r AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO UTO XIII., ST. 59 - CENA 10 DIN____SREDA. 18. m.ia 1900 V. Stifeti Hladosti iSBO Včeraj in danes nosijo mladi in stari, predvsem člani TVD Partizan, dijaki in študentje skozi Slovenijo čestitke tovarišu Titu, ki jih bo prejel 25. maja, ob svojem rojstnem dnevu v Beogradu. Prvi nosilci štafete v Sloveniji so bili včeraj zjutraj ob 7.40 mladinci in mladinke iz Mosta na Dragonji, danes zjutraj ob 8.25 pa je štafeto na Vršiču prevzela Okrajna zveza Partizan Kranj, ki bo poskrbela, da bo štafeta že ob 16. uri v Ljubljani. V vseh krajih Gorenjske, skozi katere bo šla štafeta mladosti in v tistih, skozi katere bodo šle lokalne štafete (teh je v kranjskem okraju 15) se prebivalci z velikim veseljem pripravljajo na sprejem. Zlasti svečani sprejemi pa bodo v Kranjski gori, na Jesenicah in v Kranju, kjer bo imela štafeta krajše postanke. V Kranjsko goro bo prišla štafeta mladosti ob 9. uri, na Jesenice ob 10.55, v Kranj pa ob 13.40. uri. J Zanimanje za razpravo in sklepe na Ponedeljkovi seji zbora proizvajalcev kranj. okraja je v vseh delovnih kolektivih tekstilne stroke veliko — Na sliki: v pletilskcm oddelka »Špika« S seje zbora proizvajalcev OLO Kranj NAGRAJEVANJE V TEKSTILNI INDUSTRIJI UREDITI PREDVSEM DELITEV DOHODKA MED PODJETJEM IN SKUPNOSTJO TER IZPOPOLNJEVATI SISTEM NAGRAJEVANJA V ponedeljek dopoldne je bila v Kranju seja zbora proizvajalcev OLO Kranj, ki so se je udeležili tudi član republiškega sveta ZSS Roman Albreht, sekretar OK ZKS Kranj Janko Rudolf, pomočnik sekretarja za delo LRS Pavle Dular in predsednik OLO Vinko Hafner. Govorili so o nagrajevanju v tekstilni industriji. Iz poročila Sveta za delo OLO je bilo razvidno, da so osebni dohodki na zaposlenega nižji v tekstilni industriji kot v drugih industrijskih strokah, da ima tekstilna industrija, razen v nekaterih primerih, nerazvit sistem stimulativnega nagrajevanja in da se tem problemom pridružujejo še nekateri, od tekstilne industrije neodvisni zunanji činitelji. Razvoj tekstilne industrije se- povečanje zmogljivosti in to z ga nazaj v leto 1887 in so spričo razmeroma majhnimi vlaganji. V tega njene proizvodne zmoglji- večini primerov ne bo potrebnih vosti močno iztrošene, strojni obsežnejših prezidav, park je izrabljen skoraj 75 od- Kot je bilo v poročilu poudar- stotno. Prav gotovo je, da se na jeno, so nekateri činitelji (ki jih Tako kot prejšnja leta, bodo nadaljevala pot danes ob 14.15 takih strojih, oziroma kapacite- je močno podkrepila še razpra- letos golobje pismonoši uri proti Ljubljani in bo odle- tah težko dosega večja zmoglji- va)) ki ovirajo nadaljni razvoj tela vzporedno z glavno štafe- vost in produktivnost, posebno še tekstilne industrije; to so pred- to, ki bo v i6tem času krenila če vemo, da so tudi norme pre- vsem zastarelost in iztrošenost iz Kranja proti Ljubljani. Iz cej realno postavljene. Kljub proizvodnih zmogljivosti, vpra- Ljubljane bo golobja štafeta temu je tekstilna industrija sanje delitve dohodka med pod- odletela 22. maja ob 9. uri iz kranjskega okraja dosegla lani jetjem in skupnostjo in delitev Trga revolucije do Maribora in skupno proizvodnjo v vrednosti osebnega dohodka znotraj pod- Zagorja ob Savi. Zagrebški go- 28,595 milijonov din, za letos pa jetja. Vsa tri vprašanja pa so lobje bodo še istega dne odle- je predviden porast za okoli 4,5 tesno povezana druga z drugim, teli iz Maribora in Zagorja ob odstotka. To pa pomeni v jugo- "<« *cj ciuHi «•#•»■—----- Savi. Iz Zagreba do Beograda slovanskem merilu skoraj 19 od- golobje pismonoši golobarskega bodo v štafeti sodelovali golob- stoikov proizvodnje bombažnih ^uba »Kurir« iz Kranja in je iz bratskih republik tako, da tkanin. V tej industriji so hkrati •Sel« 1Z Ljubljane. bodo zadnji golobje prispeli v dane ugodne možnosti, da se z Golobja štafeta mladosti bo Beograd dne 25. maja. -an rekonstrukcijami doseže znatno Priprave na Dan mladosti Tudi letos golobia štafeta mladosti industriji precej zaostal. Skoraj povsod se držijo starih načinov nagrajevanja, ki so jih nekoliko izpopolnili, niso pa uvedli sistema kompleksnega nagrajevanja po učinku. Sicer je precej dovršeno nagrajevanje po individualnem učinku za okoli 60 odstotkov zaposlenih. Norme so realne in je od vseh opravljenih ur po normi le 13,9 odstotka takih, kjer je bila dosežena norma s 120 ali več odstotki, medtem ko je v črni metalurgiji kar 93,4 odstotka takih ur. Okoli 40 odstotkov za- poslenih pa je v tekstilni industriji še vedno izven stimulativnega sistema nagrajevanja. Zato je pri nadaljnjem razvijanju tekstilne industrije važna smotrna uporaba razpoložljivih sredstev tako, da bo dosežen čim hitrejši porast proizvodnih zmogljivosti, ki pa morajo biti vezane na čim manjšo uporabo delovne sile. O teh vprašanjih in o perspektivnem razvoju tekstilne industrije bo razpravljal OLO na prihodnji skupni seji. I. plenum ObSS v Radovljici tudi sodelovali na Titovi štafeti. — ^rvo etapo so že izvedli v so-**k>, 14. maja ob 9. uri, ko je 200 golobov pismonoš odletelo z Reke in Kopra proti Kranju ir* Ljubljani. Golobje so prispeli v Kranj ozir. Ljubljano okoli ure, to je po pičlih dveh Urah. Na tej etapi so sodelovali V škofjeloški občini so pričeli s popisom kmečkih gospodarstev Več kot petdeset popisovalcev kmečkih gospodarstev je v teh dneh <;dšlo po vaseh loške občine, da popišejo kmetijska gospodarstva. Pred tem so imeli popisovalci petdnevni seminar, „a katerem so se seznanili z- načinom popisovanja- Namen popisovanja ni določitev novih davkov, kot mislijo Nekateri kmetovalci, pač pa lb'ranje popolnih statisti«\u\\ Podatkov o prebivalstvu in mo-*• naših kmetijskih Rospodar-stpv, za kar je dala priporočilo tudi Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN (FAO). Uprav ni m mi nimajo v to popisovanje in v dobljene podat-*c nobenega vpogleda, tajnost • Premoženjskem stanju tega ^Jamcena. Namen popisa jc aH onega kmetovalca jc torej torej le statistična ugotovitev jHanskega k,neti.jstvu. !)a bi šlo delo hitreje od rok. Dr>poro< ajo popisovalci, naj bi ln»eli kmetje pripravi jene vnu-Pn>.i vse glavne podatke v ob-de|ovaIni površini, o obscmi vsega zemljišča, o sadnem drevju, o živini itd. S takim načinom dela bo delo popisovalcev potekalo precej hitreje, pa tudi kmetje bodo izgubili precej manj časa. V juniju bodo statistični or-ftml ponovno kontrolirali, če je bilo popisovanje opravljeno pravilno. Vsakršen strah posameznikov, ki si izmišljajo vse mogoče posledice zaradi tega zgolj statističnega popisa kmetijskih gospodarstev je torej popolnoma odveč in neutemeljen. Poudarili so, da je vprašanje tekstilne industrije širšega pomena, ne le okrajnega, in da ga je treba reševati z dveh vidikov. Nujno je treba rešiti vprašanje delitve dohodka med podjetjem in skupnostjo z namenom, da se da večja samostojnost gospodarskim organizacijam, ker bodo tudi same gledale na čim ekonomičnejše gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi. Praksa namreč kaže, da ta panoga industrije še zaostaja za razvojem prav zaradi sedanjega sistema delitve dohodka. Hkrati bodo morali kolektivi sistematično urejati sistem delitve osebnega dohodka znotraj podjetij. Doslej so premalo sodelovali v razpravah o nagrajevanju po učinku. Razen v nekaterih primerih je sistem nagrajevanja v tekstilni V četrtek, 12. maja 1960, je bila v Radovljici prva redna seja novoizvoljenega plenuma Ob SS Radovljica. Na seji so izvolili predsedstvo, tajništvo in komisije, potrdili zaključke občnega zbora in program dela za leto 1960 itd. Za predsednika ObSS je bil ponovno izvoljen tovariš Pavle Zerovnik, za podpredsednika Jože Ljubic, za tajnika Jože Ravnik in blagajnika Jelka Janša. Razen predsedstva in tajništva je plenum ObSS izvolil za po- moč pri rednem delu 4 komisije in sicer: organizacijsko-kadrov-sko komisijo, gospodarsko komisijo, komisijo za delavsko upravljanje — socialno politiko in delovna razmerja in komisijo za oddih in razvedrilo in delavski šport. V obširnem programu dela za leto 1960 so predvsem poudarili, da je delo sindikalnih podružnic treba približati delavcem na delovnih mestih in prav povsod izboljševati življenjski standard delavcev. -cr S plenuma ObSS Tržič Bogat program dela Tržič, 17. maja — Včeraj popoldne je bil tu prvi plenum Občinskega sindikalnega sveta, kjer so izvolili novo predsedstvo in komisije plenuma. Za novega predsednika so izvolili tov. Viktorja Kralja. Med drugim so sklenili, da bo imel plenum letos 7 sej, na katerih bodo predvsem obravnavali volitve v delavske svete, stanja v našem Odlikovani V tednu Rdečega kriva. I i s'' i«' končal v ponedeljek maja, so po naših občinah 111 \«p.mi način izročili posameznikom naslednja odll- KLATI /N U KI.: dr. »r-n,-,,'lv l.mko, Bled; dr. \nl"i> S,K Bik, ll.ul..\ IJIOI in dr. Va-i nad. Zcle/niki. SRI RRNK /.NA« KI M i" N Benedlk, Bled; dr. Karel '.. /mi \ntnn Grkman. Jv'-kiie: dr. Mii.in On 1 enja Va«; Apela lan« I ■Jed; lote Kotel. Kranj: (: 1 °r'ie|, pipan, Gorenju V ■ v mL, i Pq| i.msek. Zlrl; dr. o -.i u i I, Golnik. RRON \^ I I /\ \jzka Hafner iz Škofje Loke si* jo udeležil« II. kongres.1 sindikata komunalnih In obrtnih delavcev Jugoslavijo, ki je bil v Beogradu 9. in 10. maja. Ko se ji vrnila, je o delu kongresa povedala tole: ■ \ glav nem ji liilo govora o potrebah in možnostih za pospeševanje komunalnih dejav-ii 11 in obrti. V prihodnjih petih letih ho družba vložila samo v komunalno graditev v naših mestih letno okoli !>7,7 milijarde dinarjev. To se pravi dvakrat \c kot v obdobju l!).->7 do IML Ker ta sredstva kljub temu ne bodo / idi ila. bodo morah- tu iti Komune in gospodarske organizacije s svoje strani dajali svoje prispevki*, da se bo ta de javnost hitreje razvijala. Obrtnlil I u. /Iisli uslu/nnslne-mu, je posvečen poseben del kongresa Gospodinjam jc treba nuditi čedalje več tehničnih pripomočkov, da bi se razbremenile drobnega domačega dela Hkrati ob teh prizadevanjih je Ireba • az\ ijali doloci-no obrt za uvajanje razne mehanizacije itd. Vi kongresu so se posebej poudarili, da hI se morle sindikat n.- oi-gani/a< i m imvec i« ic \ iio moderno XI. dubrovniški festival, ki bo leto« od 10. julija do 24. avgusta. KONGRES LIKOVNIH UMETNIKOV V soboto je bil v Ljubljani zaključen tridnevni kongres Zveze likovnikov Jugoslavije. Likovniki so se tokrat zbrali že petič. Medtem ko kongres ni dal nekih določenih zaključkov, je pomemben zato, ker so se delegati na njem dodobra spoznali skozi referate in razprave o vseh problemih, se opredilili do njih in sprejeli vsaj okvirne smernice za delo v prihodnosti. Na novem odru v Zireh (otvoritev nove kulturne dvorane, ki je prav gotovo ena izmed najlepših na Gorenjskem, je bila že v počastitev prvomajskih praznikov) je pred kratkim domača igralska skupina uprizorila Luttowskega »Dežurne službo« v režiji Alfonza Zajca. — Uprizoritev so Zirovci, ki so dvorano povsem napolnili, sprejeli z velikim navdušenjem. — Omeniti pa moramo še, da je tudi pri tej predstavi sodeloval že vrsto let Zirovcem znan igralec Slavko Erznožnik, ki je tokrat praznoval 50-letnico kulturnega udejstvovanja, »Dežurna služba« pa je bila njegova dve stota predstava. Ob tem jubileju se čestitkam domačinov pridružujemo tudi mi z željo, da bi čimveč mladih Zlrovcev šlo po njegovih stopinjah P. J. KRANJ Vprašanje — Stari «te 48 let vendar do 55 leta ne boste dosegli predpisane delovne dobe za pokojnino Zanima vas, ali Ivoste lahko takrat zapmsili za nepopolno pokojnino? Odgovor — V skladu z 20. čle-■om zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. list FLRJ št. 51/57. 48/58) pridobi zavarovanka, ki dopolni 55. leto starosti pravico do nepopolne osebne pokojnine, <*e ima 25 ali več za pekojnino vštetih let. M. F. ZlRI Vprašanje — Zaposleni ute kot delovodja pri mizarski zadrugi. Zanima vas ali vam pripada plača za bo delo, kot kvalificiranemu delavcu? Odgovor — V pravilih podjetja je določeno ali se za to delovno mesto zahteva visoko kvalificirani delavec. V kolikor zadovoljivo upravljate delo vam pripada plača v skladu s tarifnim pra vilnikom, ki velja v vasem podjetju. R. F. ŠENČUR Vprašanjo — Kot invalid, bi «i rad nabavil motorno voezilo iz inozemstva. Zanima vas, ali so oproščeni carin«* samo vojni Invalidi in kolik •» invalidnosti se zahteva? Odgovor — Delovni invalidi so izenačeni z vojnimi invalidi, »le de oprostitve carine. Za oprosti tev se zahteva, da ste več kot 50 % invalid in potrdilo invalidske komisije, da vam je kot invalidu motorno vozilo potrebno. S. J. CESNJICA Vprašanje — Zanima vas ali je dovoljen nakup in prodaja goveje- živine namenjene za pleme ali pitanje iz druge občine oziroma okraja? Odgovor —- Odlok Občinskega ljudskega odbora določi dneve dogona plemenske živine, kjer jr možen nakup in prodaja iste. Dosti boljše pogoje pa imate, če plemensko živino nabavite preko Kmetijske zadruge, ker vam bo do lecem strokovnjak svetoval pravilno izbiro. B. J. KRANJ Vprašanje — V podjetju, kjer sle bili prej zaposleni vam dolgujejo na prejemkih do katerih ste upravičeni. Odgovor — V kolikor ne boste dosegli sporazumu boste vložili tožbo, da pa zahtevek ne bi zastaral, vam pojasnjujemo, da po 1. točki 1. odstavka 21. člena zakona o zastaranju terjatev (Ur. list KIJU št. 40/53) zastarajo ter jatve delavcev in uslužbencev iz delovnega razmerja v dveh letih. I It .11 SI N H K. Vprašanje — Dosedaj še nimate v delovni knjižici vpi.svino vse delovne dobe, ker sto pred upokojitvijo vas zanima, kdo vam bo priznal to dolx>? Odgovor — Ko boste vložili zahtevek /.a upokojitev, boste r NAŠ RAZGOVOR Brez okvar ii brez karaiMa v. Jože Močnik je poklicni šofer pri Gozdnem gospodarstvu v Kranju. Nedavno je dosegel svojevrsten uspeh na svojern delovnem mestu — za volanom modrega Fiata 1400 B J, s katerim je prevozil že 100.000 kilometrov brez karambola in brez okvar. — Skratka »troj tega avtomobila še ni bil odprt. Poiskali smo ga v garaši Gozdnega gospodarstva, ft*o je bil ravno v razgovoru s svojimi tovariši. Povedal nam je, da s tem Fiatom vozi že 3 leta in pol. »Koliko pa ste že kaj prevozili in kje vee?« »Prevozil sem v svojem življenju kakih 500.000 km. V zadnjem čas« pa največ vozim na relacijah iz Kranja v Jelendel na Jezerske in na Blegaš« »Kako, da ste dosegli 100 tisoč kilometrov brez vsake okvare in karambola?« »Tu menim je predvsem pomembna vestnost šoferja, da sproti odstranjuje vse malenkostne okvare na avtomobilu, in previdna vožnja na cesti. Ne podajam se rad v avanture.« »Vaša najdaljša relacija z avtomobilom Fiat 1400 BJ?« »To je bila Kranj—Plitvi-«e—Karlobag—Gorski Kotor in nazaj.« »Koliko menite, da boste še prevozili s tem avtomobilom brez okvare?« »Če bo šlo vse v redu, po- JOŽE MOČNIK tem bom prav gotovo dosegel 150.000 km.« »Vaš doslej najsrečnejši trenutek v življenju?« »To je bil prav gotovo, 12. maja ob 22. uri, ko sem se vračal iz Pirana v Kranj in ko je kazalec na števcu pokazal 100.000 kilometrov.« »In s čim se ukvarjate v prostem času?« »Treniram speedway.« »Zanima nas, koliko časa že tekmujete v speedwayu?« »S tem športom sem se začel ukvarjati lani. Aktivno pa sem na dirkah nastopil šele letos.« Ob knocu razgovora naj povemo še to, da je Jože Močnik dosegel ta uspeh v svojem poklicu z avtomobilom, ki je bil izdelan po licenci Fiata pri nas v Jugoslaviji, v tovarni »Zastava« v Kragujevcu. M. Ž. 17. julija praznovanje na Gorenjskem Poseben odbor, ki so ga nedavno imenovali z nalogo, da pripravi prala vo za 15-letnico osvoboditve, je že začel z delom. Odločil se je, da bo praznovanje te obletnice 17. julij« letos v Begunjah in »prejel že tudi okvirni program prireditve. Čeprav je bila Gorenjska osvobojena že v začetku maja. Begunje pa celo 4. maja, se je odbor odločil za ta datum iz več vzrokov, predvsem »o v tem letnem času ugodnejše vremenske razmere, kar je za možično udeležbo in splošno razpoloženje odločilnega pomena. 17. julij pa je v zgodovini Gorenjske prav tako pomemben kot morda ostali zgodovinski datumi. Na ta dan leta 1941 je bila namreč prva konferenca na Vodiški planini na Jelovici, na kateri je bil »prejet tudi sklep za splošno vstajo na Gorenjskem. Kmalu po tistem je bil dan tudi odlok za reševanje zapornikov in talcev iz begunjskih zaporov in 5. ter 6. avgusta so se že zbrale okoli Begunj prve partizanske čete. Čeprav j« pripravljen šele okvirni program, bo letošnja prireditev, vsaj kar se kvalitete tiče, presegla vse dosedanje. Ra- zen nekaterih kulturnih skupin, bodo sodelovali tudi odredi pred-vojaške vzgoje, ki bodo ponazorili napad in osvoboditev Begunj. V kulturnem delu programa bo zlasti prikazana tmjev* pot, ki bo jo prešli naši aktivisti od Mitrovic« do zloglasnih nemških taborišč, s poudarkom na Begunje, kjer je na tisoče naših patriotov trpelo in umiralo. Na omenjeni proslavi bodo sodelovali borci, aktivisti, interni-ranci in vsi, ki so na kakršenkoli način podpirali in sodelovali z NOB. Tradicionalna svečanost maturantov v soboto je bil na kamniški gimnaziji zadnji dan pouka za 4. razred. Od 30 dijakov jih je izdelalo 28, 2 pa imata popravni izpit. Kakor vsako leto, so tudi tokrat maturanti slovesno predali srebrni ključ svojim naslednikom tretješolcem. Pri tem seveda ni izostal slavnostni govor, v katerem so se četrtošolci v duhovitih besedah poslovili od svojih profesorjev, zavoda in tovarišev. Tudi šal in smeha je bilo zadosti, saj je vodja tretješolcev slavnostno prijezdil po ključ — n« osdičku. Prisrčni gimnazijski slavnosti je prisostvovalo tudi številno občinstvo. Zvečer pa je bil v gimnazijski telovadnici, vsakoletni maturantski ples. V okviru občinskes« odbora Ljudske tehnike Tržič, ki je bil pred mesecem ustanovljen, zelo aklfrmo delujeta AMD in Foto amaterski klub. Na zadnji seji tega ndborra pa so temu organu izvolili tudi ustrezne komisije tako, da se bo preko njih LT v tržiški občini lahko mzvila in razširila po programu, ki je bil sprejet na ustanovnem obenem zboru. zaprosili pri Zavodu za sorialno zavarovanje, da se vam bo priznalo za pokojnino še nedokazana doba in boste predložili u s tre zne dokaze. Med tem, ko «e AMD že pripravlja na letošnje tradicionalne gorske dirke na Ljubelj, ki bodo v avgustu, pa je svojo dejavno.it močno razširil tudi Foto amaterski klub. V petek se je namreč končal dvomesečni foto-amater-ski »A« tečaj, ki ga je posečnlu 21 tečajnikov. Od skupnoga števila tečajnikov, jih je 8 končalo tečaj t odlično oceno, ako ravno ho morali pred strokovno komisijo polagati teoretičen in praktičen del izpita. V kratkem pa bo ta klub organiziral še -B« folo amaterski tečaj, za katerega v kida, zlasti med mlajšimi precejšnje zanimanje. Vodstvo kluba pa skrbi tudi za družabno in kulturno m/.vedrilo svojega članstva. Tako bodo med drugim, v naslednjem metseeu. organizirali skupen izlet b članstvom Foto kluba Jesenice, na Golico, v načrtu p« imajo še druge izlete. Taka tradicionalna maturantska prireditev ob zaključku šolskega leta je bila tudi na Jesenicah in v Kranju. Nastop mladih glasbenikov V nedeljo, 15. maja dopoldne je bila v Kamniku zaključna produkcija gojencev Glasbene šole na vseh instrumentih, ki se jih učijo v šoli. V zanimivem programu, ki je obsegal precej točk so gojenci pokazali lep napredek, ljubitelji glasbe pa so z zanimanjem sledili programu in toplo nagradili nastopajoče. ELEKTRIKA JF. UBILA OTROKA V Kamniku je v hiši št. 1 na Perovem v petek, 13. maja popoldne 5-letna Mimica, hčerka poštnega uslužbenca iz radovednosti splezala skozi podstrešno okno na streho. Pri tem se je prijela za žice električnega voda. ki je napeljan preko strehe. Tok visoke napetosti je ubogo dete na mestu ubil. Nesreča je vzbudila mnogo sočutja z nesrečnimi roditelji, ki jih v času nesreče ni bilo doma. NEPRIJETNOST SO SE POVEČALI V torek, 10. maja je med železniškima postajama Lesce-Bled in Radovljica iztiril tovorni vl*k. Delavci popoldanske izmene raz~ nih industrijskih podjetij, ki se vozijo na tej relaciji so morah čakati približno 6 ur, da je bi,a vzpostavljena zveza na tem delu proge. Odgovorni železniški uslužbenci, bi to neprijetnost zlahka ublažili s presedanjem, kakor se je to zgodilo pri jutranjem delavskem vlaku. Razen tega pa so se delavci zgražali se zaradi tega, ker so železnišk' uslužbenci dali prednost peto'" škemu vlaku iz Ljubljane in *°" vornemu vlaku in je šele za*«n* prišel na vrsto omenjeni vlak-Sprašujemo se. zakaj se je stvar uredila na tak način? Z. F« NOVA KAVARNA NA BLED** ODPRTA v sredo so na Bledu izrači'1 svojemu namenu novo kavarn0. Zgraditi jo je dalo podjetje P,rK hotel, in sicer v zgornjih prostorih kazine poleg čitalnice. r^a" varna je zelo moderno in sodsb-no urejena. Po preureditvi lc precej večja kot prejšnja, saj s0 jo razširili na nekdanje prostore Commercca. Opremljena jc z no sodobno opremo in z modernimi stroji in napravami. Takšen večji kavarniški l°''*a so na Bledu že vrsto let zelo f°~ grešali. Posebno ob slabem vre-mrnu je bilo toliko težje, ker fostjo niso imeli primernega Pr°' štora, koder bi lahko prebili č*s-Nova kavarna pa bo tudi te**u namenu v prihodnje dobro siU" žila. S sodišča Nedovoljeno prekupčevanje S. S. ir. Ljubljane se j« lani ukvarjal s prekupčevanjem lesa Tako je od raznih posentni-kov v okolici Tržiča nakupil približno 9 kub. metrov raznovrstnega rezanega lesa ter istega potem prodal naprej z zaslužkom. Obdolženi je na sodišču dejanje priznal. Upoštevajoč okoliščine, da je bil že malo pred tem pogojno obsojen Uradi nedovoljenega trgovanja na 2 meseca zapora, mu j« sodišče prejšnjo pogojno kazen preklicalo, ter izreklo skupno kazen 2 meseca in 1;> dni '.a pora. Preveč stmtvoljnosti M. J., K. J. in J. J. iz Kranja so v začetku aprila letos vrgli i/, sobe neko stanovalko, misleč, da imajo do tega pravico, ker je lastnica hiie M. J. V*e predmete stanovalke so znosili pod streho drvarnice, sobo pa sami zasedli. Dejanje so priznali ter se sklicevali na stanovanjsko stisko. Tak način reševanja stanovanjske stiske pa je vsekakor kazniv, saj so obdolženi s tem zakrivili kaznivo dejanje samovoljnosti. Za to ravnanje dobi vsak 7 dni zapora, rasen tega bodo morali oskodovunki povrniti stroške, končno pa je treba pripomniti, da bo lahka oškiKiovanka k civilno tožbo dosegla tudi to, da se bo nazaj vselila. Zfslužek brez dela V letu 19.°>8 59 je M. J., doma iz okolice Cerkelj nakupil v Avstriji tri kosilnice in elektromotor ter vse to prodal in pri tem seveda tudi precej zaslužil. Zaradi nedovoljenega prekupčevanja je bil obsojen na 10.000 dinarjev denarne kazni. -VI VPSAŠUJETt - Ml ODfiSVARJnMe- CVETLIČARNA PRI POKOPALIŠČU Bralec i/ Kranja »Zanima me, kako bodo uredili novo cvetličarno i"'1 pokopališču, ki jo gradi kranjsko komunalno podjetje. Zdi se mi, da sedanji železni drogovi niso nič kaj primerni za cvetličarno.« Odgovor: Za to sr je naše uredništvo pozanimalo pri Komunalnem podjetju v Kranju in dobilo naslednji odgovor: »Menimo, da so ti drogovi za ograjo popolnoma primerni, saj bo oh njih napeta železna mreža, razen ti*«;* pa bodo prepleskani. Oh tej železni mreži pa bomo nasadih Ifl grmičevje, tako da bo ta cvetličarna ograjena še 7 »živo mejo-, kar ho dalo še lepši videz okolici pokop.i lisca.- ALI JI REGRAT STRUPEN? A. M< Bled V Glasu Gorenjske z dne 30. aprila 1960 ste objavili članek z naslovom »Tudi pomlad ima svoje nevšečnosti«i kjer med drugim omenjate regrat kot strupeno rastlino. Vsi pa vemo, da je regrat zelišče, ki ga nabiramo spomladi za prvo solato. Ali jr torej regrat strupen, ali ne? O d k • v u r : Regrat, ki v nekoliko pedrvrstah raste po vseh trav nikilt od nižinskega do visokopltninsLcga področja, vsakdo pozna. Med temi podvrstami je nekaj .strupenih, zato m<>-ramo pri nabiranju dobro paziti, ljudem najbolj poznan navadni regrat (Tara\actini offieinale). zelišč«- za prvo so lato. pa je rastlin.i. ki so jo poznali kot zdravilo in p<»vrtnino ze stari (irki in Rimljani, se posebno pa so jo »P" rahljali arabski zdravniki. Od tedaj je regr.it stalno f uporabi kot ljudsku zdravilo. Za zdravljenje sc uporabljaj0 vsi deli te biljke, ki se mora nabirati zgodaj spomladi. V tej dobi namreč rastlina vsebuje sladkor, iiiulin, manlt. vosek in grenke tvarine. Zato je uporaba regrata kot zdra vilo zelo razširjena, in sicer ket sredstvo, ki zapira, i-*1 1 želodec, zaustavlja in cisti kri ter pospešuje incnsti u<< ' i" /, regratom se zdravijo razne bolezni vseh notranjih on.1 uov, razna vnetju, kožne bolezni in krvavenja. To MU»° se priporoča uporabljati pri spomladanskem zdravljcu.1". med ljudmi predvsem ket regrat v obliki solate. Navadni regrat torej, ki ga pri nas uporabljamo kol prvo solato ni strupen, pač pa zdravilno zelišče, strupen« pa so nekatere njegove podvrste, ki tudi rastejo pri na*- Mr. ph. Ko\.ui. Miloš 4780^762803762 39 SREDA, 18. maja 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Turizem v radovljiški občini OLO Kranj Iv ObLO Radovljica sta že sprejela perspektivni program Okrajni ljudski odbor Kranj j« na zadnji seji razpravljal in sprejel perspektivni program razvoja turizma v radovljiški občini. O tem je v začetku februarja letos sklepal tudi že občinski ljudski odbor Radovljica. Poglejmo na kratko, kakšno je sedanje stanje razvoja turističnih in gostinskih kapacitet v radovljiški občini in kaj predvideva perspektivni program ze. prihodnja letet. nih in nedeljskih avtobusnih zvez, gradnjo črpalke za goriva in servisne delavnice pri Radovljici, zgraditev modernega postnega poslopja s telefonsko centralo za vso Gorenjsko v Radovljici itd. KOMUNALNI OBJEKTI Perspektivni program določa predvsem izdelavo regionalnega načrta za celotno področje radovljiške občine, istočasno pa tudi izdelavo urbanističnih programov za Radovljico, Begunje, Brezje s Posavcem in Ta-lež. Dalje je treba temeljito rekonstruirati kopališče v Radovljici, zaščititi stari del mesta Radovljica kot kulturno zgodovinski spomenik, redno in bolje vzdrževati hiše pri posameznih naseljih itd. TURISTIČNI OBJEKTI IN ' KULTURNO ZGOVINSKI SPOMENIKI turizma. Tudi trgovinska mre- _ Posebno skrb je potrebno rietičnih objektih je nižja kot ža je precej slabo raarvita, trgo- posvetiti spomenikom iz NOB. je bila pred vojno. To je posle- vinski obrati Pa pomanjkljivo posamezni spomeniki, posebno vlaganja opremljeni. Turistični promet se je v zad Turizem ima v Radovljici že tradicijo in izredne prirodne pogoje, zato bo v prihodnje vse močnejši gospodarski faktor v občini. Primerne osnove za razvoj turizma v radovljiški občini so predvsem pokrajinske kvalitete — alpska pokrajina, razen tega pa še vrsta izredno pomembnih kulturno-zgodovin- V pogleda prenočitvenih kapacitet je radovljiško področje v primeru s predvojnim stanjem precej napredovalo. Leta 1938 je bila samo v Radovljici in v Lescah 103 turistična ležišča v gostinskih obratih ter 503 zasebna turistična ležišča. Leta 1958 pa je samo Radovljica razpolagala s 713 turističnimi teža- ških spomenikov in pa zelo šči. Celotno področje v radov- ugodna prometna lega. Razvoj turističnega gospodarstva je tudi na radovljiškem območju po vojni zelo zaostajal za razvojem drugih gospodarskih panog. Današnja stopnja razvoja matsrialnih osnov tu- Ijiškl občini ima danes 1121 turističnih leiišč. Znatno slabše je stanju ko-mulnih objektov. Naselja v radovljiški občini, ki so turistično pomembna, so komunalno neurejena, nimajo estetskega rizma tako v gostinstvu, trgo- izgleda, kar je slabo za razvoj vini, komunalnih in drugih tu- đica premajhnega sredstev za razvoj turizma. In samotni grobovi padlih partizanov, številne partizanske teh- vesticije, ki so bile vložene po njih letih povečal predvsem v aike, kurirske postaje, sedeži V radovljiški občini Kropa s svojimi zgodovinskimi znamenitostmi privlači iz leta v leto več domačih in tujih turistov vojni, se nanašajo v glavnem le poletnih mesecih in so preno-na skromno vzdrževanje in ob- feitvene kapacitete v tem času navijanje objektov, medtem ko v celoti zasedene. Zato ne bojbii© potrebno nekdanjih okrožij itd. se namreč ne vzdržujejo tako, kot bi izrazitih novih turističnih inve- mogoče v času glavne sezone sticij ni bilo. SPECIALIZACIJ A trgovske mreže na Gorenjskem povečati turističnega prometa brez gradnje novih prenočitvenih zmogljivosti. Povečanje turističnega pro- Jelovice. Izdelati je treba podroben elaborat o možnostih uveljavljanja zimske turistične sezone na področju severnega pobočja meta v poletnih mesecih je v celoti odvisno od investicij za — Ob cesti L reda južno od Radovljice na savskih terasah moderniziranje in razširjanje je treba urediti na prostem mu- Organizacija in poslovna teh nika trgovine je odvisna pred v»em od značaja in lastnosti skih strokah, ki pa bodo spre- Spreminjanje organizacije obstoječih ter od gradenj novih objektov in od nekaterih menjeni tako, da bo vsako pod- maloprodajnega omrežja mora organizacijskih ukrepov, jetje lahko registrirano za po- potekati skladno s krepitvijo Omenimo nekatere važnejše zej slovenske hiše in folklore, ki naj bi ga sestavljale tipično slovenske hiše v naravni velikosti s prvotno notranjo opre- to je z razvijanjem njihove materialno-tehnične osnove, ra- zlaga, s katerim podjetja trgu- slovanje v eni stroki, v nujnih ekonomske sposobnosti podjetij, postavke iz perspektivnega pla- mo jn ureditvijo prostorov ter Jejo. To in pa menipulacija. primerih morda v dveh aH več yskladiščenje, transport, kadri sorodnih strokah. '■d. nujno zahteva določeno spe- Glede na tak položaj v trgo- zen tega pa mora biti podprto cializa(.jj0 podjetij, če naj bo vini v kranjskem okraju bo po- s potrebnimi ekonomskimi ana-Dr»met organiziran racionalno, s t oporna treba prilagoditi tudi lizami, ki morejo dokazati ko-V tem pogledu je stanje pri oblike naše trgovine novim po- lektivom upravičenost spremna Gorenjskem precej slabo, trebam. Pri tem ne gre le za memb, tako glede boljšega Radovljici je treba'razširiti in cijo gradu Kamen, na Goro nad GOSTINSTVO — V celoti je treba preurediti in modernizirati hotel Grajski dvor v Radovljici. Kopališko okrepčevalnico v prikazom načina življenja v posameznih dobah. Sčasoma bi lahko ta muzej obogatili z narodopisnimi objekti ostalih jugoslovanskih narodv. — Treba je dokončati adapta- večina podjetij ima značaj tr- zunanje, pač pa predvsem za Savine z mešanim blagom, kar Preprečuje zadovoljivo speciali- kakovostne spremembe, ki naj učinka za preskrbo potrošnikov kot za ugodnejši gospodarski se ne odražajo samo na zunaj, razvoj samih podjetij urediti kopališko restavracijo. Drago pa je treba zgraditi se-— Turistični dom v Dragi se dežno žičnico. Na Gori je namreč Sankaški dom, ki obratuje Gospodarske vesti • Nova tekstilna tovarna v Slunju. V Slunju s-o začeli pred kratkim graditi novo tekstilno tovarno, v katero bodo investirali pribLižno 600 milijonov dinarjev. Pripravljalna dela za gradnjo bo opravila mladina s prostovoljnim delom. Vlada ZDA odobrila Jugoslaviji 14,8 milijona dolarjev posojila za nakup dieslo-vih lokomotiv. Sklad za gospodarski razvoj vlade ZDA je odobril Jugoslaviji 14,8 milijona dolarjev posojila za nakup dieslovih lokomotiv za potrebe železniškega prometa. Ta sklad je že prej dodelil naši državi 5 milijonov dolarjev posojila. S tem denarjem smo kupili v Ameriki 20 lokomotiv, ki so že prispele v Jugoslavijo. f> Začetek gradnje dubrov-niškega letališča. Na letališču Močiče pri Dubrovniku so 9. maja pričeli s prvimi gradbenimi deli. a) Svetovna proizvodnja aluminija. Svetovna proizvodnja aluminija je dosegla lani brez Vzhodnih držav 4,2 milijona ton, kar pomeni povečanje za okrog 20 *h v primerjavi z rekordnim letom 1956. Do povečane proizvodnje je prišlo skoraj na vseh proizvajalnih območjih, posebno pomemben porast pa so zabeležili v Zahodni Evropi, Veliki Britaniji in Aziji. % Gradnja velikih prekooceanskih ladij za Brazilijo. V puljski ladjedelnici »Uljanik« in v ladjedelnici »Split« v Splitu bodo v kratkem začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo velikih potniških ladij z zmogljivostjo 9500 brt za brazilsko pomorsko družbo »Nacionalna družba za obalno plovbo«. Pogodbo za gradnjo teh ladij so podpisali pre dnekaj dnevi. Predvidevajo, da bodo ladje dograjene do srede leta 1962. Zi»eijo njihovih prodajaln, ne pač pa predvsem na izboljša-omogoča ugodnih nakupov več- nju stanja znotraj podjetij in ti« količin blaga, povzroča ne- v okrepitvi materialnih osnov, "ckmarjajoče vskladiščenje itd klavno pa je, da preširok asor — Da se zaščiti alpska flora v dolini Drage, je potrebno Prilagajanje trgovinskega omrežja na Gorenjskem novim tinian, s katerim trjjuje večina zahtevam potrošnikov bi mora-*aših trgovskih podjetij, ne mo-re zadovoljiti potrošnikov, ker '•"gujemo sicer z vsem blagom, Tenilar v relativno ozki izbiri. lo torej temeljiti na tehle principih, o katerih so govorili na letošnjem občnem zboru trgovinske zbornice za kraj Kranj: — Ustanoviti razvita specia-To preprečuje, ga bi se pod- ,jZjrana trgovska podjetja s se- J*tja strokovno visoko usposobi za trgovanje s posameznimi ^tami blaga in se zato doga- deži v raznih centrih in n široko razpredenim omrežjem tu- tre a močnejšim gravitacijskim mora povečati in modernizirati — Organizacija grosistične z električno napeljavo in pre- pofetMn D0*™-^ trgovine se mora spreminjati ureditvijo prostorov, skladno s spreminjanjem de- — Gra« Kamen (spodnji del) tajlističnega omrežja. — Pri planiranju in gradnjah novih trnovskih obratov je treba upoštevati predvsem možnosti za organizacijo večjih obratov s koncentrirano ponudbo blaga (živilske, industrijske In splošne blagovnice), kar velja, zlasti za industrijske cen- je treba urediti v dnevni atrak- Pripraviti predlog o kulturno-tivni gostinski lokal v zgodnje- zgodovinski zaščiti cele doline srednjeveškem slogu, drugi del skupno z ureditvenim načrtom di izven svojih sedežev. Pre- območjem in z dobrimi prometnimi zvezami. Pri tem pa ne vseh obstoječih prodajaln, marveč jih organizirati kot specializirane prodajalne z ožjim, vendar popolnim asortimanom hlaga. Na podeželju in v oko- J*, da se cela vrsta artiklov krivanjP teritorija s prodajal »»arsikje prodaja nestrokovno. nam, Mt fltroke mora biti naj. Ta dediščina preteklih let in manj dvojno, upravno-te ritori- P°sledica današnjega stanja v alne meje nikakor ne smejo 0rganizaaijd trgovine ter pre- biti ovira za poseganje podje- •ttajhnih maloprodajnih zmog- tij na katerokoli območje, prav Ijivosti je eden izmed temelj- tako pa je treba omogočiti od- lici mest je treba ustanavljati in rekonstrukcije cest v radov- področja Slovenije (Dolenjska, Drage. Turistično društvo Begunje pa bo pripravilo pro-zgodnjeserednjeveškem gram izgradnje naravnega botaničnega vrta v tej dolini. — Na naravnih terasah v bližini bodočega turističnega šoto-rišča na Černivcu je predvidena izgradnja za Slovenijo novega in doslej nepoznanega turističnega objekta »Miniaturna Slovenija«. Objekt bi obsegal površino približno 14 tisoč kv. metrov in bi ga gradili etapno: najprej »Miniaturna Gorenj- pa je treba preurediti v izrazit nočni lokal, opremljen prav ta ko slogu . — Zaradi izredno močnega izletniškega turizma je v Kropi treba urediti novo restavracijo v staremskem slogu, katere naloga bi bila predvsem ta, da nudi turistom izbrana, ti-pično slovenska jedila in pijače. PROMET Tu določa perspektivni pro- gram predvsem modernizacij« ska«, tej pa bi sledila še ostala problemov, ki jih mora re-••ti bodoča organizacija trgov i-*e- Krivda je seveda tudi v do-**danjih predpisih o trgovin- piranje prodajaln na teritoriju mešane prodajalne, v turistič- ljiški občini, med drugimi tudi Štajerska, Notranjska, Primor- OLO Kranj proizvajalnim in trgovinskim podjetjem s sedežem izven OLO Kranj. nih centrih, mejnih prehodih, campingih, železniških postajah itd. pa srronske prodajalne. odsek zvezne ceste I. reda med ska itd.), kasneje pa na pove-Naklom in Cernivcem, dalje čani površini lahko tudi celot-uvedbo nekaterih novih sobot- no jugoslovansko področje, -t uspešen zaključek tečaja za turistične vodice na bledu Dne 11. maja 1960 so opravili izpite slušatelji trideneskega tečaja za turistične vodiče na Bledu. Organizirala sta ga Delavska univerza in tamkajšnje Turistično društvo. 23 kandidatov je pred petčlansko komisijo zelo dobro opravilo izpit; več kot polovica celo odlično. Komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz turizma, gostinstva in predmetov, zgodovine, zemljepisja in geologije je bila prijetno presenečena nad izvrstno organizacijo tečaja, nad resno prizadevnostjo preda-vataljev — posebno zadovoljna pa je bila z odličnim znanjem kandidatov. O uspešnem tečaju se je zel« pohvalno izrazil tudi nas priznani turistični strokovnjak dr. Gore«, ki je bil pri izpitih na-prof. Jovo Vasic Jakob žen: Razprave naših delegatov na V. kongresu SZDL Gospodarjenje in šolanje kadrov za naše gospodarstvo Strokovno osposabljanje ozi-r°ma šolanje kadrov, ki jih po-'r*'t>ujo industrija in naše gospodarstvo sploh, je zelo važno vPrašanje in postaja danes eden j*nicd najvažnejših problemov, *' Jih je treba rešiti. Omejil bi Unio na vprašanje strokoven usposabljanju kadrov za K(xsP<>durstvo o/.iroma za delovna mesta ln ne bi se poglabljal e v druge probleme izobraževanja, ki so g tem povezani. ^ glodamo vprašanje stro-'>vneg;, usposabljanja delavcu ,l njegovem delovnem mestu s ahšča njegove produktivnosti 'n ^e Vrt tem upoštevnmo ' sedanjo in prihodnjo delitev ^ a. na kateri sloni nuša mo-rn<> industrijska proizvoda j a, ^ ''m moramo ugotoviti, du po ''•'''ni. sedanjem 'istemu šola-•j'1 kadrov /.a gospodarstvo za-l''0a /.-, našimi dejanskimi po-JJ2jml< potrebami, ki jih je ( ;iv'la praksa v naših g«*s- k<* •'"'■ kih organizacijah, Prav* 11 c,. **"klanje na posiiiiM'/Jie ixikli-<>|, ,V iru,u'';l'"i]i, ki izvirajo se iz nnfcJ1* n,,t 111,1 proizvodnjo, da I fcj^^"v ueiavcev v stroge IV|T1|"m I*"»k«M«"in nc ustreza več. kn*. v delavcev v strofa) štiri ""'je: v nekvalificiran«', pol-u'"'-'",., kvalificiran«' in vi- soko kvalificirane ne ustreza več današnji d«'litvi kat«>ra delovna m«sta za kvalificirane, ■ druga ne. Analiza delovnih nnfit v vsaki gospodarski organizaciji jK)ka/.uj«> in /aht«*va določeno znanje, ki je specifično prav za to delovno mesto, zahteva znanj«-, ki ga je prvenstveno tnoi pridobiti le v tem industrijski »m podjetju, nikakor pa n<\ oziroma zelo malo, v s«danjih industrijskih in ostalih šolah, ki dajejo kadre na.š<-mu gospodarstvu. C«' analiziramo zahtev«- in želje naših delavcev po spi ršnem, \e potobnO 1*» strokovnem izpo-poljnj«-vanju vidimo, naših ]xxl-j.'tjlll itd. Anketa, ki jc bila o tem vprašanju organizirana lani v našem okraju v 16-ih industrijski h pod- jetjih, v katerih je sodelovalo približno 10.000 delavcev, je pokazala, da je kirnja trditev točni. Tako je na primer 48 % vseh anketiranih izrazilo željo, da bi se strokovno izpopolnjevali. Kar 2.SM ank«>tiranih pa je izjavilo, da jih pri delu ovira nezadostno strokovno znanj«;, ki je potrebno na njihovem d« »lovnem m<»stu, 2.278 jih j<> izjavilo, da jih pri dedu ovira nizka splošna izobrazba Zavest o ntrzadostnom znanju in zelja jx> strokovnem ospo-sabljanju e e znatno ]>>vo-eala, .ko smo zač<-li /. ra/.rumi oblikami in nu'todami strokovnega izpopolnjevanja delavcev v gospodarskih organizacijah. V jH-tjh večjih industrijskih podj«'tjih našega okraja smo organizirali centjv za strokovno Izpopolnjevanj«' dolave<>v na d<»-lovnem mestu. Iktsedanja praksa teh centrov kaze, da ko bili ti (•»■ntri nujno potrebni, da so v vsak«™ iHvihdu zelo koristni. S«» paajaboo v pogkxiu povaVianJa prod dd . ' • • i n-tri smo uredili mnogn vprašnja kadrovske politik«', ki bi jih si-»•«*r, s klasičnim lun'inoin šolanja nikakor ne bi mogli rešiti. Sedaj so v teku priprave za ustanovi-t«-v takih centrov š«' v sedmih gospodarskih organizacijah. Prvi tak center za strokovno izpopolnjevanje je bil organiziran v tovarni Planika že 1956. leta. Od vueh delavcev, kolikor jih je zaposlenih v tej tovarni, je dan<*s šlo skozi ta center že 70 odstotkov. Ako primerjamo ta ai-stem s prejšnjim sistemom ninsistema-tičnega priučevanja lahko ugotovimo, da je razlika več kot velika in da smo veliko prihranili na času, zlasti pa na sredstvih za prerizv«xlnjo. Zaradi tega so bih« ukmj«'n«' odnosno reorganizirane nekatere industrijske šolo, kjer so vzgajali kader, ki je l>ii kos v glavnem le za obrtniški način proizv-di'nmzjicij«' proizvlanja kadrov. Kadrov, namreč, ki b«xlo spo-sotxni, ki imajo potrebno znanje, ki ga danes in«lustrija o siimo na neki visoki šoli aH na fakulteti, marveč je potrebno znanje, ki ga določeni strokovnjak dobi pri proučevanju raznih predm«5-tov na raznih šolah ali fakultetah. Zaokroženo znanje, ki ga dan*>n dajejo te institucije, često ne ustreza niti najosnovnejšim zahtevam specializiranih delovnih mest. Sedanje pomanjkanje kadrov v našem gospodarstvu zahteva «xi nas, da proces šolske reforme čim bolj pospešimo, da čimprej s.posablja-nje kadrov za konkretne potrebe našega gosptodarstva. Pri tem vprašanju pa se javlja še nekaj stvari, ki bi jih bilo treba rediti. Tu je predvsem problem zaposlenih žena in njihovega osposabljanja za delovno mesto. V vseh gospodarskih organizacijah našega okraja je za-posUmih približno 14.000 ž«*na ali nad 40 % vsoh zaposlenih. Kvalifikacijski! struktura teh za-posknih tata pa )fl bila lani takn-lc: vistvkokvalificininih 37, kvalificiranih 3.173, polkvalifici-ranih 4.457, nekvalificiranih 4.901 in učenk v gospodarstvu 759 ter žena /. iiooprtKlcljtinimi kvalifikacijami 311. Pri zaposlenih moških pa je utanje sledeče: visokokvalificirani 3.243, kvalificirani 10.799, polkvalificirani 5.269, ne-k val ifi<-i rani 2.670, učencev v go-N'xxiarstvu 1.120 in Ziiposh'nih z neopr«»deljenimi kvalifikacijami 2.263. O teh problemih je že razpravljal tudi plenum C)krajn<»ga dogodek tudi opazovali. Lackovic je Kovačiča poklical k sebi, ga udaril z roko v desno stran obraza, nato je odvrgel kole. spet. skočil proti Kovačiču im g'1 brcnil z nogo. V tem trenutki' je Kovačič segel z levo roko P° žepni nož in napadalca zabodel v vrat. Ta .so je samo zasukal in močno okrvavljen padel na ObraZ. Kovačič \v sam pohitel V pisarno posestva, kjer je prometni miličnik postaje V SILOBRANU GA JE ZABODEL Z NOŽEM IN UBIL V ponedeljek, 16. maja ob 18.30 je na cesti I. reda v Podli rezja h (pred poslopjem Kmetijskega posestva Podbrezje) Jože Kovačič, zaposlen kot konjar na Kmetijskem posestvu Pod-brezje, zabodel v silobranu z nožem v vrat Pavla Lackoviča, zaposlenega v jeseniški Železarni. Hudo poškodovanega Laekoviča so takoj prepeljali na ne Blodni oddelek bolnišniee v Ljubljani in ga z operacijo hoteli rešiti, vendar je v noči od ponedeljka na torek poškodbam podlegel. IVkojni Lackovi;- Pavel (po ročen, ima dva otroka, stanuje v Pod brez jah, prej je delal na posestvu v Podbivzjah) se je v ponedeljek ob omenjeni turi pripeljal s kolesom mimo poslopja Kmetijskega posestva Pod brez m (nekoliko vinjen), kjer jo stal Jože KovaČIČ v družbi z Elicc Kaiiilut m MariJO Sip, ki sta de bil LM Kranj, in mu povedal, da je ne~ koga zaklal. No/, je odvrgel t& mizo. Miličnik jo poklical r?sPT valno postajo in po 10 minuta" so Laekoviča že odpeljali v bol" nišnico v Ljubljano. , Kje so vzroki za ta spor boo" Lackovlčern in Kovačičem« ki se je tako nesrečno končal? To ~j° Ugotovila preiskava na Okrožnem sodišču V Ljubljani, ki J prevzelo zadevo. MOTORIST V AVTOMOBIL Kranj, 17. maja — Včeraj se je ob 17.30 uri na cesti I**-reda v vasi Kokrica pripeti*8 prometna nesreča. Osebni avtomobil S-20424 je vozil C. J- l* Kranja proti GoJindku. S stranske poti pa mu je pripeljal nasproti motorist L.F. iz KokriC«j ki se ni prepričal, če je ces prosta. Zato je trčil v avtomobil. Na avtomobilu je škode 7.» približno 40.000 din. SMRTNA NESREČA V nedeljo, 15. maja, se je P1"1" potila med Lescami in Bleow pri Savskem mostu smrtna nc sreča. J. S. s sopotnikom J- ' zaradi prevalita hitrosti ni rn<> gel izpeljati levega ovinka P. mostu in je zavo7.il v ^ees smernik. J. K. je zaradi hud-^ poškodb kmalu umrl, hudo P škodovanega J. S. pa so Prep ljali v jeseniško bolnišn 80 r ZANIMIVOSTI OD VSEPOVSOD J Avtomat za sortiranje jajc V Zahodni Nemčiji prodajajo avtomat, ki opravlja naslednja d*ta: osvetljuje jajca, jih pregleduje, tehta, sortira in žigosa. najmanjši radio y Frankfurtu so pokazali tran-^storski sprejemnik, ki si ga človek lahko namesti v uho, hkrati pa tudi radio z anteno, ki ju lahko skrije v dlani. Oba ll*ata miniaturne baterije, ki deluje 150 ur. Mala sprejemnika <*žeta do 30 km daleč. fotografski aparat Z motorjem v Ameriki so izdelali fotografski aparat z vgrajenim motor-wn, ki ga žene baterija. Zaradi ^ga aparat ni večji. Motorček n*vija film in avtomatično naivna eksponažo. Leteči jeep v ZDA so začeli izdelovati helikopterje, ki so dobili vzde-v«k».ieteči jeep«. Aparati so nizki »n imajo posebne plošče za Prevoz tovorov. Helikopter de-luJe na štiri vijake, motorjev ni J treba ogrevati. Brž ko začne detovati, se aparat dvigne. likalnik s termoregulatorjem ^eka tovarna v Harkovu je jfcftela izdelovati nove električne ^alnike s termoregulatorjem. . • se likalnik segreje do dolove temperature, termoregula-avtomatično izključi grelni f^ent. Na likalniku je regula-J*i s katerim gospodinja po že-y{ določa stopnjo ogrevanja. V ^dnjem delu ročaja je žarnica, se. prižge v trenutku, ko vklJućimo likalnik; brž ko likalnik doseže določeno tem pera tu- *» Pa žarnica ugasne. Najmanjši inkubator Majhen inkubator so izdelali *ot vzgojno igračo. V njem se l!*hko izvali piščanček v pred *tr»kovimi očmi. Inkubator ima Prozoren pokrov, tako da otrok lahko gleda, kako piščanček prekljuje lupino in prvič zga-v s Perutmi. Napravico so po- azaH na velesejmu Cvhicagu. NOVE CISTERNE nih kamerah. To je zlasti ugodno za snemalca. Namesto, da bi naravnaval velike filtre, ki so izven kamere lahko izbira med sedmimi majhnimi pravokotnimi šipami, ki so v reži pred lečo. Te šipe v celoti opravljajo dosedanje delo filtrov. Menijo, da se bo nova kamera vsestransko uveljavila. tekoči trak dolg devet kilometrov V državi Oklahomi je premični trak, ki lahko prenese 1000 1 apnenca. Štirikrat spremeni smer, speljan je čez hrib in železniško progo ter prenaša apnenec iz kamnoloma do mlina. Ta največji sistem sestavlja sedem trakov, katerih vsakega posebej ženejo motorji. aparat proti nahodu Neki deček v Kolnu v Zahodni Nemčiji si je izmislil posebno masko, ki si jo pacient nadene na usta in nos. Iz aparata prihaja, po potrebi, vroč zrak od 38 do 52 stopinj. Po treh urah nahod mine. Aparat so že preizkusili in to z uspehom. Pas brez sponke Zamisel je zares preprosta: na enem koncu je pas klinasto odebeljen. Skupno z zanko se tam pritrdi drug konec pasu. Spričo tega niso več potrebne dosedanje sponke. Tak pas je izdelal Dragoje Januševič iz Beograda. najmanjša ura Na razstavi ur v Baslu so pokazali švicarsko uro, ki velja za doslej najmanjšo na svetu. Vdelana je v prstan namesto dragega kamna. zadnje parne lokomotive Te dni so umaknili iz prometa zadnji dve parni lokomotivi na ameriških železnicah. V Du-randu v Michiganu. kjer sta ti dve lokomotivi pod št. 6322 in 1319 do zdaj obratovali, so priredili ob tej priložnosti svečanost, ki ji je prisostvovalo nekaj sto železničarjev. Prva parna lokomotiva v ZDA je bila poskusna lokomotiva iz leta 1825, prva redna lokomotiva pa je zapeljala na tirih leta 1829. Leto dni pozneje je bila dirka med njo in konjsko zaprego. Konji so zmagali. . rage vagonske in avtomo-^Iske cisterne bodo v nekate-^ deželah že v bližnji prihod-°st nadomestile cisterne iz J*lastične snovi, ki so lažje in ^n°go cenejše kot kovinski re-erv<>arjj z enako prostornino. itu na cil^u zliJeJ° nafto' Pla" y. n° cisterno zložijo in sprano na tovornjak, ki lahko pe-2* v obratni smeri drug tovor, dtern ko se kovinska cister-Večinoma vrača prazna. Miniaturna filmska kamera trsk- ZDA' so izdelali 16-i™lime-Jj**° filmsko kamero, ki jo je ska8n^e vstaviti v navadno ^tlico za cigarete. Izumitelji aašl egli velik usPeh- sa' so tre natlornestek za velike fil-^akršne poznamo na navad- TONE SVETINA LOVCEVA HČl Riše Milan Batista 172. Kmandir je bil zadovoljen. -Zdaj pa povej, kje imaš puške, in kaj sta skupaj skupaj podrla z Boštjanom.« Nek se mu je začel smejati v obraz. »Nikar se ne šalite s starcem. Vse, kar sem povedal, sem povedal zato, ker ste me mučili. Ce me še enkrat poprimete, bom priznal, da sem ubil cesarja in svojo prababico.« Vrgli so ga v zapor. Se so ga zasliševali, pa niso nič prida izvlekli iz njega. Tudi pred sodniki je vse tajil. Nič ni pomagalo. Pol leta zapora mu je odmerila sod-nija. Skozi rešetke je gledal zasnežene gore. 173. J«zelj in Vecelj sta šla po lovski stezi, ki je prečkala strmo pobočje Skednjov. sta večkrat naletela na tuje sledove v Snega je bilo do kolena. V zadnjem času revirju. Ta dan pa sta se sporekla zavoljo Boštjana, ki ga je Vencelj proglasil za kolovodjo divjega lova. Drug na drugega jezna, sta se ločila. Vencelj se je sam napotil v Strme konte, Jozelj pa po stezi v kočo. V Macesnih je Vencelj naletel na svežo sled dveh divjih lovcev, poškropljeno s kapljicami krvi. Sklonil se je, vzel vrvico« premeril sledove in jih z vozli zaznamoval. 174. Z druge strani se je bližala grebenu skupina petih oboroženih mož, s črnimi nogavicami na obrazih. Bili so divji lovci iz doline za Zelenimi špicami. Drug za drugim so v gosjem redu, opremljeni z derezami, hrsteli v strma, ledena snežišča. Z grebena so pod seboj ugledali lovca, ki je meril sledove in se nato napotil na sedlo. Na sedlu so se poskrili v rušje in počakali. Ko se je pritihotapil mednje, so se pognali nanj, ga podrli na tla in razorožili. Preden je lovec prišel k sebi, je srepelo vanj petero mož z naperjenimi puškami. Prvi polet pred 50 leti Pred 50. leti, dne 25. novembra 1909. leta, je s poljane v Malih Rojicah pri Gorici poletel prvi Jugoslovan-Slovenec Edvar Rusjan. To je bil prav gotovo začetek nove ere v zgodovini človeštva. Razen Rustja-na so se z letalstvom pri nas začeli ukvarjati tudi nekateri posamezniki, ki so skonstruirali prva letala in prva padala. Tudi Edvard Rusjan ni prenehal z delom na področju letalstva. Prav po zaslugi naših pionirjev letalstva se lahko primerjamo tudi z deželami, ki imajo že večje tradicije v tej panogi. In ne samo to. Zgodovina je zabeležila, da so srbski uporniki prvj uporabili raketno orožje na evropskem bojišču že leta 1806, ob priložnosti obko-ljenja Šabca v I. Srbskem uporu. Sto let kasneje pri napadu na Skadar leta 1913, je srbska vojska uporabila letalo v vojne namene, spet med prvimi v Evropi. Prav tako je naše vojno letalstvo uspešno sodelovalo v Balkanski in I. svetovni vojni, čeprav še zelo z zastarelimi letali. Ko pa je bila na vidiku nova vojna, je domača buržua-zija, takoj precej več investirala prav v vojno letalsko industrijo. Vzporedno z vojnim letalstvom pa s« je razvijalo tudi civilno. Letalska zveza Jugoslavije je postala množična družbena organizacija, ki danes združuje preko 70.000 članov. Tako letos slavimo 50. obletnic prvega poleta z letalom v Jugoslaviji in 18. letnico Jugoslovanskega vojnega letalstva. Proslava bo trajala vse leto. V zvezi s tem bodo aero-klubi pripravili razna predavanja iz zgodovine letalstva, razstave, publikacije in velike letalske mitinge. nov ameriški satelitni program — echo! Še to leto bodo v Združenih državah Thor-Able izstrelili raketo na krožno pot okrog Zemlje, balon s premerom 30 metrov. Balon bo letel v višini 1600 km, narejen pa bo iz z aluminijem naparjene folije umetne mase. Zemljo bo obkrožil vsakih 120 minut, uporabljali pa ga bodo kot relejno postajo za poizkuse z elektromagnetnimi valovi. Ker bo balon odbijal velik del sončnih žarkov, ga bodo videli lahko tudi s prostim očesom kot svetlo, hitro potujočo zvezdo. Beograjčani dolgujejo komunalni banki 8 milijard dinarjev Za enoletne, dvoletne in večletne potrošniške kredite dolgujejo trenutno Beograjčani Komunalni banki 8 milijard 766,922.000 dinarjev. Po običaju zmeraj zelo skrbno urejenih podatkih Komunalne banke je v njenih tre-sorjih 197.536 menic, kolikor je skupno dolžnikov. Toda 16.915 dolžnikov, ki dolgujejo 398,288.000 dinarjev, neredno odplačujejo obveznosti. — Pedantni bančni uslužbenci so izračunali, da ima vsak dvanajsti dolžnik — Beograjčan karton, ki pripada znani »C« (črni) listi. Proti večini teh nerednih dolžnikov je banka sprožila sodni spor. Takšno je bilo Rusjanovo letalo, ko je napravil prvi polet meseca marca 1910. leta Salih Abadžić, uslužbenec ljudskega odbora Zivnice je pred dnevi s puško flobertovko odšel z doma, da bi streljal na vrane. Na nekem križišču je začel streljati na vrane, ki so počivale na šiibju ob reki. Eno je ranil, drugo pa zgrešil. Odšel je domov, ne da bi vedel, da je drugi strel zadel v srce Mehmeda Goletiča, ki je obležal mrtev na njivi. Ko je prišel zdravnik, ki ga je poklical sin ubitega, ki je bil z njim na njivi je lahko samo ugotovil, da je bil Mehmed ubit iz daljave 180 m. Ubiti Mehmed je oče osmih otrok. Saliha so zadržali v preiskovalnem zaporu. Ultracentrlfuga V Sovjetki zvezi so preizkusili novo ultra centrifugo. Poizkusi so se obnesli, centrifuga ima jakost 15 kilovatov, zmore pa do 50.000 ■obratov v minuti. Centrifugo bodo uporabljali pri raziskavah v biologiji in fizikalni kemiji. je obrnil k Reparju: »Ženiš se. Kajžar, sem •Ni zunanjosti neveste sodeč, bi ti svetoval, da bodi 1p(j^..('iniPI*cj. Da vaju kaj ne prehiti! Razumeš? Prihodnjo ^ni«. *e °t»laatta v farovžu, da vaju pripravim na sveti za-8ft> tnt!« Z rahlo kretnjo je dal Reparju znamenje, da lahko h'ten^0rno se priklanjaje, je Repar s klobukom pod pazduho 'lito /apu^a| sobo. Nadejal se je bil pohvale, pa je prejel 'ttJo nl'rn je odšel tudi Taler. Krepko je pritisnil na kljuko in 'aPrl vrata. »K 'pRnii metavz«! je zanirmral gospod Rihard. Vstal je in se pre-od dolge seje. Na?! že od Pd Prtina. £<>Zn° Je že,« je menil župnik. ^a*° šentjanževea,« se je takisto dvignil Herman in razpoloženje zoper puntarje sr mu kar nič ni hotelo J^Osfc vas PosPrern'va- Tema je.« se je oskrbnik ponudil ei^dlatj r,ri11- »Ti pa,« je rekel lovcu, »stopi v konjak in ukazi jj^j 'n Se dva dobro oborožena hlapca za spremstvo,« jc h\t, 5 ' ko se j«- župnik poslavljal od gospe Martine. »rata/aKOr "kazujejo, r priredilo pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Kranj tretji nagradni moštveni brzoturnir v počastitev Dneva mladosti. Turnir se bo odvijal v prostorih restavracije »Iskra« s pričetkom v petek, 20. maja popoldne. Udeleženci turnirja bodo: številna štiričlanska moštva sindikalnih podružnic, gospodarskih organizacij, ustanov in podjetij, KUD, DPD Svobod, osnovnih šol, gimnazij, moštev JLA in vajenskih šol. V pred-t"kmovanju bodo moštva razdeljena po skupinah. Prvo mesto brani moštvo OLO Kranj, ki je že dve leti zaporedoma osvojilo pokal ObSS Kranj. -an pred srečanjem slovenija : makedonija Devetnajstletna Julija Mai" guč iz Škofje Loke je lani na republiškem prvenstvu ml3' dink v orodni telovadbi z3" sedla prvo mesto in osvojil3 največ točk. Ker bo 22. maj3 v Škofji Loki dvoboj v o rod' ni telovadbi med mladinski" ivia" ma vrstama Slovenije m " smo se obrnil' nekaj vah kedonije, nje, da nam pove svojih osebnih pripra ta nastop. »Koliko časa se že ukvarjate z orodno telovadbo »n kdo je vaš trener?« »Leta 1952 sem začela s P1" na orodju v i mi vajam dni kasneje I.ct° sto- pa sem Že "a . pila v Kopru pri Pion'r ^e Za orodno telovadbo P* a je navdušila sedanja tren Mimica Baldcrmanova* ,.i najvetl1 »In kje ste dosegli uspeh?« -Lani sem v Ljublja"' republiškem prvenstvu la največ točk v skupi /bra-m»a- dink višjega razreda sem «nlC di in preskoku največ uspeha in osv prvi mesti. Letos se ojila m 0* la ob«" 10" pila tudi v Zrenjaninu ,*jjfj ni bila tretja. V državni m ski reprezentanci nastopam KM leta. LetOS pa boni I«*? movala že 1 \ isti članic*1 »Kako se pripravljate dvoboj Slovenija Makc-dom' ja?« -Skoro vsak večer telovadnici in vadim po v P1'1''" no dve uri. ?--Kako pa šola in učenje-" sole ne obisku g" sem zaposlena ^ tehnična risarka v t«v:,r' Motor. Vpisana sem v P«jjj dansko i/redno tehnično W k* je v škofji Loki »Redne več, ker V. R«"'1 na"