Bog rešil iz nekih sitnih pravd ter jim dal pravi mir in srečo pri delu.