Leto XXII 30. junij 1988 Številka 6/211 glasilo kolektiva gip pionir novo mesto Obisk ruske delegacije V soboto, 18.6.1988, je ob posredovanju Slovenijalesa GIP PIONIR obiskala ruska delegacija, v kateri so bili predstavniki Gosagroproma, Glavminstroja, Giprolesproma in Centromebla. Člane delegacije je sprejel predsednik PO tov. Guštin. V programu predstavitve Pionirja je bil ogled filma, predstavitev računalniškega projektiranja opažev in risanja opažnih načrtov, predstavitev strojnega programa TOZD MKI (merilni instrumenti, filtrirne naprave, valjarji), predstavitev tehnologije monolitne gradnje z opaži OUTINORD, PIONIR 2000 in PIONIR STANDARD ter ogled posameznih tipov opažev, katerih eksponatni sklopi so bili postavljeni v tesarski delavnici. Člani delegacije so izrazili željo po sodelovanju na več področjih, predvsem pa na sledečih: — računalniško projektiranje opažev in risanje opažnih načrtov, — tehnologija monolitne gradnje, — sodelovanje pri izdelavi valjarjev vseh tipov, — nabava filtrirnih naprav in merilnih instrumentov, — harmonika vrata. 2 G3Q[S][r5đOra Letošnja inovativna dejavnost v naši DO Inventivnost dela je imperativ sedanjega in bodočega časa v slehernem okolju našega delovanja. Določen prispevek k podružbl-janju inovativne dejavnosti pomeni tudi globalna usmeritev strateško-razvojnega programa »Pionireka« in pa konkretna vsakoletna akcija »Imaš idejo — na dan z njo.« Navedene aktivnosti naj bi razgibale potencialne ustvarjalne sile naših delavcev, kar spada v najvitalnejše produkcijske resurse. S tem v zvezi sem prebral tudi podatek, da na Japonskem velja princip »sleherni delavec da svoj predlog.« Aktiviranje kreativnih moči zaposlenih daje velike možnosti za hitrejši dvig tehnično-tehnolo-ške opremljenosti dela, obenem pa pomenijo te aktivnosti neke vrste revolucioniranje profesionalnega razvoja delavcev kot najpomembnejše kadrovske sub-funkcije. Motivacijska vrednost inovativne dejavnosti naših delavcev je v materialni in moralni stimulaci- ji, vendar je največji motiv, po mojem mnenju v uspešni realizaciji in gospodarski koristnosti inovativnega predloga. V zvezi s tem pa je treba opozoriti na pretirano pragmatično gledanje za uporabno dimenzijo inovativne ideje. Namreč, nezadostno upoštevanje potrebnega časa za evolucijo ideje mrsikdaj negativno vpliva na potencialne inovatorje. O tem, kolikšna je letošnja bera inovacij v GIP »Pionir«, sem se pogovarjal z Jožetom Grilom, gradbenim tehnikom in programerjem razvojnih nalog v oddelku za razvoj, ki se od 1. novembra 1987 profesionalno ukvarja z inovativno dejavnostjo v naši DO. Povedal je, da komisijo za inovativno dejavnost sestavljajo: — predsednik: Andoljšek Jakob — TOZD TKI - tajnik: Jenič Pavle — tehnična služba DSSS člani: Del Fabro Zdravko — TOZD GS Ljubljana Kraus Jože — TOZD MKI Kramarič Silvo — TOZD LO. Do letošnjega maja seje zbralo 20 inventivnih predlogov, za katere znaša pričakovana skupna gospodarska korist 296,886.488 din, izplačana nagrada pa 3,689.464 din. Navedeno količino inventivnih predlogov predstavlja 11 teh- ničnih izboljšav in 9 koristnih predlogov. V letošnjem maju, mesecu inovacij, je komisija prejela 115 idejnih predlogov, in sicer: iz — TOZD GS Novo mesto: 24 — TOZD GS Krško: 9 — TOZD MKI: 22 — TOZD Togrel: 2 — TOZD Keramika: 12 — DSSS: 41 — TOZD GS Zagreb: 1 — TOZD GS Ljubljana: 4 Največ predlagateljev je iz vrst srednje izobraženega kadra, primanjkuje pa idej s strani proizvodnih delavcev ter višje in visoko strokovnih kadrov. Ob tem naj dodam, da smo v DSSS pripravili predlog postavitve ustreznih skrinjic za zbiranje idej, pobud, predlogov, mnenj ipd. zaposlenih. Skrinjice naj bi bile razmeščene povsod tam, kjer se zbira večje število delavcev, da bi bilo na ta način omogočeno slehernemu delavcu najbolj neposredno, brez neprijetnega izpostavljanja podati predlog, mnenje itd. Predloge delavcev bi zbiralo posebno arbitražno telo, ki bo poskrbelo za najbolj adekvatne odgovore na vprašanja pri ustreznih organi^ in službah. Bistvo vsega je v čim hitrejšem pretoku aktualnih informacij in pozitivnem vplivu na interkadrovske odnose. Komisija za inovacije se praviloma sestane enkrat mesečno, pregleda prispele predloge, jih strokovno preveri, selekcionira in dostavi pristojnim strokovnim službam v obravnavo. Po ustrezni verifikaciji ocenijo koristnost predlogov in poskrbijo, da pride do realizacije in izplačila nagrad predlagateljem. Delavci so glede podajanja inventivnih predlogov še vedno nezaupljivi zaradi bojazni pred zlonamernim etiketiranjem. Občasno prihaja tudi do »kraje« idej, tako da dejanski pobudniki ostanejo anonimni. Po mnenju tov. Grila in izkušenj od drugod bi kazalo posebej prikazovati t. i. »inovativni dohodek DO«, kar bi potencionalne inovatorje še posebej motiviralo. Ob koncu še apel vsem službam, ki obravnavajo inventivne predloge, da se v bodoče dosledneje držijo rokov. Nedopustno pa je tudi dejstvo, da plakati, ki so namenjeni animiranju delavcev za inventivno dejavnost, večkrat obležijo kar na upravi tozda. Cisto na koncu pa še to: Inventivna dejavnost naj ne poteka kampanjsko, pač pa kontiunirano skozi vse leto. Naj poteka torej v smislu Pionireke »V čem sem danes boljši od včeraj«, »Korak pred drugimi«, »Takoj in tukaj«, 5% več in bolje« ipd. Anton Mihelič, dipl. org. dela Življenje in čas tečeta in nič ne rečeta. Tako se je v mesecu juniju poslovil od nas, predvsem pa od svojega kolektiva, Vladimir Kežman, ki ga je dolga leta vodil. Če bi želeli prikazati pravo podobo dolgoletnega delavca, bi lahko pisali še in še, saj je bilo res bogato delovno obdobje. Po končani šoli leta 1949 je bil z dekretom ministrstva za gradnje SRS poslan na delo v takratni SGP PIONIR, Gradbišče Krško. Bil je organizator sektorja v Ljubljani, leta 1958 prevzel mesto šefa sektorja v Krškem, ki ga je vodil do imenovanja za direktorja TOZD Krško 1973, in bil direktor do sedaj. Deloval je v samoupravnih organih in DPO, vseskozi je bil zelo aktiven tudi v športu. Videvali smo ga na igriščih za odbojko, na belih smučinah, kjer se je s svojimi delavci boril za čimboljšo uvrstitev na športnih dnevih Pionirja, kot tudi športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije. Ne moremo mu reči le hvala za vsa leta dela, za vloženi trud. Preveč ga je bilo. Želimo mu, da bi v novem življenjskem obdobju živel zdravo in srečno, da bi se mu izpolnile vse tiste želje, ki jih je toliko let odlagal na čas, V ki je prišel.___ [r^D[]=3G^OOra ( DPO v_____________________________ Dvanajstega aprila letos je bila konferenca ZK DO, kjer je bilo izvoljeno novo vodstvo in pred-sedništvo ter sprejeti sklepi in delovni program, katere objavljamo v celoti. Predsedstvo konference ZK DO je v sestavi: Ilijanić Ivan — predsednik predsedstva — TOZD Gr. sektor NM Šinkovec Milan — namestnik predednika predsedstva — DSSS Bračko Peter — TOZD MKI Berger Alenka — DSSS Tomšič Roman — DS IB Jukič Dušan — TOZD TKI Bizjak Zdravko — TOZD Keramika in zaključna dela Dcvič Dušan — TOZD Gr. sektor Ljubljana Stojanovski Slavenko — TOZD Gr. sektor Krško Benkovič Dobriča — TOZD Gr. sektor Zagreb Hercigonja Krešimir — TOZD Gr. sektor Novo mesto Hrženjak Stjepan — TOZD TOGREL Klapar Stanko — TOZD Zaključna dela v gradbeništvu Metlika Markovič Miran — TOZD Projektivni biro II. Realizacija sklepov 1. Sprejme se poročilo o realizaciji sklepov akcijskih konferenc z dne 27. 6. 1985 in 19. 3. 1986 in sta sestavni del teh sklepov. Nerealizirani sklepi iz navedenih poročil ostanejo še naprej v veljavi, zadolženi tozdi, DSŠS, IB in posamezniki pa morajo zagotoviti njihovo realizacijo. 2. Tozdi in DS, ki še niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o solidarnostnem zagotavljanju sredstev v stanovanjskih skladih tozdov in DS, morajo takoj pričeti z akcijo za njegov sprejem, kar pomeni, da sprejemajo vsa določila sporazuma. Zadolženi: OO ZK in direktorji tozdov in DS. Rok: 30. 6. 1988. 3. TOZD TKI je dolžna prioritetno pridobivati investicijska dela, medtem ko dela gradnje za trg pridobivajo glede na proste kapacitete in zagotovljena sredstva. Zadolžen: direktor TOZD TKI. Rok: stalna naloga. III. Tehnološki razvoj 1. Konferenca v osnovi podpira tehnološki razvoj, kot je strokovno predstavljen v gradivu, saj kot tak ne odstopa od dolgoročnega programa razvoja delovne organizacije. 2. Začrtane razvojne usmeritve moramo v skladu z možnostmi čim hitreje prenesti v prakso, s tem daje strukturo in prioritetno vlaganje v investicije treba prilagoditi stanju na tržišču in razvojnim usmeritvam delovne organizacije. Zadolženi: direktor tehnične službe in direktorji tozdov. Rok: stalna naloga. 3. VSi investicijski programi v okviru našega tehnološkega razvoja morajo biti tehnično, tehnološko in ekonomsko perspektivni, energetsko in surovinsko varčni ter ekološko varni. Zadolženi: direktor tehnične službe in direktorji tozdov. Rok: stalna naloga. 4. Programi morajo imeti materialno, kadrovsko, organizacijsko in tržno osnovo, podprti morajo biti z optimalno proizvodnjo in rentabilnostjo. Samo s tako zastavljenimi proizvodnimi programi lahko postopoma pridemo do prestrukturiranja proizvodnje, ki je naš dolgoročni razvojni cilj, pa tudi ekonomska nujnost. Zadolženi: direktorji tozdov in direktor tehnične službe. 5. Prestrukturiranje proizvodnje z vpeljavo novih proizvodnih programov v okviru tehnološkega razvoja mora temeljiti predvsem na kvalitetnejši in tehnološko dvignjeni ravni gradbene in ostalih obstoječih dejavnosti DO in ne na usmerjanju v dodatne stranske dejavnosti: Zadolženi: direktorji tozdov in direktor tehnične službe. Rok: stalna naloga. 6. V okviru tehnološkega razvoja in iz njega izhajajočih novih programih je nujno predvideti dopolnilne programe za zaposlitev delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo in invalidov. Zadolženi: direktor tehnične službe in direktorji tozdov. Rok: 30. 9. 1988. 7. Zaostriti moramo odgovornost vseh posameznikov in samoupravnih organov, ki novo investicijo predlagajo ali sprejmejo sklep o investiranju, pa se investicija izkaže kot neučinkovita. Zadolženi: PO in samoupravni organi DO. Rok: stalna naloga. IV. Organiziranost in vodenje 1. Pn razvoju naše delovne organizacije moramo upoštevati gospodarsko stabilizacijo, kar pomeni selekcijo med dobrim in slabim gospodaijem oziroma morajo v okviru DO prenehati delovati tiste gospodarske enote, ki so že dalj časa na robu rentabilnosti. Zadolženi: PO in direktorji tozdov. Rok: takoj. 2. Pri vseh organizatorjih del na vseh nivojih se v praksi stalno ugotavlja pomanjkljivo organizacijsko znanje. Znanje je predpogoj za izvajanje organizacijskega inženiringa, zato je potrebno ugotoviti dejansko stanje ter izdelati konkreten program akcij za pridobitev ustreznih znanj oziroma z drugimi ukrepi (npr. prerazporeditve) zagotoviti izvajanje predlaganega organizacijskega inženiringa. Zadolženi: direktor DSSS in služba V. Rok: takoj. 3. Podpiramo predlog, daje v razvojnih usmeritvah potrebno jasno opredeliti usmeritve v vlaganja, ki bodo omogočila prilagodljivost in konkurenčnost na-pram manjšim OZD. Zadolžen: direktor tehnične službe. Rok: stalna naloga (ali 31. 12. 1988). 4. Zagotoviti moramo povezanost med TKI, Projektivnim birojem in tehnično službo DSSS, saj je njihov enoten in povezan nastop nujen za uspešno delovanje in končni uspeh celotne DO. Zadolženi: direktor službe V in direktorja TOZD TKI in PB. Rok: 31. 12. 1988. 5. V DO je treba postaviti takšno organizacijo in odnose, ki bodo vse prisilili v racionalno in dobro delo ter poštene medsebojne odnose. Potrebno je analizirati in preveriti ustreznost organiziranosti TOZD TKI s ciljem v DO oblikovati enotno in učinkovito komercialno funkcijo ter v okviru takšne enote komercialne funkcije veliko več narediti na področju raziskave trga in s tem zagotoviti tudi ustrezne razvojne usmeritve. Zadolženi: direktor službe V, direktorji tozdov. Rok: 30.9.1988. 6. Na nivoju DO moramo zagotoviti enotnost skupnih funkcij, predvsem pa tehnološko, komercialno in organizacijsko enotnost ter koncentracijo kapitala. Zadolženi: direktor službe V in PO. Rok: 30. 9. 1988. 7. Podpiramo izboljševanje organizacije z oživitvijo delovanja projektnih skupin, vendar pa morajo te skupine sestavljati strokovno usposobljeni in dejansko strokovni delavci, po drugi strani pa poslovanje s projektnimi skupinami ne sme presegati postavljene organizacije. Zadolženi: direktor službe V, DSSS in TOZD. Rok: takoj. 8. Dokončno je treba glede na zasedenost, podvajanje kapacitet 3 in ekonomsko upravičenost preveriti upravičenost obstoja več tesarskih in železokrivskih delavnic. Strokovne službe morajo problem celovito analizirati in na podlagi rezultatov takoj ukrepati v smislu racionalne in ekonomsko upravičene organiziranosti. Zadolženi: tehnični direktor, direktor službe V in direktorji tozdov. Rok: takoj. 9. Ocenjujemo, da so prisotni precejšnji problemi (kadrovski organizacijski), ki ovirajo hitrejšo aplikacijo računalniškega poslovanja. Izdelati je treba temeljito oceno ter program ukrepov in konkretnih akcij za takojšnjo odstranitev problemov. Istočasno moramo zagotoviti, da bo kakršnokoli delovanje na področju računalniškega poslovanja potekalo enotno in organizacijsko samo preko službe za organizacijo in razvoj poslovanja. Zadolžen: direktor službe V. Rok: takoj. 10. Pri vodenju poslovanja morajo direktorji skrbeti, da je poslovanje zakonito in da so delavci tekoče informirani o poslovanju. Pri predlogih za odločanje samoupravnih organov so direktorji dolžni predlagati samoupravne odločitve, ki bodo temeljile izključno na zakonitih strokovno pripravljenih osnovah. Zadolženi: direktorji tozdov, DSSS, IB in DS DS. Rok: stalna naloga. 11. Ob morebitnem povečanju proizvodnje ali širitvi proizvodnih programov, direktorji ne smejo dovoliti dodatnega zaposlovanja neproduktivne delovne sile — režije. Zadolženi: direktorji TOZD, DSSS, IB in DS DS. Rok: stalna naloga. 12. Podpiramo stališče, daje treba jasneje razmejiti poslovodno in samoupravljalsko področje dela ter daje glede na zahteve tržnega gospodarstva potrebno povečati pristojnosti poslovodnih delavcev in istočasno ustrezno rešiti način ugotavljanja njihove odgovornosti v primeru slabih rezultatov poslovanja, če le ti izvirajo iz neustreznih poslovnih odločitev. Direktorji tozdov in DS so osebno odgovorni za dobre medsebojne odnose znotraj temeljne organizacije in odnose med tozdi oziroma delovnimi skupnostmi. Zadolženi: direktorji DSSS, tozdov, IB in DS DS ter samoupravni organi. Rok: takoj. 13. Zahtevamo temeljito in kritično oceno o realizaciji sklepov kolegija z dne 26. 11. 1987. Ocena realizacije sklepov kolegija se naj obravnava na družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Zadolžen: predsednik PO. Rok: takoj. Predsednik predsedstva konference ZK DO: Ivan Ilijanić Nova imenovanja \ t Z, odhodom Vladimiija Kež-mana, dolgoletnega direktoija TOZD Gradbeni sektor Krško, je te naloge prevzel Zlatko Kušević, dipl. gr. ing. V omenjenem tozdu je Kušević uspešno opravljal naloge vodja gradbišča pomembnejših objektov. Bil je tudi direktor PDE Črna gora pri gradnji hotelskega kompleksa Plaža v Hercegno-vem ter direktor poslovne enote v Libiji, nakar seje vrnil nazaj v TOZD Gradbeni sektor Krško, kjer seje zaposlil kot pomočnik direktoija. (Borsan) V juniju so se sestali novoimenovani člani GO delovne organizacije. Za predsednika odbora je bil imenovan Jože Lukan iz TOZD TKI. Ni ga potrebno posebej predstavljati, sqj je Lukan od prvega dne svoje zaposlitve pioniijevec. Njegov namestnik je Božo Tratar iz TOZD MKI. (Borsan) IfaOlMr^Dra Povzetek misli s predavanj na temi »kako iz krize« in »kaj pridobimo z novostmi v delovnih razmerjih« Zveza društev kadrovskih delavcev Slovenije in Društvo kadrovskih delavcev občine Kamnik sta 3. 6. 1988 organizirala strokovni posvet »Nekateri kadrovski vidiki sprememb in dopolnitev sistemske zakonodaje«. Tega posveta sem se poleg nekaterih kadrovskih delavcev iz Novega mesta in Črnomlja kot edini iz Pioniija udeležil tudi jaz. Na temo »Kako iz krize« je predaval mag. Viktor Žakelj, podpredsednik RK SZDL Slovenije, o novostih v delovnih raz-meijih pa je govoril Miran Kal-čič, namestnik predsednika Republiškega komiteja za delo. Predvsem prvo predavanje je vzbudilo v avditoriju kina Dom (več kot 200 kadrovskih delavcev iz cele Slovenije) precej zanimanja, saj je bilo večkrat prekinjeno z aplavzi. Z obeh predavanj povzemam nekaj naslednjih misli: a) Kako iz krize? — Rezultati analize povprečne letne stopnje rasti proizvodnje v jugoslovanskem gospodarstvu kažejo, da se le-te vztrajno znižujejo. — Na dogajanja v 70-tih letih, kot so študentski nemiri, naftni šok, pojav »zelenih« ipd., je kapitalistični svet hitro reagiral v smislu nove paradigme — ere čipa (novih proizvodov in materialov, odločilnejše vloge znanja, drugačne organizacije dela), dočim pa je socialistični svet usodno kasnil. — Cena fizičnega dela limitira proti O, cena kapitala upada in se počasi umiija, cena znanja pa eksponencialno raste. — V ospredje vedno bolj prihaja posameznik kot nosilec znanja. — Ekonomska osišča sodobnega sveta: ZAH. , EVROPA — Zahod in vzhod vedno bolj neposredno komunicirata, tako daje Jugoslavija kot moderator v smislu pretvaijanja »trde« v »mehko« valuto že izgubila svojo vlogo. — Za Jugoslavijo velja visoka stopnja ekonomske in politične odvisnosti. — Delež našega izvoza v EGS znaša 1,2%, v uvozu Avstrije 0,5%, glede na uvoz Italije pa znaša naš delež 2%. — »Filozofija IMF« Blagovni skladi — nekrite menice »Topčider« — tuja posojila Denarni skladi Liberalizacija: • cen • uvoza • devizn. trga — Odnos izdelkov in cenovnih razredov v Jugoslaviji. • 1.1960 64% izdelkov pod prodajno ceno • 1.1986 78% izdelkov pod prodajno ceno — Premiki v izobrazbeni strukturi zaposlenih v SRS: VIS VIŠ NKV PKV leto 1966: 3,4% 2% 26,4% 17,2% leto 1985: 5% 5,7% 18% 16,3% — Glede na strukturo gospodarstva (struktura dela ipd.) bi la- — zmanjševanje OD — zmanjševanje splošne in skupne porabe itd. hko imeli trikrat manj ljudi z visoko izobrazbo, kar ponuja zaključek, da imamo še vedno razmeroma nizko tehnično-tehnološko strukturiranost dela in premalo izkoriščene kadrovske potenciale. — pomen kadrovanja je v: kondenziranju številnih interesov (gospodarskih, političnih, teritorialnih), najmočnejšem elementu integracije, dinamično-kritični spremljiv-ki. — Kriza je celovita — ekonomska, politična, mednarodna, moralna in zato ni dopustno parcialno reševanje. — Za socializem kot nadgradnjo kapitalizma je pomembna ekonomska trdnost, odprtost idej, pretok informacij itd., ne zgolj klasična demokracija; naša družba potrebuje prijatelje — somišlje- n'H£i Odnosi v Jugoslaviji so napeti predvsem na politokrat-skem področju, ne pa med samimi ljudmi. — Če bo ustavna reforma šla tako naprej, kot je šla do zdaj, bo doživela popolno blokado. — Ista stopnja razvitosti delov Jugoslavije od Triglava do Đevdželije je iluzija. Razmerje razvitosti Slovenija—Kosovo je 1:7,5. Razlika v razvoju je namreč zgodovinsko pogojena. — Integracija v Jugoslaviji je možna le od spodaj navzgor (presečna množica skupnih interesov). — Vse države imajo svoj jug, naša tragika pa je še v tem, da imamovtudi prestolnico na jugu. — Človek mora biti materialno in moralno motiviran; gre namreč za materialno in moralno zadoščenost. — Management bi moral po dr. Bajtu, enem našem najvidnejšem ekonomistu, vsako leto polagali svoje račune. — Ni stabilizacije brez socialnega koncenza, in pri nas je, sodeč po socialnih napetostih, zadeva precej vprašljiva. — Pri nas smo opustili že mnogo temeljnih znanj in poklicev. Pri tem je potrebno dodati, da v ZR Nemčiji gradijo kader ravno na poklicnih šolah z visoko stopnjo učne tehnologije zato je mlad delavec usposobljen do take stopnje, da se lahko v zelo kratkem času popolnoma formiran vključi v svet dela določene firme. — Vsako leto naj bi šlo iz Jugoslavije vsaj 100 strokovnjakov na svetovne univerze v smislu kontaktiranja specifično visoke razvite filozofije, in to ne samo na področju marketinga, ampak tudi na področju kadrov, organizacije dela itd. Neposredno komuniciranje Jugoslavije z razvitim svetom je v teh časih še kako pomembno. b) Kaj pridobimo z novostmi v del. razmerjih? — Slabost »monopola delovnega mesta« je v tem, da skoraj ni instrumenta za odstranitev delavca, ki ne ustreza. To ostaja še vedno odprto vprašanje v samouprav-no-normativnem reguliranju delovnih razmerij. — Kjer je stopnja determiniranosti specifičnih zahtev del in nalog glede strokovne izobrazbe visoka, je smiselno razpisovati stopnjo in smer izobrazbe brez sicer dovoljene alternative. V primeru obravnave kandidatov z različnimi stopnjami izobrazbe dati prednost tistemu, ki ima najvišjo stopnjo izobrazbe. — Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev, sicer pa je OZD prepuščena presoja glede najustreznejšega trajanja — od primera do primera. — Možnost prerazporejanja delavcev iz enega tozda v drugega zaradi prenehanja določenih tehnoloških razlogov povečuje stopnjo fleksibilnosti v mobilnosti kadrov. Zakon sicer posebej ne opredeljuje načina prehoda kadrov, ki predstavljajo tehnološki in ekonomski višek v drobno gospodarstvo privatnega sektoija, ven- VARČEVANJE PRI INTERNI BANKI Interna banka obvešča svoje varčevalce o obrestnih merah, ki veljajo od 1.6.1988 dalje, za hranilne vloge na vpogled in vezane vloge: — Revalorizacija obrestna mera, ki se obračunava na osnovi indeksa rasti cen v preteklem mesecu oz. od 20. do 20. v naslednjem mesecu, je bila izračunana 56% od 1.6.1988 dalje. Poslovni odbor INTERNE BANKE pa je določil obrestno mero za hranilne vloge na vpogled 86%, kar predstavlja 56% (R) + 30% (r). (R = revalorizacijska obrestna mera, r = realna obrestna mera) — Zaradi izredno visoke rasti cen, ki se vsakodnevno vrstijo, pričakujemo v naslednjem obdobju tudi povišanje revlorizacij-ske stopnje obresti, to pa naj bi spodbujalo delavce Pioniija k večjemu varčevanju pri INTERNI BANKI, saj se obresti tu gibljejo nad stopnjo revalorizacije, s čemer se vsaj delno izognemo negativnim učinkom visoke inflacije. — Obresti za hranilne vloge na vpogled bo Interna banka obračunala 30.6.1988 za II. tromesečje, varčevalci pa jih bodo lahko vpisali po 10.7.1988 na glavni blagajni ali blagajnah svoje temeljne organizacije, kjer imajo sedež. INTERNA BANKA Hranilna služba INTERNA BANKA 1 r&Jf CZ3 mi .S3 DELAVCI GIP PIONIR VARČUJTE ZA BOLJŠI IN VARNEJŠI JUTRI LETNA OBRESTNA MERA ZA VLOGE NA VPOGLED 86 % OD 1*4.'JS DALJE LETNA OBRESTNA MERA ZAVEZANE VLOGE: 3 MESECE b* % 6 MESECEV 6 2 % DODATNE INFORMACIJE DOBITE PRI BLAGAJNIKU TOZD ALI NA TEL.: 21 B26 (im. 332) 5 dar je v praksi že nekaj zelo uspelih tovrstnih rešitev. Premestitev delavca iz ene v drugo temeljno organizacijo je možna brez javnega razpisa oz. oglasa. — Delovni čas je možno skrajševati z uvedbo več izmen (do 36 ur/teden). V SRS v 40 OZD poteka poskusno skrajševanje delovnega časa, zato je potrebno počakati na tozadevne ocene. Načelo 5-dnevnega delovnega tedna z novo zakonodajo ni več obligatorno, kar pomeni določeni prispevek k zmanjševanju togosti pri razporejanju del. časa v OZD. — Odlaganje izvršitve denarne kazni in obligatornega ukrepa prenehanja delovnega razmerja po novem ni več dovoljeno. — Glede disciplinske komisije v senatu 3 članov je novost, da ne volimo posebej predsednika komisije, ampak samo člane. — Ce delavec na nezakonit način sklene DR ali če 7 dni neupravičeno izostane z dela, obvezno sledi ukrep prenehanja DR. — DR lahko preneha delavcu, če ne pristane na prerazporeditev na dela in naloge, ki ustrezajo njegovim delovnim zmožnostim. — DR preneha, ko delavec izpolni polne ali minimalne pogoje za upokojitev (področje ureja poseben zakon — izjeme). — Zmanjša se število zadev za referendumsko odločanje. — SSA morajo biti v celoti usklajeni z ZZD v roku 18 mesecev od sprejema zakona. Priporočljivo je najprej izvesti tiste korekture SSA, ki so za OZD nujno potrebne. — Republiški komite za delo in Inštitut za delo bosta izdelala enotne smernice za izdelavo sprememb SSA, ki izhajajo iz ZZD in — Prizadevanja potekajo v smeri kapitalizacije denarnih nadomestil v primeru brezposelnosti (odprtje obratovalnic, povečanje materialne osnove dela v OZD itd.). — V primeru prerazporeditve delavcev iz kontingenta ekonomskih ali tehnoloških viškov, in sicer iz OZD družbenega sektorja v privatni sektor, ni pravne podlage za prenehanje DR ob morebitnih odklonitvah del in nalog. — ZZD s komentarjem bo založba Gospodarski vestnik v kratkem dala v prodajo. Pripravil: Anton Mihelič, dipl. org. dela. 6 7 [fsnisHMira oaoisMra f.---------- \ Odlična organizacija gradbišča V____________J V...... (•& ,*Y ■*%•? *4*i** TOZD Ljubljana seje z izredno organizacijo del pri gradnji silosov ponovno izkazal. V rekordnih sedmih dneh so zrasli silosi od temeljne plošče 30 m visoko. Dolenjski nepoznavalci te tehnologije gradnje se niso mogli načuditi. Tudi gradbeni strokovnjaki in specializirano podjetje Tehnika Zagreb, ki nam je dalo v na- jem opažno tehnologijo, so dali visoko priznanje našim strokovnjakom za odlično opravljeno delo. Moram poudariti, da kljub dežju ni bilo niti minute zastoja. Kdo so ti strokovnjaki?: Kurnik Andrej — vodja operative TOZD Ljubljana, Zajas Marjan — vodja izgradnje silosov, Lokar Jože — vodja objekta, Ismet Zenkič — odgovorni delovodja, Slavko Perper — odgovorni delovodja, Boris Tekavc — odgovorni delovodja in še bi morali naštevati. Vse službe, od tehnološke priprave, nabave, splošne službe, strojne do transportne službe, so delovale kot švicarska ura. Lahko bi rekli ne na ure, na minute je bilo vse programirano in tudi realizirano. Kako je potekala organizacija: — Po vnaprej pripravljenem elaboratu orga- VICENTIĆ ŽIVORAD, visokokvalificirani tesar, doma v bližini Titovih Užic. V naši delovni organizaciji je neprekinjeno od leta 1964. Sodeloval je že pri izgradnji šestih silosov. In kaj meni o takšni gradnji? »Res, težko je to delo. Zelo je treba paziti, moraš biti natančen, strogo se moraš držati predpisov, ampak vse se naredi.« Andrej Kurnik, Jože Lokar, Ismet Zenkič, Maijan Zajas nizacije gradbišča, točno, brez vsakih improvizacij. — Vsi odgovorni za realizacijo od šefov — delovodij do brigadirjev so predhodno do podrobnosti preštudirali organizacijo in tehnologijo Kljub hudemu tempu dela, saj smo delali neprekinjeno 24 ur, ni bilo nobene nesreče. To pomeni, da je bila ekipa dobro pripravljena, ko seje spoprijela s takšnim delom.« Tako je pripovedoval HILMIJA ZENKIČ visokokvalificiran železokrivec, ki je na gradbišču skupinovod-ja. V Pionirje prišel leta 1958, doma je iz Prijedora, kjer živi tudi njegova družina. Najstarejši sin (od štirih otrok) že dela pri nas v DSSS. Skupinski posnetek delavcev na gradbišču — Formirali so delovne brigade in seznanili slehernega delavca z njegovo zadolžitvijo — S tozdom Novo mesto, ki je bil zadolžen za tekočo dobavo kvalitetnega laboratorijsko kontroliranega betona, so sklenili pismeni dogovor o dobavi, kar je bilo tudi kvalitetno realizirano. — MKI, enota mehanizacija, je kvalitetno, brez zastoja opravila svoje delo — Dobro so se odrezali tudi ostali TKI — nabava in tehnična služba. Pohvaliti moramo vse delavce, ki so dokazali visoko kvaliteto in vsem organizatorjem proizvodnje dokazali, da je STORILNOST V PRVI VRSTI ODVISNA OD DOBRE ORGANIZACIJE. Na koncu se vprašam: Ali nimamo vse možnosti in pogoje, da tudi na drugih gradbiščih tako organiziramo delo? Član poslovodnega odbora: Milan Verček, dipl. gr. ing. Fotografije: K. Borsan 8 oaoiMMira ~N Proslava ob dnevu gradbincev Gradbeniki so kljub težavam ostali zvesti tradiciji. 3. junij so tudi letos proslavili tako delovno kot tudi svečano. Po že končanih kulturnih srečanjih v Kopru, proizvodnem tekmovanju v Celju in športnih srečanjih s finalom v Trbovljah, so se zbrali na proslavi v Zagorju, kjer jim je spregovoril član predsedstva RS ZSS Janko Goleš. V iskrenem nagovoru je poudaril vlogo gradbincev skozi daljše časovno obdobje, njihova prizadevanja, opozoril pa tudi na slabosti, na katere moramo biti v sedanjem težkem položaju celotnega gospodarstva še posebej pozorni. Na proslavi so podelili tudi priznanja in plakete posameznikom in delovnim oziroma osnovnim organizacijam za večletno aktivno delo na različnih področjih sindikalnega delovanja. Istočasno so bile tudi podeljene nagrade na področju izobraževanja, ki jih že nekaj let poznamo pod imenom »Kavčičeve nagrade«. Žeijavovodje: 1. Ingrad Celje 2. Gradbinec Kranj 3. Grosuplje 6. Pionir Odraiji: 1. Stavbar Maribor 2. SCT 3. Gradis Ljubljana Zelezokrivci: 1. Ingrad Celje 2. Konstruktor Maribor 3. GOK Črnomelj Skupni vrstni red: 1. GIP Ingrad 67 točk 2. SCT 52 točk 3. Gradbinec 51 točk 4. SGP Konstruktor 45 točk 5. SGP Stavbar 36 točk 6. SGP Grosuplje 34 točk 7. GIP Gradis 33 točk 8. GP Kograd 31 točk 9. SGP Primorje 26 točk 10. SGP Gorica 25 točk 11. GIP Pionir 24 točk 12. SGP Primorje Murska Sobota 23 točk 13. GOK Črnomelj 22 točk 14. SGP Stavbenik 16 točk Našo ekipo tesarjev, ki je zasedla tretje mesto, so sestavljali: Stanič Ivan, Sarajlič Fadil in Is-manović Redo. Vsem trem naše iskrene čestitke. Pridne roke gradbenikov porok za prihodnost te panoge 14. proizvodno tekmovanje 28. maja je bilo v Celju v organizaciji tamkajšnje delovne organizacije GIP Ingrad 14. proizvodno tekmovanje. Udeležilo se gaje 14 delovnih organizacij. Naša delovna organizacija ni imela popolne ekipe — škoda. Tekmovali so le zidarji, tesarji in žerjavovodje, odratjev in železok-rivcev ni bilo. Rezultati pa so: Zidarji: 1. SCT Ljubljana 2. Gradbinec Kranj 3. Ingrad Celje 11. Pionir Tesarji: 1. Konstruktor Maribor 2. Ingrad Celje 3. Pionir ,4 V sklopu prireditev ob dnevu gradbincev je bila v Zagorju organizirana tudi razširjena seja ROS delavcev gradbeništva na temo »Gospodarjenje in ekonomski položaj ter perspektive IGM v Sloveniji«. Kraju primerno tudi vroča tema za razpravo. Seveda pa niso govorili le o IGM, podrobneje so prikazali težak položaj gradbeništva v celoti, ki mu sedanji ukrepi ZIS:a niso prizanesli. Nasprotno. Že tako nizki osebni dohodki, ki imajo tudi sezonski značaj, postajajo še bolj vprašljivi. Najhujši problem pa seveda predstavlja produktivno delo, ki edino lahko zagotovi bol- jši položaj skoraj 80.000 gradbenim delavcem v Sloveniji. Razpravi je prisostvoval tudi Uroš Slavinec, predsednik Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. To je toliko pomembnejše, saj ljudi iz tako imenovanega gospodarskega vrha le redko srečamo na sindikalnih razpravah. Toda, če kdaj, potem danes res ni čas za ločevanje politike in gospodarstva, saj bomo le z roko v roki naredili odločilni korak iz krize. Uvodoma je tov. Slavinec prikazal probleme, s katerimi se gradbeništvo in IGM trenutno soočata, ob tem pa nakazal možne rešitve postopnega izboljšanja tega stanja. Potrebno je zmanjšati število zaposlenih, vendar mora to potekati organizirano, da ne bomo osiromašili te panoge in zgubili bitko na tujem trgu. Možnosti preživetja imajo večji sistemi — sestavljene organizacije, nikakor pa ne občinska »zaplotniška« miselnost, seveda ob zdravi konkurenci in spoštovanju poslovne morale. V IGM je treba povečati produktivnost, ob tem pa bistveno zmanjšati porabo energije, ki je ne samo draga, ampak je tudi primanjkuje. Le delo lahko reši gradbenike. Zato vidi predsednik RKIG rešitev v povečanem obsegu graditve temeljnih infrastrukturnih objektov, angažiranju v tujini, predvsem v vzhodni Evropi, in tujih vlaganjih, ki so zaradi naše zakonodaje še vedno neuresničljiva. Tudi stanovanjski gradnji bo treba nameniti tisto mesto, kiji gre, ker bomo v nasprotnem čutili dolgotrajne posledice. \ Omenil je tudi slabosti znotraj gradbeništva. Predvsem je po njegovem potrebno pregledati kalkulacije, nizke osebne dohodke, zaradi katerih nam odhajajo najboljši strokovnjaki in kvalificirani delavci, in tehnologijo, ki že močno zaostaja za razvitim svetom. Kljub težavam, ki so širšega značaja, pa je tovariš Slavinec poudaril, da imamo v gradbeništvu sposobne in dela voljne ljudi, ki so porok za prihodnost panoge kot celote. Majda Jovan-Toplak 37. ŠIG SKUPNA UVRSTITEV: 1. Ingrad Celje 179 2. Salonit Anhovo 138 3. Pionir Novo mesto 129 4. Gradis Ljubljana 123 5. SCT Ljubljana 117 6. Konstruktor Maribor 113 7. Beton Zagorje 78 8. Primoije Ajdovščina 75 9. Cementarna Trbovlje 74 10. Stavbenik Koper 68 ŠAH 1. Ingrad, 2. Gradis, 3. Pomorje KEGLJANJE — MOŠKI 1. Pionir, 2. Cementarna, 3. Beton KEGLJANJE — ŽENSKE 1. Stavbenik, 2. Ingrad, 3. SCT STRELJANJE — MOŠKI 1. Ingrad, 2. Beton, 3. Pionir STRELJANJE — ŽENSKE 1. Gradis, 2. Salonit, 3. Primoije ODBOJKA — MOŠKI 1. Salonit, 2. Graditelj, 3. Ingrad ODBOJKA — ŽENSKE 1. Salonit, 2. Hidromontaža, 3. Ingrad NAMIZNI TENIS — MOŠKI 1. Ingrad, 2. Cevovod, 3. Gradis NAMIZNI TENIS — ŽENSKE 1. SCT, 2. Ingrad, 3. Gradis BALINANJE L Salonit, 2. Goriške opekarne, 3. Gradbinec Člani kegljaške ekipe, ki so zasedli 1. mesto. Ekipa za mali nogomet O30[S][f5J]D[f^! GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO MALI NOGOMET 1. Konstruktor, 2. Cementarna, 3. Pionir Reportažo pripravila Katjuša Borsan 10 rfHinr^nr^nnra Informacija o sprejemu otrok v vzgojno varstvene organizacije V zadnjem tednu maja seje sestala komisija za sprejem otrok v vzgojno-varstvene organizacije za območje Novega mesta. Komisija je odločala o sprejemu tri dni, saj je dospelo v letu 1988 760 vlog. Od tega števila je bilo 406 otrok sprejetih, 354 je bilo zavrnjenih zaradi pomanjkanja prostih mest v VVO. Torej je bilo delo komisije izredno težko, saj je bilo treba omogočiti družbeno varstvo otrokom, katerih starši res ne morejo urediti varstva na nikakršen drug način. Delavcev iz GIP Pionir Novo mesto, ki so tudi zaprosili za družbeno varstvo otrok, je bilo letos 83. Od tega je bilo ugodno reše- nih 49 prošenj, 34 vlog pa je bilo zavrnjenih. Med zavrnjenimi so tudi otroci, ki morda nimajo varstva ali pa imajo slabo varstvo, vendar pa je morala komisija sprejemati otroke ob upoštevanju več kriterijev, kot npr.: socialnoekonomski položaj družine, številčnost družine, kolikokrat je družina vložila vlogo za sprejem, zdravstveno stanje družine, kakšne možnosti ima družina urediti si varstvo na drug način, odgovornost družine do rednih poravnav družbenih obveznosti. Pionirjevi delavci, prosilci za sprejem otrok v VVO, so v podrejenem položaju v odnosu do pro- silcev iz drugih večjih delovnih organizacij v Novem mestu, kot so: Krka, Labod, Novoles, Novo-teks in sedaj še tovarna IMV. To pa zato, ker so si vse te delovne organizacije z dodatno finančno pomočjo VVO v Novem mestu odkupile določeno število mest za otroke svojih delavcev oz. imajo vrtce pri svoji delovni organizaciji, kamor sprejemajo predvsem otroke svojih delavcev. Pionirjeva pa te prednosti nimamo, zato je Pionirjevim zastopnikom na komisiji za sprejem otrok težje pomagati svojim prosilcem, posebno, ker imamo tudi veliko prosilcev iz drugih republik, ki imajo že po kriterijih za sprejem manj možnosti za ugodno rešeno prošnjo. V primeru, ko imajo enega otroka, imajo že višje dohodke in imajo zopet manj možnosti. Zato bi bilo potrebno, da tudi našim delavcem omogočimo enakovredno obravnavanje na komisiji in jim zagotovimo večjo možnost za sprejem njihovih otrok kot sedaj, in sicer, da se odločimo na nek način pomagati vzgojno-varstvenim organizacijam v Novem mestu. Kot prvi korak bi se lahko naši vodilni delavci pogovarjali o nižjih cenah pri izgradnji VVO v Mirni peči, ki ga gradi GIP Pionir Novo mesto. S. N. Znižanje družbeno denarnih pomoči otrokom delavcev, ki imajo družine v drugih republikah Na posvetu izvajalcev sporazi^ ma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in na seji komisije skupščine skupnosti socialnega varstva Slovenije za usklajevanje programov socialnega varstva, ki je bila 10.3.1988, so dobile podporo načelne usmeritve o uveljavljanju sporazuma v letu 1988. Samoupravni sporazum o uresničevanj u socialnovarstvenih pravic bo v letu 1988 uveljavljan v bistveno poslabšanih finančnih razmerah za samoupravne interesne skupnosti. Letos so prvič omejena tudi sredstva za socialnovarstvene prejemke in morajo v globalu zaostajati v enakem obsegu kot sredstva za vse druge programe. Zato je bilo predlagano, da se v primerih, ko ni mogoče ugotoviti stvarnih socialnih razmer, ker ni na voljo ustreznih podatkov, uporabi za oceno podatek o povprečni porabi gospodinjstev v Jugoslaviji. Ti podatki kažejo, da so povprečni stroški gospodinjstev v Sloveniji v povprečju za 41% do 58% višji kot drugje. Upoštevajoč dejstvo, da primerjava minimalnih stroškov gospodinjstev ne bi pokazala tako velikih razlik, je bilo predlagano, da se uporabi del te razlike, in sicer tako, da se odmerjene pomoči zmanjšajo za 30% zaradi nižjih življenjskih stroškov. S tem bi realno vrednost pomoči približali vrednostim enakih pomoči, namenjenih družinam, ki živijo na območjih z višjimi življenjskimi stroški. To je med drugim utemeljeno tudi zato, ker v nekaterih delih države iz pravice do družbenih pomoči otrokom izhajajo še druge olajšave, medtem ko v Sloveniji na račun družbenih pomoči otrokom oz. posameznih socialnovarstvenih pravic ni mogoče uveljaviti nobene druge pravice. Nasprotno, vse pridobljene socialnovarstvene pomoči štejejo v osnovo za pridobitev morebitnih novih pravic. Tako bi bilo potrebno za primere, ko bo določena višina pomoči tako, da bomo upoštevali ocenjene življenjske stroške (torej delavcem, katerih družine živijo v drugih republikah), v obrazložitvi sklepa napisati, da je pomoč odmerjena na podlagi sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, upoštevaje pri tem stvarne socialne razmere in upoštevajoč tudi razliko v višini ocenjenih življenjskih stroškov v okolju, kjer družina stalno živi. Vse zaostritve meril je treba uveljaviti tako, da individualni prejemek s 1.5. 1988 ne bo nižji od zneska, ki so ga upravičenci prejeli v aprilu. Zato je odbor za razvoj družbenega varstva otrok pri Skupščini skupnosti otroškega varstva Novo mesto na seji 10.6.1988 sprejel sklep, da se družbene pomoči otrokom s 1. 6. 1988 povečajo za 35%. Vsi prejemniki družbeno denarne pomoči otrokom na področju Novega mesta, katerih družine stalno živijo v drugi republiki, bodo tako prejeli nižjo pomoč le za mesec maj. S. N. 11 ranf^ifr^nnr?F3 Transplantacija ledvic Odsek za hemodializo deluje v okviru internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto od 7. 11. 1979. Trenutno dializiramo v dveh turnusih 47 bolnikov, ki prihajajo na dializo z rešilnim av- tom, taksijem, vlakom ali se pripeljejo sami trikrat tedensko iz različnih krajev Dolenjske, Bele krajine, pa tudi Krškega, Brežic in Grosuplja. Pripadnost občinskim zdravstvenim Starostna struktura bolnikov: skupnostim: Novo mesto 14 bolnikov Črnomelj 8 bolnikov Trebnje 5 bolnikov Metlika 6 bolnikov Krško 8 bolnikov Brežice 2 bolnika Grosuplje 1 bolnik Celje 2 bolnika Jastrebarsko 1 bolnik Na mesec opravimo približno 560 kroničnih hemodializ. V letu 1987 smo opravili 6692 dializ. Najmlajši bolnik, ki ga dializiramo že tretje leto, je 15-letni deček. Najstarejši bolnik, je že dopolnil 70 let starosti, z dializo se zdravi že 6 let. Najdaljši dializni staž ima 46-letna ženska, ki ji dializno zdravljenje omogoča življenje že 13 let. Življenje z dializo je polno omejitev, vendar ni životarjenje. Bolniki morajo skrbno paziti na količino zaužite hrane, predvsem tekočine. Omejeni so tudi v izbiri kraja preživljanja letnega dopusta. Dopust lahko preživijo edinole tam, kjer je v bližini oddelek za hemodializo, ki ima tudi proste kapacitete za počitniško dializo. Rehabilitacija velike večine dializnih bolnikov je dobra. Mlajši bolniki so zaposleni s skrajšanim delovnim časom, le redki so v celoti invalidsko upokojeni. Kmetje in gospodinje opravljajo vsa lažja domača dela. Do dokončne odpovedi ledvic in potrebe po nadomestnem zdravljenju lahko pripeljejo številna obolenja. Približno 40% je takih, kjer bi lahko z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem preprečili ali vsaj zaustavili pešanje ledvične funkcije. Tu mislim predvsem na nezdravljen ali neustrezno zdravljen zvišan krvni pritisk, zasvojenost s tabletami proti glavobolu, neustrezno ali prepozno zdravljenje ledvičnih kamnov in vnetij. Na ostala, predvsem me-tabolna, imunološka in nekatera prirojena obolenja ledvic pa lahko vplivamo samo delno. Dializno zdravljenje je ena izmed najdražjih oblik, če ne celo naj- od 10 do 20 let 1 bolnik od 20 do 30 let 5 bolnikov od 30 do 40 let 8 bolnikov od 40 do 50 let 7 bolnikov od 50 do 60 let 12 bolnikov od 60 do 70 let 13 bolnikov preko 70 let 1 bolnik dražja oblika zdravljenja nasploh. Tudi za razvitejše družbe, kot je naša, oz. za družbe, ki prispevajo znatno več denarja kot naša za zdravstvo, so težave pri financiranju trajnega dializnega zdravljenja iz leta v leto večje. Bodočnost vidimo predvsem v vse večjem številu uspešnih presaditev ledvic. 16. 10. 1985 je bil sprejet zakon o odvzemu in posaditvi delov človeškega telesa v zdra' st-vene namene, ki naj bi omogočil večji razvoj presajanja ledvic umrlih oseb. Na osnovi tega zakona je bil maja 1986 sprejet pravilnik o natančnejših pogojih za izvajanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa, ki opredeljuje kdo, kako, kdaj in kje naj bi daroval organ. Prvič je bila v Jugoslaviji presajena ledvica živega dajalca leta 1970 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kasneje so vodstvo v transplantaciji ledvic prevzeli na Reki in ostali skoraj desetletje vodilni transplantacijski center v Jugoslaviji. V zadnjih letih so nekako enakovredni centri v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu, Reki ter Ljubljani. V UKC Ljubljana so do sedaj opravili 85 trans-plantcij ledvic iz živega dajalca in 36 presaditev ledvic iz umrlega (kadaverska transplantacija). Prva presaditev ledvice iz umrlega je bila napravljena v UKC 18. 10. 1986. Bila je plod načrtnega, večletnega usklajenega dela petih ekip zdravnikov, ki so v svojem delu povsem samostojne, delo vsake je enako pomembno. (Dalje prihodnjič) časopisno založniško podjetje ® kmečkTglas ROMANTIČNA POVEST O USKOŠKIH ČASIH Slavko Dokl: »USKOŠKA PRINCESA« V slovenski literaturi je kdo ve zakaj skoraj zamrl žanr zgodovinske (romantične) povesti, ki je imela nekdaj veliko bralcev. Med avtorje, ki se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi literaturo razbremenili njegovega »usodnega poslanstva«, je tudi Novomeščan Slavko Dokl. V Uskoški princesi popisuje uskoško življenje v dolini reke Krke v 17. stoletju v značilni romantični maniri, ob tem pa povest o mladem uskoškem paru in njunih pustolovščinah doma in v širnem svetu prepleta z etnološkimi, zgodovinskimi in kulturološkimi drobnimi zanimivostmi, ki nadevajo njegovemu fantazijskemu pisanju zgodovinsko preobleko. Knjigo je z imenitnimi grafikami ilustriral samouk Bogdan Breznik iz Trebnjega. Knjiga obsega cca 300 strani in 20 ilustracij. Cena knjige ob izidu septembra 1988 bo 26.000 din. Lahko jo naročite z naročilnico, ki jo pošljite na naslov: ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4, Ljubljana. NAROČILNICA N KMEČKI OLAS Ime in priimek______________________ Natančen naslov (kraj, poštna št., ulica in št.) Zaposlen pri-----------------___----------------------------------------------------------- Matična št. občana___________—------------------------------------------------------------- Naročam USKOŠKO PRINCESO po ceni 26.000 din. Knjigo bom plačal-a v zaporednih mesečnih obrokih (največ 3) po din. Stroške dostave zaračunavamo posebej. Datum: Podpis: žira B kronika Kadrovske spremembe v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto Delovno razmerje so prekinili: 1. Hrastar Anton — zidar, 2. Pavlin Slavko — gradbeni delovodja, 3. Vrščaj Edvard — tesar. V JLA so odšli: 1. Skutelj Franc — zidar, 2. Vidrih Jože — zidar. Iz JLA so se vrnili: 1. Ajkić Ibrahim — delavec, 2. Banović Momčilo — delavec, 3. Kužnik Martin — zidar, 4. Pavlin Andrej — tesar, 5. Plavac Milan — zidar. Upokojili so se: 1. Ajkić Husein — čuvaj, 2. Jožef Ivan — tesar. šš »Korajža velja!« pravi Bine Bajc, čistilec oken TOZD MKI V času od 12.5.1988 do 15.6. 1988 so bile v TOZD MKI naslednje kadrovske spremembe: IZ JLA SO SE VRNILI: Kožar Vlado — elektroinstalater, Kusić Ranko — elektroinstalater, Tomše Jože — PU monter VO, Vene Zdravko — PU avtomehanik, Vovko Anton — PU ključavničar. DELOVNO RAZMERJE KOT PRIPRAVNIKI SO SKLENILI: Božič Matjaž — obdelovalec kovin, Gorjanc Anton — obdelovalec kovin, Kmet Andrej — obdelovalec kovin. DELOVNO RAZMERJE JE SKLENIL: Jakše Mitja — ref. za sprejem strank. V JLA SO ODŠLI: Bartolac Dražen — monter VO, Baškovč Sandi — monter CK, Fundurulič Nenad — elektrikar, Habibovič Mirsad — strojnik TGM, Kulovec Gorazd — PU stavbni klepar, Ogorevc Janez — monter CK, Senica Dušan — monter CK, Štefanič Robert — monter VO, Zupančič Mitja — ključavničar. DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: Kotar Martin — ličar, Kurtalič Ibrahim — zidar, Matjašič Igor — elektroinstalater, Medic Ciril — PU avtoklepar, Nemanič Anton — elektroinstalater, Ogulin Erika — ref. za kadre, Škrabec Tomaž — monter VO. TOZD Gradbeni sektor Ljubljana V TOZD Gradbeni sektor Ljubljana je v mesecu aprilu prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: delovno razmerje so prekinili naslednji delavci: 1. Martinuš Stjepan, zidar — na željo delavca, 2. Pejašinovič Veljko, zidar — na željo delavca, 3. Puzek Josip, zidar — na željo delavca, 4. Todorovič Ilija, tesar — na željo delavca, 5. Zec Slobodan, kuhar — na željo delavca. Kulaševič Muhamed, zidar, se je vrnil iz JLA. V mesecu maju 1988 so prekinili delovno razmerje naslednji delavci: Golič Dragi — zidar, na željo delavca, Hajdinjak Franjo — zidar, na željo delavca, Križman Stjepan — tesar, smrt, Pilko Julije — tesar, smrt. 1. Intihar TOZD Metlika V mesecu aprilu 1988 je sklenil delovno razmerje: Stipanovič Milenko, PK delavec. Delovno razmerje je prenehalo: Šušiču Ismetu, kleparju. Prijave in odjave v maju/88 1. Keseroviču Hasanu, pleskarju, Delovno razmerje je prenehalo 2. Frkatoviču Ismetu, kleparju, naslednjim delavcem: 3. Pavlihu Romanu, kamnoseku, v JLA. Kegljaški turnir za »Dan gradbincev<< Na osnovi sprejetega plana programa dela kegljaške sekcije za leto 1988 je bil 31. 5. 1988 in 14. 6. 1988 kegljaški turnir v počastitev dneva gradbincev v disciplini 4 x 100 lučajev. Sodelovalo je šest ekip iz naše DO. Tekmovanje je bilo na kegljišču LOKA v Novem mestu. Doseženi rezultati so naslednji: podrtih kegljev 1. TOZD TKI 1617 2. TOZD MKI 1544 3. TOZD G. sektor Krško 1520 4. TOZD Keramika 1415 5. TOZD Lesni obrat 1370 6. Ženska ekipa SŠD 1351 Ekipa TOZD TKI v sestavi Rakuša, Miklavčiča, Rovan, Štepec je prepričljivo osvojila prvo mesto, kar dokazujejo tudi rezultati posameznikov: podrtih kegljev 1. Rakša Zdravko, TOZD TKI 429 2. Židanek Franc, TOZD MKI 424 3. Miklavčič Miro, TOZD TKI 406 4. Štepec Slavko, TOZD TKI 401 Prve tri uvrščene ekipe so prejele tudi pokale. Tekmovanje je dobro uspelo in upamo, da bo v prihodnjih letih sodelovalo še več ekip. Miro Miklavčič ijao^t^ora Pionir je glasilo kolektiva GIP Pionir Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nekladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnica: Štefka ŠEGA (Gradbena operativa Novo mesto). Člani uredniškega odbora: Boris POŽEK, (Gradbena operativa Ljubljana), Rudolf SOPINA (Gradbena operativa Zagreb), Ivan REPEC (Gradbena operativa Krško), Cvetka ŽABKAR (To-grel), Mladen GORŠE (Gradbena operativa Metlika), Tomaž BRAČKO (Keramika in zaključna dela), Darko PANDUR (Lesni obrat), Slavko BAŠELJ (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Marija BAČAR (Projektivni biro), Cvetka CIRNSKI (Interna banka), Anton MIHELIČ (Skupne službe), Miha MAJERLE (DS Družbeni standard). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC No-v vo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.