ANTONIJA HABJAN-KRI2AJ INTERESNA PODROČJA UČENCEV, ŽELJE IN MOTIVI ZA IZBIRO POKLICA Kaj oblikuje, kaj kristalizira poklicno odločitev mladega človeka v času, ko 'namerno sistematično še ne vplivamo nanj? Kateri so vzgibi, zaradi katerih dekle reče: »Medicinska sestra bom« in fant: »Mizar bom«? Koliko vplivamo na odločanje naših otrok, če smo starši, in na odločanje mladih, če smo učitelji ali strokovnjaki? Ali smo kot odrasli res tudi nekje v tistem svetu, v katerem se mladi človek razvija, giblje in načrtuje svojo prihodnost? Kaj je razlog, da se mladi človek premisli, preusmeri, da mu postane drug poklic privlačnejši, vrednejši? Koliko časa otrok, učenec razmišlja predvsem iz svo jega subjektivnega izhodišča in kdaj začne upoštevati tudi realne možnosti? Kako razmišlja o svojih sposobnostih, svojem značaju za izbrani poklic? Se v glavah mladine res dogaja to, kar domnevamo mi, ali so pota izbire drugačna in zato razhajanje generacij še večje? Kaj pa razlika med fanti in dekleti? O katerih poklicih razmišljajo eni in drugi? Razmišljajo o istih poklicnih področjih? So razmišljanja deklet in fantov podobna ali različna? So razlogi za izbiro poklica v tem času (starost 13—14 let primarni ali že nastopajo sekundarni? So med fanti in dekleti enaki ali raz lični? Predstavitev vprašalnika Vprašalnik poskuša ugotoviti interesno usmerjenost, poklicne želje in motive za izbiro poklica v času, ko so učenci v svojih razmišljanjih o poklicih še sorazmerno svobodni: razmišljajo, ne da bi bil vpliv »zunanjih faktorjev odločanja« že sistematično prisoten. Doslej v šoli še ni posebnih prosvetlje- valnih akcij o šolah, poklicih, možnostih zaposlitve, o notranjih osebnih raz logih za izbiro poklica . . . Prednosti in slabosti različnih poklicev so spoznavali naključno iz svojega domačega in širšega okolja, mogoče delno že tudi iz svo jih lastnih izkušenj. S prvim vprašanjem vprašalnika: »Kateri poklici, misliš, da bi ti najbolj ustrezali?« smo ugotavljali, katera interesna področja privlačijo fante in katera dekleta. Ista? Različna? Zanimala nas je tudi izrazitost oziroma razpršenost interesnih področij. Izmed osmih področij so izbirali tri, ki so jih stopnjevali. Upoštevali smo prvi izbor. V drugem vprašanju: »O katerih poklicih največ razmišljaš?« smo dobili konkretna imena poklicev, na katere mislijo. Tudi tu nas je zanimala enakost ali različnost glede na spol. Učenci so po vrsti navedli tri najljubše poklice. Upoštevali smo poklic na prvem mestu. Tretje vprašanje: »Zakaj te veseli ta poklic?« smo izvedeli motive za izbiro poklica. Zanimalo nas je, ali se motivi med fanti in dekleti za izbiro poklica 8« 115 J. Zakaj te veseli ta poklic? a/ v prostem času se ukvarjam s konjički, ki so v zvezi s tem poklicen b/ sodim, da sem dovolj sposoben za opravljanje tega poklica c/ sodim, da po svojem značaju ustrezam za ta poklic č/ moj šolski uspeh ustreza zahtevam tega poklica d/ všeč so mi predmeti, ki so pomembni za ta poklic e/ ta poklic mi svetujejo starši t/ ta poklic mi svetujejo ljudje, ki delajo v nJem g/ prijatelj oz, sošolec se odloča za ta poklic h/ t» poklic poznam iz filmov, ETV ali knjig i/ poklic poznam iz neposrednega opazovanja j/ ta poklic je ugleden in spoštovan k/ ta poklic daje dobre možnosti zaposlitve 1/ poklic daje priliko za dober zaslužek m/ poklic nudi dobre možno3ti napredovanja n/ za ta poklic bom imel možnost dobiti štipendijo V d.io 1934 razhajajo ali pokrivajo. Pri vsakem izmed petnajstih motivov so učenci pod črtali en odgovor: »DA«, »NE« ali »NE VEM«. Obdelali smo odgovore »DA«, torej pozitivne motive za izbiro poklica. Predstavitev populacije Vprašalnik smo dali vsem učencem 7. razredov šol v občini Škofja Loka: Peter Kavčič Sk. Loka, Cvetko Golar Trata, OŠ Prešernove brigade Železniki. Ivan Tavčar Gorenja vas in OŠ Padlih prvoborcev Ziri. To je generacija, ki je obiskovala 7. razred v šolskem letu 1983/84 in končuje osnovno šolo 1984'85. Mnenja smo, da so želje in motivi za poklic še sorazmerno »čisti«. Prednosti in slabosti različnih poklicev so učenci doslej sprejemali naključno iz svojega domačega, šolskega in širšega družbenega okolja. Ko zvedo (to je v osmem razredu), kolikšno število mest je na razpolago v šolah, kako so nekatere šole prezasedene, oddaljene, »težke« — in ko potem soočijo svoj uspeh, svoje osebnostne lastnosti, zdravje, lokalne bivanjske razmere z možnostmi uresni čitve, prihaja do zamenjave, spremembe namere in vključitve. (Tabela 1). V naši analizi smo obravnavali 569 učencev, od tega jih končuje 8. razred 510. Fantov je nekaj nad polovico, 51,49 °/o, deklet pa 48,51 °/o; populacija je 10 °/o manjša kot prejšnje šolsko leto. Izrazit upad je zlasti v Železnikih, kjer je to leto 30 %> manj učencev. DA DA DA DA DA LA DA DA DA DA DA DA DA DA LA NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE I;E NE KI VEM NE VEM NE VEM NE VEM NE VEM NE VEM NE VEM NE VEM HE VEM NE VEM NE VEM NE VEM NE VEM NE VEM NE VEM NE 116 VPEJl-iLSIE ZA UČENCE ?. RIZR?DGV Priisek in ime: , rojstni datum: csncTia šola: razred: 1. Kateri poklici raiališ, d« bi ti najbolj ustrezali /izberi tri najljubše in jih označi s številkami od 1 do }/? - poklici, kjer je treba delati z ljudmi in vplivati nanje - poklici, v zvezi s stroji in drugimi tehničnimi napravami - poklici, kjer je treba mati organizirati in razporejati delo - poklici, kjer se posvečamo skrbi za sočloveka - poklici, kjer ustvarjaš in presojaš lepe stvari - poklici, kjer je treba sinogo brati in se pisno izražati - poklici, ki Jih opravljaš na deželi ali v naravi - poklici, kjer Je treba mnogo razmišljati in študirati 2. C katerih poklicih največ razmišljaš? 1 , * • J. Zakaj te veseli ta poklic? a/ v prostem času se ukvarjam s konjički, ki so v zvezi s tem poklicem b/ sodim, da sem dovolj sposoben za opravljanje tega poklica c/ sodim, da po svojem značaju ustrezam za ta poklic č/ moj šolski uspeh ustreza zahtevam tega poklica i/ všeč so mi predmeti, ki so pomembni za ta poklic e/ ta poklic mi svetujejo starši t/ ta poklic mi svetujejo ljudje, ki delajo v nJem g/ prijatelj oz, sošolec se odloča za ta poklic h/ ta poklic poznan iz filmov, ETV ali knjig i/ poklic poznam iz neposrednega opazovanja J/ ta poklic je ugleden in spoštovan k/ ta poklic daje dobre možnosti zaposlitve 1/ poklic daje priliko za dober zaslužek m/ poklic nudi dobre možno3ti napredovanja n/ za ta poklic bom imel možnost dobiti štipendijo V d.io 19S4 Tcbela 1: Predstavitev populacije glede na spol, število in osnovr.o Solc "l8ol» Spol ^^^ aošjci žensk«. SKOPAJ : PK štev. % 117 55,91 100 16,09 217 100 CG štev. * 56 42,35 49 57,65 85 100 iS 5tev. % 47 57,51 55 42,69 82 100 GV štev. % 55 52,88 49 47,12 104 100 ŽI štev. * 58 46,91 «3 53,09 81 100 SKUPAJ ?t«T. * 29? 51.49 276 48.51 i 569 100 Pojasnitev rezultatov Osnovna interesna usmerjenost fantov je tehnika: skoraj dvema tretjinama fantov je delo s stroji in tehničnimi napravami najprivlačnejše. Sledi veselje za delo v naravi. Na tretjem mestu pa jih veselijo področja, kjer je treba delati z ljudmi in vplivati nanje. Četrto mesto zavzemajo področja, kjer je treba razporejati in organizirati delo. V prvih treh področjih najdemo že devet desetin fantov, za samo tehniko pa se zanima že 60% vseh fantov (Tabela 2). Dekleta izražajo predvsem večjo razpršenost interesov: na prvo in naj bolj zastopano mesto (40 %> deklet) postavljajo področja, kjer je treba delati z ljudmi in vplivati nanje. Sledijo področja presojanja in ustvarjanja lepih stvari in nato področja, kjer je potrebna skrb za ljudi. Pomemben delež inte resov predstavlja tudi veselje za delo na deželi ali v naravi. Šele z dodatnim interesnim področjem: veselje za organizacijo in razporejanje dela dosegajo dekleta isti delež kot fantje v treh interesnih področjih (Tabela 3). Iz tega sledi: fantje in dekleta izražajo v osnovi različno interesno usmer- icnost. Fantje so prvenstveno usmerjeni k stvarem (tehnika), dekleta k ljudem. Interesna usmerjenost fantov je tudi izrazitejša: ogromno jih je navdušenih /a tehniko in naravo. Dekleta pa so v manjših deležih navdušena za več inte resnih področij. O katerih poklicih največ razmišljajo? (Tabela 4). Fantje skladno z inte resnimi področji navajajo v ogromni večini poklice, ki so očitno po njihovem mnenju vezani na tehniko: kovinsko predelovalne poklice omenja kar 50*/« fantov, sledijo poklici v elektro stroki (15 %) in nato poklici v lesni stroki 13%. Pomemben je tudi delež želja za poklice v agroživilstvu. Te štiri stroke obsegajo 80% žel /a vseh fantov. Dekleta razmišljajo — spet skladno s tabelo 3 — o več poklicih kot fantje. Največji delež (22%) jih razmišlja o pedagoških poklicih, sledijo poklici tek stilne stroke (13%), nato poklici iz zdravstva (10%) in poklici iz družboslovja (9 %). Na petem mestu so jim privlačni poklici iz agroživilstva. Vendar je v leh petih področjih zajetih šele polovica dekliških želja. V konkretnih željah se fantje odločajo za sorazmerno ozek krog poklicev, ki so praktično vsi vezani na najljubše interesno področje: tehniko. Dekleta imajo večji razpon poklicnih želja: pedagoški poklici, poklici v zdravstvu in družboslovju se vežejo na področja dela z ljudmi in skrbi zanje. Mogoče so poklici v tekstilni stroki tisto, kjer dekleta izražajo svojo usmerjenost ali željo po presojanju in ustvarjanju lepega. Sicer pa so po majhnih deležih porazde ljena še na mnogo različnih poklicev. Motivom za izbiro poklica smo se skušali približati z vprašanjem »Zakaj te veseli ta poklic?« Ob različni osnovni usmerjenosti fantov in deklet, ob 117 Tabela 2: Preglednica za fante, glede na Šolo, delež interesnih uBmerjenooti in rang Osnovna šola- Interesna področja .... z ljudmi in vplivati nanje .... 8 stroji in drugimi tehn. napravami .... org. in razporejati delo .... skrb za Bočloveka .... ustv. in presojaš lepe stvari .... brati in se pisno izražati .... na deželi ali v naravi .... razmišljati iD študirati neveljaven vprašalnik SKUPAJ: štev 7 65 6 1 5 1 24 5 2 117 PK . % 5,98 53,84 5,13 0,86 2,56 0,86 2A,?9 4,27 1,71 100 CG štev. * 4 11,11 19 52,78 1 2,78 1 2,78 2 5,55 9 25,00 36 100 Štev 4 28 2 1 1 10 1 47 ŽE . % 8,52 59,57 4,25 2,13 2,13 21,27 2,13 100 štev 3 VI 1 1 2 10 1 55 GV * 5,45 67,28 1,82 1,82 3,63 18,18 1,82 100 i:: štev. % 2 5,26 32 84,21 1 2,63 2 5,27 1 2,63 38 100 SKUPAJ štev. % 20 6,82 179 61,09 10 3,42 5 1,70 8 2,74 1 0,34 5B 19,79 8 2,74 4 1,36 293 100 Rang 3 1 4 7 5,5 8 2 5,5 Tabela 3: Preglednica za dekleta, glede na golo, delež interesnih usmerjenosti in rang Osnovna šola Interesna področja .... z ljudmi in vplivati nanje .... s stroji in drugimi tehn. napravami .... org. in razporejati delo .... skrb za sočloveka .... ustv. in presojaš lepe stvari .... brati in se pisno izražati .... na deželi ali v naravi .... razmišljati in študirati neveljaven vprašalnik SKUPAJ: štev 34 5 7 15 19 3 12 5 100 PK . % 34,00 5,oo 7,00 15,00 19,00 3,00 12,00 5,00 100 štev 16 1 4 11 3 1 6 2 49 CG . * 32,66 2,04 18,37 22,45 6,12 2,04 12,24 4,03 100 štev 14 2 1 5 6 1 6 35 ŽE . % 40,00 5,72 2,86 14,29 17,14 2,85 17,14 100 štev 26 1 1 7 5 6 2 1 49 G V . % 53,06 2,04 2,04 14,29 10,20 12,25 4,08 2,04 100 štev 22 3 1 3 10 2 P 43 ŽI . % 51,16 6,98 2,33 6,97 23,26 4,65 4,65 ] 00 SKUPAJ štev. % 112 40,57 12 4,36 19 6,88 41 14,86 43 15,59 7 2,53 32 H.59 9 3,26 1 0,36 2?6 100 Rang 1 6 5 3 2 8 4 7 118 Tabela A: Preglednica po osnovnih šolah in usmeritvah, za fante in dekleta lola^ Usmeritev^^^ agroživilstvo gozdarstvo rudar. +geol. metalurgija kem. , farm. ,gumar. in nekovine kov.-predel. elektro gradb. lesna tisk.+papir. tekstil usnjarstvo promet*zveze blag.+den.promet gost,+turizem zdravstvo kultura pedagoška družboslovna narav.-matematična osebne storitve mornar, pilot, vojak, miličnik zaposl. nevelj. SitJFAJ: n 6 5 2 44 24 3 15 1 1 1 2 1 1 3 1 5 2 117 ZiL_ i 9 1 6 2 2 5 13 1 3 3 1 14 4 22 11 2 1 100 CG M 3 1 1 16 7 1 2 1 1 3 5S Ž 4 3 1 1 2 4 1 3 5 4 2 13 4 1 1 49 i M 7 22 6 1 8 1 1 1 47 ž 2 2 1 6 2 1 4 2 10 3 2 35 G M 5 2 26 2 3 14 1 1 1 55 / 1 1 1 1 10 2 3 5 2 5 10 3 1 5 49 ŽI H 26 5 1 1 1 1 1 1 1 18 Ž 1 1 3 5 2 2 4 5 2 1 6 3 1 3 4 43 št. 21 8 1 2 134 44 9 40 1 1 3 6 1 1 3 3 2 1 7 1 4 293 S H % 7,17 2,B4 0,34 0,68 45,74 15,02 3,07 13,65 0,34 0 34 1,02 2,05 0,34 0,34 1,02 1,02 0,68 0,34 2,40 0,34 1,36 100 l U P A J : Ž št. 16 1 11 5 4 1 3 8 38 5 9 17 14 29 9 61 24 2 9 10 276 % 5,80 0,36 3.98 1,82 1,46 0,36 1,08 2,90 13,77 1,81 3,27 6,16 5,07 10,51 3,26 22,10 8,69 0,72 3,26 3,62 100 VSI št 37 8 2 13 139 48 10 43 9 38 6 9 20 20 30 10 64 27 4 10 7 11 4 569 * 6,50 1,40 0,35 2,28 24,42 8,43 1,75 7,55 1,58 6,69 1,05 1,58 3,51 3,51 5,27 1,75 11,25 4,75 0,73 1,75 1,23 1,94 0,73 100 različni izrazitosti te usmerjenosti pa nas zanima, ali so tudi motivi za izbiro poklica različni. Ugotovili smo (Tabela 5, Tabela 6), da imajo fantje v povprečju 10 °/o več »DA« odgovorov. Mogoče kaže to na njihovo večjo samozavest? Druga in bistvena zanimivost pa je, da se motivi fantov in deklet presenetljivo pokri vajo. Od petnajstih možnih motivov: a) v prostem času se ukvarjam s konjički, ki so v zvezi s tem poklicem; b) sodim, da sem dovolj sposoben za opravljanje tega poklica; c) sodim, da po svojem značaju ustrezam za ta poklic; č) moj šolski uspeh ustreza zahtevam tega poklica; d) všeč so mi predmeti, ki so pomembni za ta poklic; e) ta poklic mi svetujejo starši; f) ta poklic mi svetujejo ljudje, ki delajo v njem; g) prijatelj oz. sošolec se odloča za ta poklic; h) ta poklic poznam iz filmov, RTV ali knjig; i) poklic poznam iz neposrednega opazovanja; j) ta poklic je ugleden in spoštovan; k) ta poklic daje dobre možnosti za zaposlitev; 1) poklic daje zaslužek; m) poklic nudi dobre možnosti za napredovanje; n) za ta poklic bom imel možnost dobiti štipendijo; — se kar pet prvih motivov prekriva. Tako zaradi nazornosti predstavimo prve najmočnejše pozitivne motive za izbiro poklica: 1. všeč so mi predmeti, pomembni za ta poklic; 2. poklic poznam iz neposrednega opazovanja; 3. v prostem času se ukvarjam s konjički, ki so v zvezi s tem poklicem, 119 Tabela 5: Preglednica motivov za izbiro poklica za fante 7. r. po Šolah in deležih Osnovne šola Vprašanje - motiv a/ v prostem Sašu se ukvarjam s konjički, ki so v zvezi s tem poklicen b/ sodim, da sem dovolj sposoben za opr. tega poklica c/ podim, da po svojem značaju ustrezam za ta poklic č/ moj šolski uspeh ustreza zahtevam tega poklica d/ všeč so mi predmeti, ki BO pomembni za ta poklic e/ ta poklic mi svetujejo starši f/ ta poklic mi svetujejo ljudje, ki delajo v nJem g/ prijatelj oz* sošolec se odloča za ta poklic h/ ta poklic poznam iz filmov, RTV ali knjig i/ poklic poznam iz neposrednega opazovanja J/ ta poklic Je ugleden in spoštovan k/ ta poklic daje dobre možcoeti zaposlitve 1/ poklic daje priliko za dober zaslužek m/ poklic nudi dobre možnosti napredovanja n/ za ta poklic bom imel možnost dobiti štipendijo štev. učencev % "DA" odgovorov PK štev. % 72 61,55 79 67,52 80 68,57 50 25,61 82 70,08 38 32,48 36 30,77 21 17,95 58 49,57 71 65,25 42 35,90 56 17,86 52 11,41 61 52,14 41 35,04 117 46,83 CG štev. % 25 69,44 21 58,35 21 58,55 16 41,11 3° 85,33 6 16,66 8 22,22 6 16,66 16 11,«1 29 80,55 11 38,88 21 58,33 22 61,11 18 50,00 16 11,«1 36 «9.81 ŽE štev. * 27 57,45 24 51,06 25 53,19 14 29,79 33 70,21 13 27,66 9 19,15 11 23,10 16 31,01 29 61,70 10 21,27 17 36,17 18 38,50 11 23,10 10 21,27 17 37.87 GV štev. % 42 76,36 26 47,27 35 60,00 25 15,15 42 76,56 26 47,27 15 23,65 7 12,72 21 38,18 40 72,72 14 25,45 27 19,09 26 17,27 26 17,27 17 ?0,90 55 46,66 ŽI štev. * 28 73,68 17 41,74 24 63,16 17 44,74 29 76,31 16 42,10 8 21,05 6 15,79 10 26,51 26 68,42 16 42,10 23 60,52 19 50,00 23 60,52 17 11,71 38 «8,91 SKUPAJ: štev. % 19» 66,21 167 56,99 183 62,15 102 34,81 216 73,72 99 35,79 71 25,25 51 17,10 121 41,29 198 67,57 96 52,76 141 19,11 157 16,76 159 47,44 101 34,47 293 46,00 Reng 3 5 4 10 1 12 14 15 9 2 13 6 8 7 11 Tabela 6: Preglednica motivov za izbiro poklica za dekleta 7. r. po šolah in deležih Osnovna šola Vprašanje - motiv a/ v prostea času se ukvarjam a konjički, ki ao v zvezi s tem poklicem b/ sodim, da sem dovolj sposoben za opr. tega poklica c/ sodim, da po avojem značaju uatrezajn za ta poklic č/ moj šolski uspeh ustreza zahtevam tega poklica d/ všeč so mi predmeti, ki so pomembni za ta poklic e/ ta poklic mi svetujejo starši . f/ ta poklic mi svetujejo ljudje, ki delajo v nJem g/ prijatelj oz. sošolec se odloča za ta poklic b/ ta poklic poznam iz filmov, RTV ali knjig i/ poklic poznam iz neposrednega opazovanja J/ ta poklic Je ugleden in spoštovan k/ ta poklic daje dobre možnosti zaposlitve 1/ poklic daje priliko za dober zaslužek m/ poklic nudi dobre možnosti napredovanja n/ za ta poklic bom imel možnost dobiti štipendijo štev. učencev % "DA" odpovorov PK štev. % 64 61,00 51 51,00 54 51,00 38 38,00 79 79,00 26 26,00 20 20,00 11 11,00 56 36,00 62 62,00 37 37,00 19 19,00 15 15,00 35 35,00 12 12,00 100 57,66 OG štev. * 27 55,10 22 44,90 25 51,02 12 24,49 35 71,«' 17 3«.- • 9 lfl,- ' 5 10,20 15 30,61 30 61,22 26 53,06 13 26,53 16 52,65 15 30,61 12 24,49 49 37,96 2E štev. % 24 68,57 18 51,43 12 34,28 13 37,14 25 71,43 11 31,43 12 31,28 6 17,11 10 28,57 18 51,13 12 31,28 5 14,28 3 8,57 12 34,28 4 11,43 35 35,23 GV štev. % 21 12,86 25 51,02 31 63,26 22 H,90 32 65,30 20 10,81 13 26,53 5 10,20 17 34,69 32 65,30 13 26,53 1» 28,57 7 11,28 16 32,65 12 24,49 49 '8, 09 ŽI štev. % 27 62,79 22 51,16 21 48,84 23 53,49 22 51,16 9 20,93 8 18,60 7 16,28 9 20,93 32 74,12 16 37,21 9 20,93 8 18,60 11 25,58 5 11,63 «3 "V"'1 SKIT/J: štev. % 163 59,05 141 51,08 143 51,81 108 39,13 193 69,93 83 50,07 62 22,46 37 13,10 87 31,52 171 63,01 101 37,68 60 21,73 19 17,75 89 32,24 45 16,30 276 37,1« Ren? 3 5 4 6 1 10 11 15 9 2 7 12 13 8 14 120 4. sodim, da po svojem značaju ustrezam za ta poklic; 5. sodim, da sem dovolj sposoben za opravljanje tega poklica. Za izbiro poklica je ne glede na spol najpomembnejša všečnost šol skega uspeha, mogoče to pomeni, da učitelj prvi in najpomembneje vzbuja interes za poklic s privlačno posredovanim predmetom. Mogoče daje to slutiti, kako pomembno vlogo igra pri poklicni želji učitelj!? Tudi drugi najpomembnejši motiv je fantom in dekletom skupen: »Po klic poznam iz neposrednega opazovanja.« Za stvar ali poklic se ogrejemo, če ju poznamo, doživljamo konkretno in neposredno. Neposredno doži vljanje vzbuja privlačnost! Tretji najverjetnejši razlog (spet enak za fante in dekleta), da postaneta delo ali poklic privlačna, pa je ukvarjanje s stvarmi, dejavnostmi, ki na poklic spominjajo: V bistvu gre tu in tam za doživljanje »v živo«! Simona Kržišnik, OS P. Kavčič (6a): »Operacija«, linorez, 1976 121 Tudi četrti motiv združuje fante in dekleta, oboji so mnenja, da je prav, če so po svojem značaju ustrezni za to, kar izbirajo. Zanimivo, da je zna čajska ustreznost že v teh letih razsodnik za dobro izbiro poklica. Tudi peti motiv nastopa pri vseh enotno: učenci in učenke so mnenja, da so za dobro izbiro poklica pomembne ustrezne sposob nosti. V ostalih motivih se razhajajo. Malo so jim pomembne odločitve sošolcev in prijateljev. Malo so jim pomembni nasveti strokovnjakov in staršev (ne nasvet, zgled je važen!), prav tako uglednost poklica še ne igra vloge pri iz biri. Prav tako še ni pomembna niti možnost štipendije (dekleta!) niti dober za služek niti možnost zaposlitve . . . Vpliv staršev na izbiro poklica je za fante na dvanajstem mestu, za dekleta na desetem, torej za oboje malo pomemben. Otrok poklica staršev neposredno praktično ne doživlja več —• če ni mati ravno učiteljica ali oče kmet. Poklici staršev so otrokom oddaljeni in neznani. Po gosta je tudi izjava otrok: »Starši mi prepuščajo odločitev.« Starši ne silijo kot nekoč otroka v nek poklic, pač pa mu z zavarovalnim in ugodnim družinskim gnezdom, z zaupanjem v otroka, z razumevanjem in življenjskim optimizmom dajejo tisto zrelost, s katero se bo zmožen sam pravilno odločiti, in tisto no tranjo trdnost, s katero bo premagoval življenjske probleme in stiske. Poglavje o motivih daje zanimive ugotovitve o različnosti in enakosti člo veške narave. Glede na spol, ki pomeni največjo možno razliko med dvema človekoma — je usmerjenost bistveno različna. Razlogi, nagibi, notranji vzro ki za izbiro pa se pokrivajo. Zdi se, da so fantje v tem času bolj samozavestni ob zamišljanju svoje poklicne bodočnosti kot dekleta. Med motivi je najpo membnejša v š e č n os t za poklic, sledi značajska ustreznost in sposobnosti. Neverjetno zanimiva presoja pri tako mladih ljudeh. — V tem času so očitno še pomembni primarni motivi. Sekundarni (možnosti štipen diranja, zaposlitve, dobrega zaslužka) motivi jih še ne obremenjujejo in jim še ne zastirajo presoje in ne spreminjajo odločitve. Seveda se bo to marsikdaj zgodilo... Z vprašalnikom smo želeli »označiti ptico, ki še svobodno leta, ki sama. še neobremenjeno določa smer poti — ji skušali določiti lastnosti in ugotoviti vzgibe letenja ...« ... ugotoviti še »čiste želje«. Dobili smo izrazito »čiste« odgovore: prave, notranje vzgibe za izbiro poklica, ki predstavlja za sodobnega človeka že kar pol aktivnega časa v življenju. Srečna poklicna odločitev pa pomeni že polo vico zadovoljnega življenja. Verjamemo, da učenci slutijo pravo smer za svoje poklicno življenje! Zakaj ? (sedanji razlogi za izbiro poklica) Ker se zelo rada ukvarjam z dojenčki, me poklic babice posebno privlači. Ves prosti čas bi preživela z njimi. Imam namreč mlajšega bratca, ki sem ga resnično razvadila, ko je bil še čisto majhen. Najraje bi delala ob inkubatorju, na drugo mesto bi dala obiske po domovih in na tretje delo pri porodih in po- 122 Darka Kalan, OS P. Kavčič (6 d): »Računalništvo«, linorez, 1977 rodnicah. Ta poklic si želim že od prvega razreda in mislim, da bi v njem la hko srečno živela. Za sedaj mi je največja skrb uspeh v šoli. V. J. Največ razmišljam o kmetijstvu. Veseli me že od malega. Pri naših sose dih, ki imajo kmetijo, sem vedno rad pomagal. Mnogokrat sem ušel k njim, da smo se odpeljali s traktorjem na polje ali na travnik. Sosed mi je rad dal traktor ali kak drug stroj, da sem ga peljal. To pa mi je bilo od vsega najbolj všeč. K. F. 123 Rada bi bila učiteljica na vasi. Učila bi otroke, prvi razred slovenščino, računstvo, spoznavanje narave in družbe, učila bi jih spoštovanja do starejših in lepega vedenja. Sedaj, ko je premalo topline v domovih in je marsikje pijančevanje, bi na nek način pomagala tudi staršem pri tem., kako nuditi otrokom čimveč ljubezni. Poskusila bi preprečevati grdo govorjenje, ki ga je vedno več. Poskusila bi otrokom nuditi upanje za življenje. K. T. Poklic orodjarja me zanima zato, ker sam lahko ustvarjaš neko stvar in jo tudi sam lahko presodiš. To delo zahteva znanje fizike, to pa je moj najljubši predmet. Delo je zanimivo pa tudi zaslužek je dober. V prostem času bom pa tudi doma lahko naredil kakšno stvar po svojem načrtu. L. L. Dobre strani računalništva so: Delovni pogoji, saj si v sobi. To je zanimiv poklic. Poklic prihodnosti. Odgovoren je. Dokaj hitro dobiš službo. Slabe stra ni: Zaradi odgovornosti lahko postaneš živčen ali pa imaš pogoste bolečine v glavi. Za ta poklic sem se odločil, ker uživam, ko sedim za računalnikovi*. Rad tipkam in dobro znam tuj jezik. Tudi matematika mi gre dobro. R. B. Za poklic mizarja me je navdušil oče. Zato me lahko marsikaj takega, kar se ne bi naučil v šoli, nauči on. Doma ima delavnico in veliko strojev, na katere znam delati tudi že jaz. Privlačijo me lepi izdelki, ki jih zna narediti mizar. Delo je v vseh letnih časih in v vsakem vremenu pod streho in ni se bati. da bi bil kdaj moker ali da bi me zeblo. V tem poklicu razvijaš smisel za lepoto in tudi umetnost. V njem se tudi srečaš z veliko problemi in življenjskimi ra dostmi. L. S. Moj učni uspeh ni kaj dober, zato sem. se odločila za delo v tovarni. Sama vem, da ne bom mogla delati kjerkoli, saj sem astmatična in ne prenesem la kov, barv, kemikalij in prahu, vendar bi se vseeno rada zaposlila. Šolanje na prej me ne veseli, saj sem iz hribovske vasi in bi morala zgodaj vstajati. J. B. Poklicni voznik bi bil zato, ker imajo dobre plače in spoznajo veliko sveta. B. B. Želim postati novinarka, ker rada berem, pa še zato, ker rada pišem. Ta poklic mi svetuje tudi očetov prijatelj, ki misli, da so moji spisi dobri. Rada so delujem v literarnem krožku, ker se že tam počutim kot novinarka. Vendar pa ne verjamem, da bi me sprejeli, ker mislim, da bi morala najprej popraviti uspeh. 124 Tomaž Ravnikar, OS P. Kavčič (8e): -Klovni«, linorez, 1976 'i. Ce premislim, imam največ možnosti, če grem na lesno šolo, ker bi sigur no dobila štipendijo in še službo. G. N. Za poklic kuharja se odločam predvsem iz izkušenj. Mama mi pusti, da iz kuharske knjige pripravim kosilo ali večerjo ali spečem kolače. Mama me po hvali. Tudi obiskovalci se čudijo, kako da mi uspe kaj takega. Razlog vsemu temu je praksa, ki jo opravljam kar doma. Razmišljam tudi o poklicu kmeta ali mizarja. Od vsega tega pa najraje kuham. S. M. Moj poklic bo ključavničar. Rad delam s stroji, zato sem se odločil za ta poklic. Tudi moj oče je ključavničar. Ker mu doma veliko pomagam, sem se od njega že veliko naučil. Zelo rad delam s kovinami, rad jih oblikujem. Mislim. 125 da bom dobil štipendijo, saj moje ocene niso tako slabe. Tudi zaposlitev v Sel ški dolini ni težko dobiti. Tega, v katero tovarno bi šel, še ne vem. S. J. Gradbeništvo mi je všeč zato, ker zelo rad rišem skice, ki pridejo iz moje glave. Po mojem mnenju znam dobro razporediti prostore v hiši: kopalnica, dnevna soba, spalnica .. . Vem, da je še mnogo učenja pred mano, a si vseeno ne bom premislil. S. F. Prvi stik z elektroniko sem imel v drugem razredu, bolj aktivno pa se ukvarjam z njo od četrtega razreda . . . Stric mi je iz tujine prinesel veliko elektronskih elementov, ki sem jih skoraj vse uničil in se pri tem tudi kaj naučil. Pri nas so velike možnosti v tem poklicu, posebno pri razvijanju, kar me tudi najbolj veseli, saj je naša elektronika vsaj trinajst let za tujo. Sedaj po pravljam kakšne radijske sprejemnike in delam ojačevalce. Veseli me po pravljanje, zato bi rad delal na servisu ali bil privatnik. M. G. Mnogokrat sem poklic laborantke opazovala od blizu, to je poklic moje mamice, zato je želja postala še večja. Tudi v šoli mi gre dobro pri kemiji in biologiji in mislim, da sta to glavna predmeta za ta poklic. Všeč mi je spozna vanje najrazličnejših kemičnih snovi, vse v zvezi s krvjo. Bolj mi je všeč ta poklic kot poklic kemika, saj je tu vložena tudi skrb in nega za človeka. T. P. Za poklic komercialnega tehnika sem se odločila zato, ker rada potujem in me to delo veseli. Predlagala mi ga je moja mami. O tem sva se mnogo pogo varjali. Mislim, da imam, možnosti, saj sem učenka s prav dobrim in odličnim uspehom. Rada tudi trgujem. Mami mi je rekla, da sem za ta poklic res prava, saj skoraj vsakega »prinesem okrog«. P. V. Kot turistični vodič bi rada spoznala kraje po domovini in tujini. Obisko valce in turiste bi rada seznanjala z naravnimi in kulturnimi značilnostmi kra jev. Mislim, da je to zanimiv poklic, ker sodeluješ z ljudmi in naravo. Seveda je tu tudi ogromno težav, naj si bo s preskrbo ali organizacijo. Je tudi velika odgovornost do ljudi. .. Prav tako se mi zdijo zanimivi poklici v turističnih ustanovah, kjer lahko uporabljaš znanje tujih jezikov. Vendar mene ne zanima prevajalstvo, pač pa uporabljanje tujih jezikov v pogovoru. T. V. 126 Zusammenfassung INTERESSENGEBIETE DER SCHULER, WUNSCHE UND MOTIVE FUR DIE BERUFSWAHL Die Autorin legt einen Fragebogen fiir samtliche Schiiler (293 Jungen, 276 Madchen) der 7. Klasse von ftinf Achtklassenschulen in der Gemeinde Škofja Loka fiir das Schuljahr 1983/84 vor. Der Fragebogen sucht die Interessenorientierung, die Berufswunsche und die Motive fiir die Berufswahl in der Zeitspanne festzustellen, da die Schiiler in ihren Berufservviigungen noch verhaltnismafiig frei sind. Aus den Resultaten geht es hervor, daB die Jungen und die Madchen eine im Grunde unterschiedliche Interessenorientierung zum Ausdruck bringen. Die Jungen sind vornehmlich auf Sachen (Technik) ausgerichtet, die Madchen auf Leute. In ihren konkreten Wiinschen entscheiden sich die Jungen fiir einen verhiiltnismaBig engen Kreis von Berufen. die sich praktisch alle an ihren beliebtesten Interessen- bereich binden: die Technik (Metali-, Elektro-, und Holzfachgebiet). Bei den Mad chen ist das Gefalle der Beruf svviinsche groBer: die pjidagogischen, medizinischen und sozialvvissenschaftlichen Berufe binden sich an die Bereiche der Arbeit mit Menschen und der Fiirsorge fiir sie; die Textilbranchen sind vielleicht ein Beruf, wo die Madchen ihre Orientierung oder ihren Wunsch nach der Beurteilung und dem Erschaffen des Schonen iiuGern. Das Kapitel iiber die Motive bietet interessante Festtellungen iiber die Unter- schiedlichkeit und die Gleichheit der menschlichen Natur. Was die Geschlechts- angehorigkeit anbelangt, ist die Orientierung wesentlich verschieden. Dagegen decken sich die Grunde, Motive, inneren Ursachen fiir die Wahl. Die Jungen scheinen in diesem Zeitabschnitt beim Planen ihrer beruflichen Zukunft selbstbe- wuBter zu sein als die Madchen. Unter den Motiven ist hingegen von groBter Be- deutung das Gefallen am Beruf, es folgen die charakterliche Entsprechung und die Fahigkeiten. In dieser Zeitspanne sind fiir die Jugendlichen offensichtlich noch pri- mare Motive vvichtig, sekundare belasten sie noch nicht, vernebeln noch nicht ihre Beurteilung und andern noch nicht ihre Entscheidung. 127