OCENE IN POROČILA Jezik in slovstvo, letnik 62 (2017), št. 1 Raziskave govora 9. mednarodni znanstveni simpozij v Zagrebu Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je 8., 9. in 10. decembra 2016 potekalo mednarodno znanstveno srečanje Raziskave govora (Istraživanja govora), ki sta ga organizirala Oddelek za fonetiko Hrvaškega filološkega društva in Oddelek za fonetiko Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Letošnji sim- pozij je bil že deveti (prvi z naslovom Go- vorne komunikacije je bil leta 1984, drugi z naslovom Istraživanja govora leta 1995, od takrat simpozije organizirajo vsako tretje leto). Srečanja so vedno vsebinsko široko in interdisciplinarno zasnovana, ob izbrani osrednji temi, ki je bila letos posvečena pro- zodiji govora, nastopajoči lahko predstavijo tudi druge fonetske in retorične vsebine. Na simpoziju je bilo predstavljenih 68 pri- spevkov, razporejenih v 15 sklopov, katerih naslovi so nakazovali njihovo vsebinsko težišče, npr. Prozodija (2 sklopa), Prozo- dija L1/L2, Glas, Prozodija znakovnega je- zika, Proizvodnja govora, Atipični govor, Medijski govor, Naglasi, Odrski govor, Retorika in argumentacija, nekaj raziskav je bilo predstavljenih na posterjih (nepra- vilna fonacija pri zvočnih pavzah, grafični prikaz formantov, samoevalvacija glasov zborovskih, klapskih in solopevcev itd.). S plenarnima predavanjema sta nastopila dva predavatelja: Carlos Gussenhoven z nizozemske Univerze Radboud v Nijme- genu in Bettina Braun z nemške Univerze v Konstanci. Prvi je predstavil svoje raziskave prozodične strukture v treh neevropskih je- zikih (malajščini, perzijščini, berberščini), in sicer s stališča tonskosti in naglasa; pre- davateljica iz Konstance pa je razpravljala o soodvisnosti intonacije in besednega pro- cesiranja. Poleg hrvaških raziskovalcev so sodelovali udeleženci z Madžarske, iz Nemčije, Ka- nade, Španije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Velike Britanije, Libanona, Rusije, s Češke in iz Slovenije. Predstavitve rezultatov različnih raziskav so zajemale ožjo problematiko, vezano na prozo- dijo določenih jezikov ali medicinsko proble- matiko (npr. vprašalne intonacije v hrvaščini, ekspiratorni naglas v srbščini, vprašalna intonacija pri govorcih češke manjšine na Hrvaškem, ritem v govoru hrvaško- italijanskih dvojezičnih govorcev, percepcija mesta naglasa pri otrocih z umetnim polžem), in širšo problematiko govorjenega jezika (npr. netekočnost v spontanem govoru danes in pred 40 leti, glasovna utrujenost turističnih vodnikov, funkcija neglasovnih premorov, vpliv govorne hitrosti na razumevanje tv- poročil, raziskovanje prozodičnih sredstev v igralskem govoru, retorična vrednost figura- tivnih analogij v javnem diskurzu). Slovenski predstavniki (AGRFT, FF UL, FF UM, MGL, Pedagoški inštitut) so obravnavali odrski govor (Martin Vrtačnik, Nina Žavbi 114 Ocene in poročila Milojević), medijski govor (Alenka Valh Lo- pert, Damjan Huber), pomembnost različnih metodologij pri fonetsko-fonološkem opisu sodobnega jezika (Hotimir Tivadar), zvočnost Kosmačevega Tantadruja (Kata- rina Podbevšek), vrednotenje govorjenega slovenskega jezika med mladimi (Melita Zemljak Jontes in Simona Pulko) ter retoriko in argumentacijo v slovenskem izobraževanju (Janja Žmavc). Slovensko-hrvaško sodelo- vanje je predstavil prispevek o prozodijskih interferencah v govoru slovensko-hrvaških govorcev (Hotimir Tivadar in Matea Hotujac - Dreven). Eden od sklopov je bil posvečen spominu na leta 2014 umrlega profesorja zagrebške fone- tike Branka Vuletića, ki je v številnih člankih (zlasti v revijah Govor in Umjetnost rijeći) in knjigah (npr. Fonetika književnosti, Prostor pjesme, Lingvistika govora, Sintaksa krika) nadgradil dognanja o t. i. vrednotah govorje- nega jezika (intonacija, intenziteta, tempo, premor; mimika, geste, stvarni kontekst) Petra Guberine z de Saussurovim strukturalizmom, semiotiko in komunikacijsko teorijo. Davor Nikolić in Jelena Vlašić Duić, Vuletićeva učenca, sta v svojih prispevkih izpostavila njegovo vlogo pri ustanavljanju študija fonetike in oddelka za fonetiko na zagrebški Filozofski fakulteti, nato pa opo- zorila na pomembnejše rezultate njegovih raziskav. Vuletićevo znanstveno zanimanje je bilo najprej posvečeno ožjim fonetičnim temam (npr. učenju izgovora v tujem je- ziku), nato pa se je usmeril k proučevanju književnosti s stališča govorne izvedbe. Razvil je posebno metodologijo (govorno stilistiko), s katero je analiziral govorno or- ganizacijo zapisanih besedil, zlasti hrvaške poezije (npr. Kranjčević, Krleža, Kaštelan), v kateri je posebno pozornost namenjal predvsem trem pesniškim postopkom: me- tonimiji, homofonom in zrcalni strukturi. Njegove fonostilistične raziskave so vplivale tudi na slovensko proučevanje umetniškega govora (npr. na AGRFT). Navezujoč se na Vuletićevo razumevanje zvočne dimenzije književnosti so trije pre- davatelji predstavili svoje analize: Branko Tošović Andrićevo manj znano pesem Lili Lalauna iz leta 1950, Katarina Podbevšek zvočno strukturo Kosmačeve novele Tan- tadruj, Tin Lemac glasovni simbolizem v poeziji sodobne hrvaške pesnice Anke Žagar. Simpozij so organizatorji izkoristili tudi za proslavitev 50. obletnice Oddelka za fonetiko na zagrebški Filozofski fakulteti. Slavnostni govornik, profesor Damir Horga, je v svojem govoru izčrpno orisal zgodovino fonetičnega oddelka, ki jo je sam ob Petru Guberini in Ivu Škariću pomagal ustvarjati, priložnostna razstava naprav za fonetične eksperimente, knjig in revij hrvaških fonetikov pa je dejstva, ki jih je navajal, nazorno ilustrirala. Zagrebški simpozij Raziskave govora doka- zuje na eni strani, kako široko je raziskovalno polje govorjenega jezika, na drugi strani pa potrjuje dejstvo, da se je proučevanje tega do nedavnega zapostavljenega jezikoslovnega področja močno razmahnilo in interdisci- plinarno razprlo. Katarina Podbevšek Univerza v Ljubljani Akademija za gledališče, radio, film in televizijo