Poštnina plačana v gotovini.
2. junija 1939
St. 23 Leto 111.
ova
GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA
V	1 1	i	i		M		C|	1	1 IR
nmetsi		ki		OffOi	bi	lem	JI	nro	kovne organizacije
Koliko prebivalstva živi v Jugoslaviji od kmetskega dela. Položaj kmetskih delavcev
Po svoji gospodarski strukturi je Jugoslavija agrarna dežela. Od 15 milijonov prebivalcev jili živi okrog 12 milijonov neposredno od poljedelstva. Dohodki 95 odstotkov prebivalstva so neposredno ali posredno zvezani s poljedelstvom oziroma so odvisni od njega. Okrog 95 odstotkov kmečkih družin poseduje le 40 odstotkov celotne plodne zemlje, dočim je ostalih 5 odstotkov prebivalcev v posesti okrog 51 odstotkov take zemlje. Tri četrtine prve skupine prebivalcev posedujejo komaj po 2 hektarja zemlje, kar je absolutno premalo za vzdrževanje družine. V Jugoslaviji živi na 100 hektarjih uporabljive in koristne zemlje povprečno po 120 oseb, dočim znaša to število v Ruinuniji 87, na Madžarskem 72, v bivši Avstriji 64, in v Nemčiji samo 52. V Jugoslaviji ne odpade na posameznega člana kmečke družine povprečno niti hektar plodne uporabljive zemlje. Zato je razumljivo, da živi v Jugoslaviji okrog
200.000	poljedelskih delavcev, ki sploh nimajo nobene zemlje, temveč obdelujejo zgolj tujo zemljo. To ni rezultat in posledica pomanjkanja zemlje. Ni le pomanjkanje rodovitne zemlje vzrok gospodar-
ske slabosti posameznikov, temveč je to tudi slab žetveni doprinos, (čigar vzrok je iskati tako v zaostalem načinu obdelovanja, kakor tudi v pomanjkanju denarja za nabavo sodobnega orodja ter ostalih sredstev modernega kmetijstva), kar vse kmetu onemogoča, da bi dobil za svoje težko delo odgovarjajoč pridelek in dohodek. Po podatkih Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu znaša povprečni pridelek na 1 hektarju obdelane zemlje v Jugoslaviji komaj 15 metrskih stotov, dočim se v drugih, državah tak pridelek giblje med 17 in 24 met. stoti.
Položaj poljedelskih delavcev in «malih kmetov» v Jugoslaviji je izredno težak. Njihov delovni čas znaša na leto povprečno 75 dni, povprečna dnevna mezda pa pri 14 do 18 urnem, delu brez vsake oskrbe 22.25 dinarjev. Če preračunamo to potem na vse leto, zasluži družina poljedelskega delavca dnevno le po 4.50 din, kar iznese na osebo le po 1.25 din na dan. Jasno je, da tako gospodarsko stanje, v kakršnem se nahaja pretežni del kmečkega prebivalstva, ne ustreza niti najpriimiti vnejšim potrebam človeka.
Depotnima Jeislvi
V	svetovnem tisku lahko beremo dan za dnem članke o naši domovini in o njenih neizmernih zakladih. Svet nas s te strani že dobro Pozna in nas je že pravilno ocenil. Istočasno, ko beremo v svetovnih listih nad omenjenimi članki zveneče naslove: «Jugoslavija, dežela naj večjih gospodarskih možnostih, ali «Jugoslavija, najbogatejša dežela Evropo, ali «Največja evropska najdišča aluminija so v Jugoslaviji* itd., pa pisci teh sestavkov poudarjajo, da nikakor ne morejo razumeti, kako je mogoče, da srečujejo ob svojih obiskih v nasi državi vsepovsod izredno veliko število revnih ljudi, in to v ebogati Jugoslaviji*, ki ima vsega na pretek.
Tuji opazovalci ne morejo nikakor verjeti: Da v Jugoslaviji, prebogati na surovinah, skoro ne poznamo industrije, ki bi predelo-vula to neizmerno prirodno boga-
stvo; da v agrarno prebogati Jugo-slaviji odpada povprečno na prebivalca manjša letna poraba pšenice, kakor pa v industrijski Nemčiji in da so v Jugoslaviji neredki veliki predeli, kjer ljudstvo z otroci vred leto in dan ne vidi kruha na mizi; da v Jugoslaviji, ki spada glede cementa med najbogatejše države na svetu, skoro ne poznamo betonskih avtomobilskih cest in da cementne tovarne počivajo v času, ko imamo stotisoče brezposelnih in ko celi okraji ostajajo nedostopni zaradi neprehodnih «cest» in so docela odcepljeni od sveta in življenja; da v Jugoslaviji izkoriščamo komaj 2 odstotka vse razpoložljive vodne sile, medtem ko tiči pretežna večina vasi in mest v egiptovski temi in ob brlečih petrolejkah; da uvažamo v Jugoslavijo ogromne količine industrijskih surovin, na drugi strani pa leže ogromni kompleksi zemlje neobdelani in bi lahko na njih preživeli z gojitvijo in-
Vse zahteve socialno-gospodarskega značaja morajo biti jasno in vsestransko utemeljene, če hočemo doseči uspeh
Delavci se združujejo v stanovskih organizacijah, katerih namen je predvsem, da zastopajo interese delavskega stanu v socialno-političnem in gospodarskem pogledu. Delavske strokovne organizacije, naslonjene na idejno in številčno moč svojega članstva, imajo v okviru svojih nalog širši in ožji delokrog. V ožjem delokrogu rešujejo predvsem vprašanja, izvirajoča iz delovnega razmerja med delavci in delodajalci, vprašanja zakonite socialne zaščite in končno nešteta vprašanja, ki jih dnevno prinaša delavčevo življenje in ki zahtevajo združene, organizirane pomoči. V širšem delokrogu rešujejo strokovne organizacije načelna vprašanja delavskega stanu, predvsem v kakšni smeri se naj razvija socialna in gospodarska politika v državi in v to svrho zbirajo gradivo za utemeljitev svojih zahtev in vodijo akcije, da se delavskim zahtevam pribori tudi uspeh.
Delavske organizacije rešujejo vsa stanovska vprašanja samostojno, v lastnem delokrogu in brez vsiljenega vpliva iz kakršne koti strani. Za odločitve strokovnih organizacij je merodajen le interes delavskega stanu. Seveda pa | morajo pri svojih odločitvah delavske organizacije upoštevati dejstva, ki odločajo, do kakšne meje so delavske zahteve skladne s splošnimi interesi naroda. Če postavimo to omejitev pri postavljanju delavskih zahtev še nismo pristali, da delavske organizacije pri svojih odločitvah niso popolnoma svobodne. Zavedamo se s tem le tega, da resnih zahtev v imenu delavstva ne moremo postavljati, če so zahteve popolnoma enostransko postavljene in nezdružljive z obstoječim pravnim stanjem v državi in med stanovi. Preko tega osnovnega stanja postavljene zahteve bi bile le izraz demagoških gesel, ki nikomur ne moorejo koristiti. Prav demagogije se morajo čuvati strokovne organizacije, če hočejo, da se njeni zaključki vedno in povsod smatrajo kot resna zahteva, ki je izvedljiva in ni bila mogoče izrečena samo zato, da laska cenenim razpoloženjem neodgovorne množice.
Pri nas imamo delavske organizacije, ki ne čutijo nobene odgovornosti na-pram celoti naroda in kaj rade laskajo s svojimi zahtevami gotovemu delu delavstva, ki še ni sposobno preceniti, kaj je utemeljena in stvarna zahteva in kaj ni. Seveda te organizacije s svojim zlonamernim nastopom ne koristijo delavskemu strokovnemu pokretu.
Ne smemo pozabiti, da je v državi delavstvo napram drugim stanovom, posebno kmetskemu, v veliki manjšini. Delavstvo je preslabotno, da bi s svojo lastno močjo izsililo ukrepe v svojo korist. Na smer socialne in gospodarske politike lahko vpliva delavstvo le s točno utemeljitvijo svojih zahtev, tako da jih noben tehten protirazlog ne more podreti. Poziv na notranjo in stvarno vrednost delavskih predlogov je gotovo najjačji argument, da se gotovega delavskega vprašanja ne more z zamahom roke odstaviti iz dnevnega reda.
Če se delavske zahteve ne izpolnijo, navzlic tehtni utemeljitvi, ostane delavstvu zadnje sredstvo na razpolago, da se upre nadaljnjemu zapostavljanju in da preneha z delom. Po znkonu je štrajk dovoljen, vendar je zadnje sredstvo, ki se ga delavstvo lahko posluži v obrambo svojih pravic. Treba je dobro premisliti, kdaj se delavstvo posluži štrajka. V veliki meri je odvisen uspeh štrajka zopet od tega, kako so bile zahteve utemeljene in kar je posebno važno, ali lahko zahteve najdejo simpatije vse javnosti, to je tudi tiste, ki na delavskih vprašanjih posredno ni prizadeta. Marsikateri štrajk je bil zlomljen baš zaradi tega, ker je ostal brez simpatij pri širši javnosti. Kajti širša javnost vpliva potem tudi na razpoloženje delavstva samega, ki v boju opeša, ker na vsak korak sreča mišljenje med ljudstvom, da postavlja zahteve, ki niso uresničljive in resne.
Posebno mora delavstvo odklanjati vsako akcijo, ki hoče stanovske zuhteve izrabljati le v temne politične namene. Vse zahteve socialno-gospodarskega značaja morajo biti jasno in nedvoumno postavljene, da ne more nihče reči, da so postavljene le za zunanji videz drugim nameram, ki niso izrečene in ki imajo čisto drug namen, kot pa samo zagovarjati stanovska vprašanja.
Delo strokovnih organizacij je polno odgovornosti ne samo napram delavstvu, ampak tudi napram vsej narodovi celoti. Strokovne organizacije ne smejo nikdar izstopiti iz narodove skupnosti, vedno morajo ostati živ del naroda, s katerega usodo so povezane na življenje in smrt. Večkrat se je zgodilo, da so strokovne organizacije več škodovale, kot koristile delavskemu pokretu, če ga niso znale, ali ga niso namerno hotele zastopati tako, kot zahtevajo delavski interesi.
dustrijskih rastlin sto in stotisoče naših stradajočih ljudi itd., itd.
Potrebno nam je silno civilizacijsko delo; potrebni so nam podjetni ljudje, ki bodo znali izkoriščati neizmerne prirodne zaklade v sploš-
no korist vsega jugoslovanskega prebivalstva. Na tej podlagi in v tem cilju nam je prepotreben čim nujnejši sporazum, pa se bodo nedvomno v popolnem soglasju rešila tudi vsa ostala «pereča vprašanja*.
i | ■■Ti	l n
Kudarji 1.1	r. II,
Uspešno zaključena pogajanja za zboljšanje položaja rudarjev pri TPD — Povišek zaslužka znaša nad 4 milijone letno
Pred enim letoin so sklenile rudarske strokovne organizacije kolektivno pogodbo s TPD in dosegle tedaj poleg zboljšanja naturalnih dajatev tudi
6	odstotno zvišanje temeljnih mezd, akordov in doklad. Ta pogodba je bila za dobo enega leta neodpovedljiva, po 30. aprilu 1939 pa je bila odpovedljiva s
4	mesečnim odpovednim rokom.
Ker so se tekom preteklega leta draginjske prilike zelo spremenile in so se pokazale tudi gotove pomanjkljivosti v obstoječi pogodbi, so začele strokovne organizacije obenem z II. skupino rudarske zadruge akcijo za prilagoditev mezd novini draginjskiin razmeram in za odpravo vseh ugotovljenih nedo-statkov.
Trboveljska preinogokopna družba je ugodila želji strokovnih organizacij, da naj se izvrši revizija obstoječe kolektivne pogodbe brez odpovedi. Dne 31. maja 1939 so se sestali prestavniki delavstva s predstavniki TPD pod predsedstvom g. generalnega ravnatelja Skubeca in so v celodnevnih pogajanjih končno dosegli nov sporazum v obliki dodatka k sedanji kolektivni pogodbi.
Delavstvo je doseglo sledeča zboljšanja:
1. vsi akordi in doklade se z veljavnostjo od 1. 6. 1939 zvišajo za 4 odstotke, temeljne mezde posameznih kategorij se zvišajo od 4.3—6.'3 odstotka tako, da znaša povprečni povišek temeljnih mezd 4.94 odstotka;
2. s 1. VI. 1939 bo uvrstila TPD polovico, s 1. I. 1940 pa še drugo polovico sedanjih učnih kopačev, ki so bili svoječasno pri družbi že zaposleni kot kopači in nato reducirani ter kasneje ponovno sprejeti nazaj v službo, zopet nazaj v kopaško kategorijo;
3. za posamezne kategorije so se zboljšali pogoji za dosego naturalnih dajatev;
4. družba je izjavila, da bo tekom dveh mesecev proučila in uredila vprašanje doklad strojnemu osebju, prav tako pa bo proučila tudi vprašanje uvrstitve strojnega osebja v posamezne kategorije, kateremu je priznala za umazana dela delovno obleko.
Poleg teh točk je bilo rešenih še več vprašanj lokalnega značaja, kakor zgraditve kopalnice v Rajhenburgu itd.
Istočasno s povišanjem prejemkov rudarjev so se zvišale tudi temeljne mezde, akordi in doklade delavstva apnenic in kamnolomov TPD v Zagorju za 4 odstotke.
Novi delovni pogoji in mezde veljajo za dobo enega leta in je pogodba do 31. maja 1940 neodpovedljiva. Po tem roku se lahko odpove na štiri mesece.
V	primeru večjih draginjskih sprememb navzgor ali nuvzdol, ki bi znašale po indeksu Narodne banke za cene na malo v Ljubljani sest ali več točk, sta se obvezali obe pogodbeni stranki pristopiti brez odpovedi pogodbe k pogajanjem za prilagoditev mezd novim draginjskiin razmeram.
Poleg predstavnikov TPD iz vseh obratov so sodelovali na pogajanjih še predstavniki Rudarskega glavarstva, II. skupine rudarske zadruge, Delavske zbornice, Zbornice rudarjev Jugoslavije, jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokovne zveze, Zveze združenih delavcev in Zveze strojnikov.
Nad 4500 rudarjev bo deležnih gornjega zvišanja zaslužka ter bodo pri sedanji zaposlitvi pridobili letno nad 4 milijone dinarjev.
Nele
aj e
Danski
Svetel vzgled pravega napredka in procvita nam nudijo predvsem severni evropski narodi, to so prebivalci skandinavskih držav. Oglejmo si samo približno Dansko.
Danska je država zadovoljnih in naprednih kmetov in delavcev. Danski kmet, bodisi mali, bodisi srednji ali velik, se izredno živo zanima za najsodobnejše znanstvene metode o obdelovanju zemlje in skoro kakor po pravilu, razpravljajo kmetje med seboj o tem obdelovanju na cesti, na železnici itd. Na Danskem je težko najti kmečko družino, ki nima lastne domače knjižnice. In čeprav v tej knjižnici včasih ni več, kakor le kakih 10 knjig, so vendar vse te knjige dragocene in visokovredne. Vsak danski kmet je posvečen v vse sodobne gospodarske, socijalne in politične probleme. Ti kmetje med seboj trezno razpravljajo o vseh mednarodnih pogodbah, obračunih in zvezah. Vsaka hiša vodi lastno moderno knjigovodstvo, v katerem se točno vodijo vsi dohodki in. izdatki, in danski kmet je vsak trenutek točno informiran o rentabilnosti svojega dela.
Na Danskem ni bilo vedno tako. Tam so bili še v prejšnjem stoletju kmetje in delavci v podobnem zaostalem položaju, kakor so še danes pri nas. Po so se našli na Danskem napredni ljudje in narodni voditelji, ki so spregledali napake in krivce narodove zaostalosti. Odpravili so stare, suhoparne klasične šole in uvedli nove, napredne in malemu človeku vsestransko praktične in obče koristne šolske usta-ove. Te nove šole so mladim delavskim in kmečkim ljudem v dobi do-raščanja razširjale in izpopolnjevale znanje, pridobljeno v otroški dobi v ljudski šoli in pozneje na polju ali v delavnicah. Prav v dobi med 18. in 25. letom starosti se bavi človek z mnogimi, zanj še nerešenimi problemi. In taka nova šola mu razsvetli vse te probleme. Na Danskem je danes že 60 takih visokih narodnih šol. Tudi pri nas v Jugoslaviji nam take šele ne bi škodovale, čeprav pogrešamo zaenkrat še v prvi vrsti zadosti navadnih ljudskih šol, saj je znano, da je skoro polovico Jugoslovanov nepismenih ...
Razgled po svetu
Socialno - gospodarski;
Plačani dopusti
Romunski minister za delo in socialno skrbstvo je izdal uredbo, s katero podrobno ureja plačane dopuste za delavce. Zanimivo je, da minister zahteva sestavo liste za dopuste takoj spočetka leta. da pozneje podjetniki delavcev ne odpuste ravno iz razloga, da jim odvzamejo pravico do dopusta. Avstralija je uredila plačane dopuste v tekstilni industriji. V Belgiji so na novo urejeni plačani dopusti v strojni industriji, v industriji gumija, celuloze, v ribarstvu in v tovarnah za konservira-nje rib, v kemični in v posameznih lesnih industrijah. Portugalska je olajšala predpise za dosego brezplačnega dopusta; v službeno dobo je šteti zlasti tudi vojaško službo. Zanimivo je, da je Belgija resno pristopila k ureditvi plačanega dopusta v poljedelstvu, v gozdarstvu in v vrtnarstvu. Načeloma pripada delavcu za dvomesečno zaposlitev en dan dopusta, t. j. na leto šest dni dopusta.
Posledice oboroževanja.
V zadnjih dneh izkazujejo nemške uradne statistike o povpraševanju in ponudbi delovnih sil v Nemčiji zanimivo ugotovitev, da je v Nemčiji povprečno povpraševanje po delavcih, zlasti v težki in kemični industriji, sedemkrat večje, kakor pa je število razpoložljivih in brezposelnih delavcev.
Mladostni delavci
še vedno je v Zedinjenih državah zaposleno mladostno delavstvo pod starostjo 14. let, to je v-času, ko je še mladina šoloobvezna. Statistični podatki izkazujejo, tla je bilo v Zedinjenih državah zaposlenih otrok od starosti 10 do 15 let 4.7 %. V južnih krajih države je ta odstotek dosegel celo 10.8 odstotka.
Uspehi treznega dela
Industrija poljedelskih strojev na Češkem in Moravskem, ki je zadnja leta preživljala zaradi slabe plačilne zmožnosti češkoslovaških kmetov in zaradi mednarodnih trgovinskih težav hudo krizo, se je zopet docela popravila in je trenutno tako močno zaposlena, da more najnovejša naročila izvrševati šele s polletnim dobavnim rokom. V tovarnah poljedelskih strojev ni nobenih zalog, povpraševanje iz tujine pa je vsak dan večje.
V obrambo delavskih živcev
Nemška delovna fronta živo deluje na ublažitvi hrupa in ropotu strojev v posameznih tovarnah in industrijah. Na znanstveni podlagi so bile vsem prizadetim podjetjem izdane direktive, kako se dasta hrup in ropot uspešno ublažiti z rekonstrukcijo streh, izolacijo temeljev in zidov ter s tem, da stroji ne bodo več v direktni zvezi s tlom in zidovjem, temveč bodo postavljeni tako, da se njihovo tresenje ne bo prenašalo dalje.
Stavka v Ameriki
V nekaterih avtomobilskih tovarnah v Detroitu je stopilo v stavko okrog
24.000	delavcev, ker podjetju niso hotela z njimi obnoviti dosedanje pogodbe. Zaradi stavke teh delavcev je prizadetih še nadaljnih 9000 delavcev v Chryslerjevi tovarni, kjer dobiva to podjetje posamezne avtomobilske dele iz tovarn, v katerih sedaj delavstvo stavka.
Češki delavci v Nemčiji
Na delo v Nemčijo je šlo iz Češke približno 36.000 delavcev. «Der neue Tag» poroča, da je precej teh delavcev dobilo za binkoštne praznike 7 do 10 dni dopusta, da obiščejo svoje rodbine. Do meje protektorata imajo brezplačno vožnjo, katero plačajo podjetniki. Za vožnjo v protektratu pa imajo “ popust.
Politični i
Pogajanja z Rusijo
Pričakovalo se je, du bodo še ta teden zaključena pogajanja Anglije z Rusijo. Do pričakovane zavezniške pogodbe pa le ni prišlo. Z obeh strani se poslavljajo novi predlogi in videti je, da tako Anglija kot Rusiju premišljate, s kakšno pogodbo bi najbolj zaščitile svoje interese. Po angleških vesteh se pripravlja pogodba, s katero bi bila Rusiju zavezana, da prihiti na pomoč ne samo Poljski, Romuniji in Grčiji, ampak tudi vsaki drugi državi, ki bi bila napadena, ki bi se napadu uprla in zaprosila za pomoč. Isto obveznost bi prevzela tudi 1' rancija in Anglija. Razumljivo je, da spremlja Nemčija pogajanja z Rusijo z veliko vznemirjenostjo. Poroča se ce-lo, da skuša Nemčija navezati ponovno slike z Rusijo. Nemčija ponuja Rusiji neomejen kredit, če se Rusija odreče zavezništvu z zapadnima velesilama. Vendar je pa te vesti o nemških ponudbah Rusiji sprejeti z vso rezervo, že prihodnji dnevi bodo pokazali, kaj je na vesteh resničnega. Angleška politična javnost je prepričana, da bo eventualne nemške ponudbe Rusija odklonila in sklenila vojaško pogodijo z Anglijo.
Vojaška obveznost v Angliji
Na kongresu angleške delavske stranke je stavil neki poslanec predlog, du se izreče stranka proti vsaki vojaški obveznosti. Predlog pa je bil odklonjen s 7.7 milijona glasovi proti 286 tisoč glasovom. Sklep delavske stranke je zanimiv tem bolj, ker so se več tednov širili glasovi, da se bo delavska stranka z vsemi silami borila proti vojaški obveznosti.
Češko zlato
V	angleški spodnji zbornici so opo-zicijonalni poslanci ostro kritizirali vlado, ker ni določeno izjavila, da ne bo priznala aneksije Češkoslovaške. Dalje so opozicijonalni poslanci ugovarjali, du bi angleška vlada izročila nemški narodni banki šest milijonov funtov zlata, ki so last češke narodne banke. Finančni minister je na kritiko opozicije odgovoril, da bo težko prepovedati prenos češkega zlata na nemško narodno banko spričo odločbe bunke za mednarodna izplačilu. Končno je finančni minister izjavil, da glede prenosa zlatega zaklada vlada ne bo ničesar ukrenila, dokler ne bo še enkrat poročala spodnji zbornici.
Dobrudža
Predsednik bolgarskega sobranja Mu-sanov je izjavil, da je Bolgarija v vsej povojni dobi pokazala veliko vzdržnost. Nu^ mnoge pravice je pozabila. Toda na južno Dobrudžo, ki je bila Bolgariji prisojena že na Berlinskem kongresu leta (877., Bolgarija ne more in noče pozabiti. Prebivalstvo tega dela Do-brudže je čisto bolgarsko. Proizvodnja žita v Dobrudži predstavlja 16%, vse pšenične proizvodnje v Bolgariji, med tem ko za Rumunijo ne dosega niti i%. Bolgarija noče vojne, le svojo Dobrudžo bi imela radu nazaj.
Na Daljnem Vzhodu
Kitajci se z nezmanjšano srditostjo upirajo japonskim napadom. Kitajci trdijo, da so nepremagljivi in da bodo Japonci preje vojaško utrujeni, predno bodo lahko dosegli zmago, o kateri govore. Anglija je Kitajski dovolila zopet 1 milijardo din vojnega posojila. Tudi Rusija vedno bolj aktivno posega v vojaški spor na Daljnem Vzhodu. Pozna-valci japonske politike opozarjajo na to, da bo angleško-francoska zveza z Rusijo Moskvi močno okrepila hrbet v Evropi in jo zavedla k temu, da bo vodilu na Daljnem Vzhodu aktivnejšo politiko. Že sedaj sc lahko opaža, da je pričela Rusija pošiljati na kitajsko mejo vedno več vojaštva, poleg vseh vrst orožja, ki ga Rusija dobavlja Kitajski.
DS	81
ispanzerji
V dneh od 4. do 11. junija se vrši proti jetični teden, ki ga priredi po.-vseh krajih Slovenije Protituberkulozna liga. Že v zadnji številki smo opozorili na velike naloge, ki jih vrši Protituberkulozna liga. Jetika je značilna delavska in socialna bolezen. Zato se delavstvo, kadar to le more, aktivno udeležuje dela Protituberkulozne lige. Tako bo mariborsko delavstvo ob priliki protituberkuloznega tedna prispevalo po 1 dinar na osebo za sklad protituberkulozne lige. Nameščenci bodo prispevali po 10 din. Delodajalci so se obvezali, da bodo prispevali najmanj toliko, kakor delavci in nameščenci skupaj. Prav bi bilo, da bi mariborskemu zgledu sledilo tudi ostalo delavstvo. Središče protituberkuloznega dela se nahaja v protituberkuloznih dispanzerjih. Kako ogromno in uspešno dčlo se je izvršilo v protituberkuloznih dispanzerjih nam pokaže referat gospoda primarija dr. Neubauerja, ki ga je imel na skupščini Protituberkulozne lige:
TEKOM
Socialni mir
8 Centrala industrijskih korporacij je na svoji skupščini sklenila resolucijo, v kateri med drugim ugotavlja tudi to-le: «Danes je bolj kot kdaj koli preje potreben socialni mir v podjetjih. Zato prosimo, da se onemogoči hujskanje na štrajk in da državne oblasti zagotove onim, ki hočejo delati, z zakonom zagarantirano svobodo tlela.* — Tudi delavstvo je mišljenja, da je danes potreben socialni mir. Seveda pa ne v tem smislu, da velja za delavce socialni mir, indu-strijci pa lahko predpisujejo delovne pogoje, kakor jim najbolj prijajo. V rokah delodajalcev je, da se delavci socialno ne vznemirjajo. Delodajalci naj s širokogrudno uvidevnostjo obravnavajo delavske zahteve in delavstvo se gotovo ne bo posluževalo stavk, da doseže svoje pravice. Glede stavk pa niso potrebni nobeni novi predpisi. Vse je že lepo urejeno z «Uredbo o minimalnih mezdah, o kolektivnih pogodbah, o pomirje-nju in arbitraži*. Po uredbi se stavkati preje ne sme, dokler teče posredovanje oblasti. Šele ko zaključi oblast posredovanje kot neuspelo, ima delavstvo pravico stavkati. Posredovanja po večini dose-daj niso uspela samo vsled nepomirljivega stališča industrijcev. Delavskih zahtev se ne da odpraviti kar z obdolžitvijo o «hujskanju na štrajk«. Industrijci naj dokažejo neopravičenost stavk s konkretnimi navedbami, kaj so že vse napravili za ohranitev socialnega miru s svoje strani, kako izvajajo uredbo o minimalnih mezdah in kako sploh plačujejo delavstvo. Za lepim klicem o socialnem miru se ne sme skrivati reakcionarno gledanje na socialna vprašanja. Socialni mir pomeni napredek in zadovoljstvo delovnih množic, in ne zadovoljstva posameznikov, da delajo lahko kar hočejo!
— Volitve obratnih zaupnikov so
preložene in se vrše, kakor smo že poročali, od 15. julija do 15. avgusta 1939. Delavska zbornica nas obvešča, da smatra kr. banska uprava dosedaj izvedene volitve obratnih zaupnikov za neveljavne in se morajo vsled tega ponoviti na dneve od 15. julija do 15. avgusta. O tej odločbi kr. banske uprave so bili obveščeni tudi vsi predsedniki volilnih odborov. To velja /a vsa podjetja razen sezonskih in novoustanovljenih poti jeti j, v katerih se vršijo volitve, kolikor niso bile zaključene v mesecu februarju, še nadalje Po odst. 2. člena 2 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov.
~ Povprečna umrljivost dojenčkov /naša v Sloveniji na tisoč živorojenih 126. V primeri z drugimi pokrajinami v državi odstotek umrljivosti dojenčkov še ni velik. Žalostnejša je pa slika v nekaterih slovenskih vaseh, kjer /naša umrljivost 280 dojenčkov na tisoč živorojenih. Vzrok: težke in obupne socialne razmere.
— Spominsko pismo mlademu kralju Petru II. so izročili Cirilmetodarji ob priliki potovanja na Oplenac. Posvetilo je napisano na več listih, ki so zloženi v škatli, oblikovani kakor starinska rokopisna knjiga.
=: Banovinski odbori JRZ so povečini še v rokah prijateljev bivšega ministrskega predsednika dr. Stojadino-viča. Namera je, da se dr. Stojadino-vičeve prijatelje odstrani iz vodstva JRZ. Pretekli teden je imel banovinski odbor JRZ v dunavski banovini občni zbor, na katerem sta se od 106 delegatov izrekla samo dva delegata za dr. Stojadinovica, dočiin so drugi de-
TEDNA
legati glasovali za listo, v kateri ni nobenega odbornika iz bivšega režima. Zgledu dnnavske banovine bo sledila vardarska banovina, ki je sklicala skupščino z dnevhim redom: volitve novega odbora. Kakor je videti, bo ostala dr. Stojadinoviču samo funkcija predsednika beogradske borze.
— Kočevski rudarji delajo komaj 12 dni mesečno, tako da njihov zaslužek ne zadostuje niti za prehrano družine, kaj šele za obleko in preživljanje otiok. Rudarji so posredovali pri Trboveljski premogokopni družbi, pri rudarskem glavarstvu in žele/niški direkciji, da bi se državne dobave povečale in s tem omogočilo večje obratovanje kočevskega rudnika.
= Prekomorski promet. V naše luke se je lansko leto uvozilo 6.2 mil. ton, izvozilo pa 14." mil. ton.
= Kovanci po 50 din se bodo vzeli iz prometa. Javne blagajne imajo nalog, da kc.vHncev po 50 din ne vračajo več v promet, ampak jih po predpisanem potu pošljejo kovnici.
= Industrijske korporacije so zborovale v Beogradu in sklenile glede socialnega zavarovanja resolucijo, ki se glasi: Da se pristopi k reviziji predpisov socialnega zavarovanja v svrho znižanja upravnih stroškov in bremen socialnega zavarovanja, katera mora nositi gospodarstvo. — Da se čimprej izvede načelo samouprave pri postavljanju članov ravnateljstva delavskega zavarovanja. Ta postavljanja naj se izvršujejo po predlogih industrijskih korporacij in pri tem je zavarovati sorazmerno delež industrije.
= Premogovna produkcija v* državi narašča. V aprilu letošnjega leta so nakopali v premogovnikih 442.574 ton premoga, to je za 28.778 ton, ali za
7	odstotkov več nego lani in za 27 odstotkov več nego predlanskim. Tudi produkcija železne rude se je zvečala. Lani se je izkopalo 53.200 ton, letos aprila pa 60.500 ton. Bakrene rude se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta produciralo 343.300 ton, nasproti 244.200 tonam lanskega leta. Produkcija bakrene rude se je torej zvečala za 40 odstotkov.
= Večja zaposlitev v trboveljskih revirjih se obeta. Državne železnice so naročile deset tisoč ton premoga preko normalnega naročila.
— Spomladanski velesejem v Ljubljani od 3. do 12. junija bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 19 let razstavnotehničnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge obrtniške in industrijske proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene, da jih pozna vsa Jugoslavija. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo tako bogata kot šc nikdar doslej, še pred leti smo bili navezani na uvoz tekstilnega blaga. Sedaj že naše tvornice krijejo vso domačo potrebo in mislijo že na izvoz. Gradnja cest je za našo državo življenjsko vprašanje. Na velesejmu bodo razstavljeni najmodernejši stroji za gradnjo cest. Zveza gospodinj v Ljubljani vzajemno z Ženskim društvom bo podala letos pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem vezenin, narodnih noš in ženskih ročnih del. Ljubljanska tobačna tovarna pripravlja razstavo tobačnih izdelkov. Komite tehničnega dela v Ljubljani priredi razstavo o pasivni obrambi prebivalstva za slučaj vojne. Zanimiva bo tudi gorenjska in dolenjska kmečka hiša v narodnem slogu. Na železnici ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za din 2.— in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil na velesejmski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 51. maja do 12. junija, povfatek od 3. do 17. junija.
V	Sloveniji je danes 17 dispanzerjev v službi ljudskega zdravja. Kmalu jih bo 20. Poleg tega imamo 5 ambu-lntorije za bolne na pljučih pri naših zdraviliščih na Golniku, v Topolščici in na Vurbergu.
Blizu 700.000 ljudi
uživa danes blagodat dispanzerjevega dela. Polagoma se približujemo cilju, da ne bo nobenega prebivalca Slovenije, ki ne bi imel dostopa do svojega dispanzerja, ki ne bi v slučaju potrebe našel oskrbe, zdravljenja in zaščite.
V	najbližji bodočnosti se ustanove dispanzerji v Kočevju, Metliki, Lendavi, Litiji, Škofji Loki in v Ljutomeru.
Dispanzersko omrežje bo torej v kratkem gotovo. Izpopolniti ga bo potem samo še treba z dvema ali tremi potujočimi dispanzerji, ki bodo s pomočjo mobilnega rentgena skrbeli, da bo protituberkulozna služba dostopna najbolj oddaljeni gorski vasi. Ustanovitev teh dispanzerjev pn je obenem vprašanje stroškov, ki jih skoraj gotovo ne bo mogoče kriti na podlagi delavne vzajemnosti, temveč jih bo morala prevzeti država ali banovina, končno pa tudi vprašanje zdravnikov-specialistov, ki jih zaenkrat za to službo še ni.
Vsi dispanzerji skupaj povzročajo letno čez 800.000 din stroškov za vzdrževanje. Od celokupnih stroškov krije država po higijenskem zavodu 18 odstotkov, banska uprava 20, OUZD 12, Bratovske skladnice 10, mestni občini Ljubljana in Ptuj prispevata 15 odstotkov, manjša mesta in podeželske občine 11, industrija 7 in lige 7 odstotkov.
Protituberkulozni dispanzerji so vršili tekom leta 1958.
20.000 prvih in 12.000 ponovnih pregledov
ter sprejemali zaradi posveta 4000 lju-tli- Skupaj je dispanzerje obiskalo
36.000 ljudi. Izvršeno je bilo 28.000 kliničnih in 27.000 rentgenskih ter
12.000 drugih preiskav (kri, pljunki, tuberkulin).
Dispanzerji so našli 1100 do tedaj še neznanih primerov odprte jetike pljuč, 1600 bolnikov z zaprto jetiko pljuč, ter 100 bolnikov z jetiko drugih organov. Skupaj se je nahajalo v oskrbi dispanzerjev 2000 bolnikov z odprto ter 3000 z zaprto tuberkulozo.
Dispanzerji pa so tudi zdravili bolnike. Dajali so 700 osebam 5000 pneu-motoraksov, poleg tega pa številne injekcije in izvršili tudi manjše posege, kakor n. pr. punkcije itd.
Dispanzerske sestre so izvršile 3800 hišnih obiskov.
Zdravnikom ob strani stojijo
zaščitne sestre, čijih delo je za uspeh dispanzerjev neobhodno potrebno. Terensko delo pa zahteva od sester prav posebno mnogo vztrajnosti in napora, saj se nekateri dispanzerski okoliši raztezajo v globino 30 km.
Med dispanzerskim delom moramo omeniti tudi tako zvane
serijske preiskave, to je preiskave zaključenih poklicnih ali drugih skupin, ki jih je del Proti-
tuberkuloznih dispanzerjev vršil tekom lanskega leta. Te preiskave, ki se v vedno večjem obsegu nadaljujejo, so prav posebno pomembne posebno med delavstvom tovarn, športniki, šolsko mladino itd. Koristi teli preiskav pa bodo vidne ne samo v borbi proti tuberkulozi, temveč v izboljšanju zdravstvenih prilik med našim prebivalstvom sploh.
Dispanzerski zdravniki so se davno združili v delovno vzajemnost dispanzerskih zdravnikov, ki skrbi za sodelovanje posameznih ustanov med seboj, za boljše osebne, znanstvene iH stanovske stike med vodji PD.
prostorov za dispanzerje
še ni povsod rešeno tako, kakor bi to želeli. Res je, da se da v skromnih prostorih jako dobra delati in da sijajni prostori sami na sebi še ne nudijo prav nobenega jamstva za marljivo in uspešno delo. Toda gotov minimum higijenskih in drugih zahtev moramo staviti na dispanzerske prostore.
Protituberkulozni dispanzerji so si tudi tekom 1938 nabavili
večje število rentgenskih aparatov.
Vsi naši dispanzerji so opremljeni z vsein, kar je za preiskavo in zdravljenje po sodobnih načelih potrebno.
S	tem je v polni meri upoštevano ono geslo, ki smo si ga postavili od vsega začetka: Pod nobenim pogojem nočemo ustanov, ki v enem ali drugem oziru ne bi bile popolnoma kos svoji nalogi.
Pri socialnem delu so dispanzerji pač PD Vedno samo posredovalci lige, ki mora dati v ta namen potrebna sredstva. Ta pa so spričo velike potrebe seveda razmeroma prav pičla. Vendar pa ni niti enega dispanzerja, ki bi ta svoj delokrog popolnoma zanemarjal. Podpiranje siromašnih bolnikov, zlasti onih z družinami, z denarjem ali z živili, če nič drugega, pa vsaj plačevanje potnih stroškov od stanovanja bolnika do PD najdemo v poročilih vseh PD.
Nerešeno pa je še vedno vprašanje pravočasnega in zadostnega zdravljenja onih bolnikov, pri katerih je dispanzer odkril tuberkulozno obolenje. Zato ne bom nehal ponavljati svoje glavne zahteve:
Ustvarjajmo sedaj oddelke za tuberkulozne pri bolnicah, zbirajmo sredstva za zdravljenje jetičnih v bolnicah in zdraviliščih v smislu gesla naše Zveze:
Zdravim varstvo, bolnim pomoč!
Jetika v Sloveniji počasi nazaduje. Še vedno pa je je mnogo in preveč. Vendar pa smo lahko zadovoljni z dosedanjim delom tudi s tega vidika. Toda naj nihče ne misli, da je že prišel čas počitka, čas, ko lahko brez dela vse drugo prepuščamo prirodnemu razvoju. Proti jetiki se borijo danes z nezmanjšano energijo Celo oni narodi in države, ki so dosegli veliko večji padec umrljivosti kot mi. Zato nam ostane še vedno polno dela. Pojdimo torej zopet na delo in gradimo dalje z vso energijo in ljubeznijo.
Stran 4.
cNOVA PR AV DA»
Štev. 23.
Iz naših delavskih krajev
Maribor
Poziv vsemu članstvu mariborske podružnice. V soboto 3. in nedeljo 4. junija proslavi bratsko Udruženje narodnih železničarjev UJNŽB v Mariboru 30 letnico obstoja in istočasno njegovo glasbeno društvo »Drava* 20 letnico obstoja. V soboto se vrši proslava ob 20. uri v Sokolskem domu s koncertom «Drave», v nedeljo 4. VI. ob 15. uri pa bo razvitje praporov UJNŽB in <Drave>. "Vabimo vse članstvo, da se obeh prireditev udeleži v kar največjem številu. Posebno popoldanske prireditve naj se članstvo udeleži v velikem številu in naj se pridruži delegaciji, ki se udeleži proslave s centralnim praporom. Zbirališče delegatov in ostalega članstva je ob 14. uri v prostorih NSZ, odkoder gremo s praporom na čelu na proslavo te bratske organizacije, ki je nastala iz naših vrst. Vse in vse v zbor in na proslavo!
Stavbinski delavci! Pri gradbenem podjetju Ing. Jelenec & Šlajmer se vršijo v soboto 3. junija volitve obratnih zaupnikov. Naša organizacija je postavila svojo listo na kateri so odlični vaši tovariši na čelu s tov. Leopoldom Čer-gulom. Vsi, ki ste organizirani v naših vrstah in vsi oni, ki hočete dobre in poštene zaupnike, volite plavo listo in oddajte pri volitvah plavo glasovnico ce-
lo,	ostale pa pretrgajte čez polovico. Vsi na delo za čim lepšo zmago naše liste. Ta plava je ta prava!
Vsem zaupnikom NSZ. Na naš zadnji poziv so se nekateri zaupniki, ki se zavedajo prevzete dolžnosti, takoj oglasili. Je pa še nekaj njih, ki se pozivu niso odzvali. Prosimo nujno vse naše zaupnike iz vseh tovarn, da se takoj javijo našemu tajniku. Zadeva je nujna in važna.
Zamudnikom. Takih imamo tudi nekaj v naših vrstah. Vsem, ki spadajo v te vrste sporočamo, da bomo prihodnjo številko lista poslali samo onim, ki imajo poravnano članarino. Nas centrala stalno opominja na zamudnike, zato vas prosimo, da storite svojo'dolžnost. Zamudniki ne dobijo več prihodnje številke lista, če takoj ne poravnajo svojih obveznosti. Red mora biti povsod, najbolj pa še v organizaciji.
Stavbinski delavci se zbiramo v nedeljo 4. junija ob 14. uri pred Delavsko zbornico in gremo skupno na proslavo UJNŽB. Pridite vsi. Oddaljeni pridite s kolesi. Pokažimo ob vsaki priliki svojo zavednost in solidarnost.
Ljubljana
Jesenice
Krajevna bratovska skladnica od reja za mesec junij 1939 sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane in zavarovane člane brez razlike na njih bivališče, in sicer:
4.	junija 1939 g. dr. Keržan Bartol, fe. junija 1939 g. dr. Hafner Jože, 11. junija 1939 g. dr. Čeh Milan, 18. junija 1939 g. dr. Keržan Bartol, 25. junija 1939 g. dr. Hafner Jože.
Slovenjgradec
Redni občni zbor podružnice NSZ se
vrši v nedeljo dne 4. t. m. v Slovenj-gradcu. Na dnevnem redu bodo poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. Zastopnik centrale pa bo podal situacijsko poročilo ter splošen pregled strokovnega dela.
Upamo, da se bodo vsi tovariši udeležili tega občnega zbora, ker se bodo na tem občnem zboru reševala vsa pereča vprašanja, ki se tičejo vsega delavstva.
Z ozirom na težke življenjske razmere delavstva je podružnica Narodne strokovne zveze in podružnica Splošne delavske zveze sklenila, da zaprosita podjetje, da z ozirom na težki položaj priskoči delavstvu na pomoč in mu vsaj delno pomaga in ga reši iz bede zaradi naraščajoče draginje s tem, da mu zviša plačo. Obe organizaciji sta vložili na podjetje posebno vlogo, v kateri naprošata družbo, da upošteva težak socialni položaj delavstva in skuša po svojih močeh ugoditi upravičenim željam pivovarskega delavstva.
Pogajanja se bodo najbrže pričela v 14 dneh, o poteku teli pogajanj pa bomo poročali prihodnjič.
Javornik
Izredni občni zbor podružnice NSZ v Javorniku se bo vršil v nedeljo dne
11.	junija 1939 ob 9. uri dopoldne. — Dnevni red zbora je sledeč: 1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Poročilo centralnega zastopnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Zaradi važnosti prosimo tovariše, da se zbora zagotovo in točno udeleže.
Medvode
Velika tombola. V nedeljo dne 4. junija 1939 priredi podružnica Narodne strokovne zveze v Medvodali na telovadišču Sokolskega doma svojo veliko tombolo. Dobitki so izredno veliki in bo vsak obiskovalec tombole z njimi gotovo zadovoljen. Tombola se prične ob 4. uri popoldne in se v slučaju slabega vremena preloži na praznik Vnebohoda na dan 8. junija. Tovariše in prijatelje vabimo, da se tombole v polnem številu udeleže. Po tomboli se bo vršila na istem prostoru velika vrtna veselica. Ker je čisti dobiček namenjen brezposelnim delavcem, smo prepričani, da bo imela tombola polno udeležencev.
Poročil se je tov. Zaločnik Peter. Na njegovi novi življenjski poti mu želimo obilo sreče.
Svilene LETNE SRAJCE bomba-žaste bluze trikot in dokolenke vseh vrst nndi po ugodnih cenah modna trgovina
MIRKO BREČKO, MARIBOR
Aleksandrova 32
Vsaki osebi — družini nudi stalni zaslužek „MARA“ Maribor, Orožnova 6 Celje, Slomškov trg 1
(OP* rietilnicn — razpoSiljainica nogavic In pletenin
Ugoden nakup manufakture pri
I . TRPINU
Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijo!
Za pomlad
otroške, moške, damske nogavice, otroške jopce, kapce, čeveljčke, sandale, dobite najceneje v velikih izbirah pri
»LUNA«
Maribor, samo Glavni trg 24
Na vprašanje - odgovor
Franc K. — Maribor. Zaposlen sem v obratu, ki ima deset delavcev. Delodajalec nam je predpisal poslovni red. Ali je v to upravičen? — Obvezni poslovni redi so samo za industrijska podjetja. Lahko pa delodajalec izda poslovni red tudi za neindustrijski obrat. Poslovni redi obrtniških obratovalnic vsebujejo zgolj službena navodila, po katerih naj se služba vrši, n. pr. navodila glede vrstnega reda službovanja v posameznih oddelkih, glede obračunavanja med oddelki, glede denarnega in blagovnega poslovanja v obratu, glede pisarniškega poslovanja, tehničnega procesa dela itd. To so prav za prav le tehnična navodila za delo v obratu. Službodajalec tak poslovni red lahko izda spričo svoje nadrejenosti, ki mu omogoča razpolagati z uslužbenčevo delovno silo. Samo ob sebi umevno pa ne more poslovni red obsegati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z zakoni. Kar je v nasprotju z zakoni za službo jemalce ne velja in naj je poslovni red tudi objavljen v obratu.
Evgen M. — Ljubljana. — Zaposlen sem o špecerijski Irgovini. Ali moram bili član pomočniškega zbora in plačevati prispevke? — Po obrtnem zakonu je pomočniški zbor prisilna organiza-
cija in se članstva ne morete braniti. Prav tako morate plačevati na občnem zboru sklenjene prispevke. Naloga pomočniških zborov je, da sestavljajo spisek članov razsodiščnega odbora, zastopajo koristi pomočnikov in razpravljajo o vprašanjih, ki se tičejo službenih razmerij.
Lovrenc L., Krško. — Ali bi mi lahko povedali, kaj pomeni pri bolniški blagajni označba bolezni XI/10. — Ta
označba pomeni bolezen žolčnjaka, lat. Calculosis.
Vojteh K., Maribor. — Sem s češkega. Domov več ne morem. Ali lahko pričakujem, da se ini bo dovolilo bivanje v Jugoslaviji, kot zavednemu Čehu — Mislimo, da ne bo zadržkov, da ostanete Vi pri nas, kot zaveden Čeh, če je še vedno pri nas zaposlenih toliko drugih nezavednih tujih državljanov. Obrnite se na inšpekcijo dela za dovoljenje. S svojini delodajalcem sklenite pismeno pogodbo. V pismeni pogodbi Vam mora delodajalec nuditi najnmnje iste delovne pogoje, kakor jih imajo domači delavci iste stroke in sposobnosti. Najpozneje v 15. dneh po vstopu v delo morate predložiti upravni oblasti pogodbo, en izvod pogodbe pa si pridržite za svojo uporabo.
Ali verjamete, ali ne?
da je bilo pri nas od leta 1929. do 1932. izdanih nič manj kot 182 zakonov, uredb in pravilnikov, ki se tičejo sodnega zakonodavstva;
da so Rusi letos zasejali 43 milijonov lia zemljišč, dočim je cela Evropa zasejala le 27 mil. ha;
da so v Angliji potrošili leta 1936. za potrebe narodnega zdravja 2500 din na prebivalca, pri nas pa v istem času 55 din;
da po finančnem zakouu plača pri nas vsak bolnik po 2 din dnevno za zdravstveni fond;
da je v državi 5500 zdravnikov, a od teh jih zdravi na deželi le 800;
da se pripravlja sindikat, v katerem bodo obvezno organizirani vsi delavci;
da je v srezu Svrljig v Srbiji 95.4 odstotka nepismenih žen;
da je šef nemške špijonaže, polkovnik Nikolaj, pri neki priliki izjavil: Najboljši nemški špijoni v slovanskih krajih so bili samo Slovani. Po svoji prirodi nimajo Slovani dovolj nacionalne zavesti in ponosa;
da se je za narodno prosveto, poljedelstvo, socialno skrbstvo in telesno vzgojo naroda potrošilo v Jugoslaviji eno desetino proračuna (11.22 odstotka). To je letno na glavo prebivalca 87.62 din;
da je narodni dohodek v Jugoslaviji znašal leta 1926. na prebivalca 5354 din, leta 1937. pa samo 2875 din;
da imajo Nemčija, Italija in Japonska sknpaj za eno četrtino manj zlata, kakor pa mala Švica sama;
da na Angleškem umira za jetiko v bogatih slojih 49, v siromašnih po 137 moških v starosti od 20. do 65. leta starosti;
da je iz proračuna za poljedelstvo, ki obsega pri nas 1 odstotek celotnega budžeta, odobrena podpora 100.000 din
za gradnjo cerkve v Lipljanih, zn zdravstveni dom v istem kraju pa 40.000 (lin;
da v Švici vrše poizkuse s 16 m visokimi tanki, katere bodo potopili v jezerih in v katerih bodo shranili za slučaj vojne živila;
da se je v zvezi z oboroževanjem v Nemčiji zadnja štiri leta dvignil uvoz železa za 300 odstotkov, bakra za 80 in cina za preko 30 odstotkov;
da so znašale dividende nemške oboroževalne industrije leta 1932-33 446.7 mil. RM, leta 1936-37 pa 772 mil. RM;
da je v Nemčiji znašal uvoz hranil živalskega izvora leta 1928 1493.9 mil. (meso, jajca, maslo), leta 1936. pa le še 443.7 mil. RM.
OBJAVA.
Uprava «Nove Pravde» javlja, da g. Marolt Jože, stanujoč v Mariboru, Mlinska ulica ?, ni upravičen nastopati v njenem imenu in kasi-rati katere koli zneske.
Uprava «Nove Pravde«.
Posteljne odeje
z belo vato močno prešite (dom. izdelek od din 70.— naprej, samo pri A. ŠTUHEC specijolna trgovina - izdelovanje post. odej Maribor, Stolna ulica 5
.LJUBLJANSKI VELESEJEM.
OD 3. DO 12. JUNIJA 1939
(45. r a z s t a v n a prireditev) 600 razstavljalcev iz 12 držav. 'Najraznovrstnejše blago. Posebne razstave : Pohištvo, avtomobili, narodne vezenine.
Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2'—. Žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din lOO.OOO’—.
Izhaja vsako soboto. - Naročnina: mesečno Din 4-, četrtletno Din 10—, polletno Din 20--, celoletnoDin
jsatftMsase s sfifc. saasfrt .»a sss. & v