ČloTrek, v pogledu na njegovo telo in dušo s kratkim navodom, kakč si ohraniti in utrditi zdravje. (Za šolo in dom sestavil Janko Leban.) (Dalje.) §• 20. M1 e k o. Za vodo je mleko najzdravejša pijača. Ne sraemo ga pa piti na kisle jedi, ker mleko se vsled kisline v želodci usiri; tudi ne pijmo mleka se smetano vred, ker vsled tega bi se nam žolč preveč pomnožila. Pijmo ono mleko, ki prihaja od zdrave, neprestare in nehudo breje živine. Imamo več vrst mleka. 1. Osličje mleko je najzdravejše, ker ima malo sira v sebi, notranje rane ozdravlja in je lehko prebavno. 2. Kozje mleko je tudi prav zdravo. 3. Kravje mleko je užč mastnejše in torej zdravju ne tako ugodno kakor prejšnji. 4. Ovčje mleko je najmastnejše; zaradi svoje maščobe je želodcu zoperno in težko. Dobro tnleko spoznaš po sledečih znakovih: 1. Ono je čisto, belo in le malo na plavo vleče. vrhu tega nima duha, ali vsaj neprijetno ne diši. 2. Kanec dobrega mleka ti na nohtu ohrani polukrožno svojo podobo, a če ga potopiš v čisto vodo. ide na dno posode. čuvaj se mleka od bolnih krav! Tudi je dobro, uživati zmerom le pokuhano mleko! §• 21. Ne pušite (kadite)! Ne njuhajte (šnofajte)! Mnoga nesreča, marsikak požar, nastal je uže vsled kadenja. Vrhu tega kadilci smrdijo — navlasti iz ust. Navadna posledica kadenju je — sušica (jetika). Marsikdo je moral iti v prezgodnji grob, kerseje v nežnej mladosti udal pogubnemu kadenju! Kaj hoeem povedati o njuhanji? Ono je ostudno, kvari voh in stane — kakor kadenje — mnogo denarja. Kako dobro bi bilo, ko bi človek denar, ki ga po nepotrebnem izdaje za kadenje in njuhanje, bolje znal obračati! §. 22. Izločevanje, izpraznjevanje, izparivanje. Sluznice in žleze našega telesa izločujejo različne snovi: pljunec, želodečni sok i. t. d. Vrhu tega človek izpraznjuje neprebavni živež iz svojega telesa; a koža njegova se vedno izpariva, t. j. poti iz krvi vodeni sopar. Na tako pravilno izločevanje in izpraznjevanje svojega telesa raoraš strogo paziti. Nered v tej zadevi nastaje vsled telesne slabosti, radi nepravilnosti v jedi in pijači ali pa vsled slabe volitve živeža. Živež, ki nij za reditev, mora se iz našega telesa odstranjevati vsakih 24 ur. Ako se to ne godi, ali pa prečestokrat, potem je človek — bolan. Smo li zaprti ali se nas je lotila driska, tedaj se moramo takoj posvetovati se skušanim zdravnikom. Posebno pa naj se to zgodi, ako ne gre voda od nas; kajti nerednost v tem obziru postane prav kmalu opasna (nevarna). Baš tako treba pozornim biti na izparivanje našega telesa; kajti, ako se izparivanje pljuč in kože ovira, potem prav lehko nastane nahod in kašelj, umetica, vredi, ali celo sušica. Ako je izparivanje trebuhovo prenehalo, potem nastane kolika, driska in griža; vsled prehlada naših udov pa dobimo lehko skrnino (protin) ali nas zadene nntud. Zdravniška poraoč o pravem času ne stane dosta, in bolezen se tedaj lehko v kalu zatre. §• 23. Počitek in spanje; lega v postelji. človek ne more zmerom delati in kretati se, on mora počivati. Tudi ne more zmerom bdeti, nego potrebuje spanja. Počitek in spanje krepita dušo in telo, sposobita ju za novo delovanje iu nadoiueščata izgubljene moči. Spanje mora biti mirno, brez sanj in okrepčevalno. To dosežerao ako se na planem (prostem) pridno krečemo; ako zrnerno uživamo jedi in pijače ter si znamo ohraniti dušni mir. S prenabasanim želodcem, se skrbmi in žalostjo v serci spava se slabo! Za spanje je odločena noč. Le slabotni in stari ljudje legajo počivat tudi po dnevi, posebno po letu. Spati je treba v hladnem prostem zraku. Zgodaj legaj k počitku in rano vstajaj; kajti počitek p r e d polnočjo je niijokrepčevalnejši. Pravijo, da dve uri pred polnočjo več izdati, kakor vse ostale ure po polnoči. — Koliko časa je človeku spati, to odločuje stafost. kakošnost telesa in navada. Dojenček spi izprva, ko pride na svet po 20 — 22 ur na dan, po preteku 6 mesecev prespava dete vsekako še 2/3 dneva. Otroci do 7. leta smejo spati tudi po dnevi. Odrasel človek naj ne spi več kakor 6-8 ur na dan. Torej če ob 10. uri zvečer zaspi, naj vstane prihodnje jutvo ob 4. ali k večemu ob 6. uri. Vzbudivši se zjutraj, ne ostajaj predolgo v postelji, nego brž vstani ter pojdi po svojih opravilih. Tako si učvrstiš telo in razbistriš duh. Nekaterniki imajo navado, da po noči v postelji berejo. To je slaba navada, katero treba opustiti; kajti prouzročuje nezmirno spanje; a tudi očem tako ponočno branje pri luči silno škoduje! A kako naj človek leži v postelji? Evo pojasnila: Noge, trebuh in prsi naj ležijo enako visoko in ravno, glava pa bodi za pest više od drugih udov, počivajoč na blazini. Ne legaj na hrbtu ali celo na trebuhu, nego zdaj na eni strani zdaj na drugej strani; vender bolj na desnej strani, da si krvnega obtoka ne rnotiš. Ne sklepaj rok nad glavo; a truplo si do vrata ogrni. Nagim spati je nezdravo in nespodobno. §¦ 24. Postelje in spalnice. V pernicah spati je nezdravo, ker gorkota in sopari, ki se nabirajo v teh posteljah, naše telo slabijo. Pernice so čestokrat vzrok tokom in so krive, da nas ranogokedaj boli glava, zobje in ušesa. Zdravejše so postelje s podstavkom od slame, mahu ali konjske žime in z volnenimi ali štepanirni odejami. Prostrala (rjuhe) in prevleke naj se kolikor mogoče mnogokrat menjajo in vsa postelja bodi po duevu pogrnena, da ne pride vanjo prah ali druga nesnaga. Pomniti je tudi, da je treba posteljne priprave ali posteljnino večkrat prevetrovati. Clovek naj spi sam. Otrokoni je škodljivo, ako spijo se starirai ljudmi. Spulnica bodi prostorna, zračna visoka, po dnevu naj jej bodo okna odprta, da zrak va-njo pride. Ni pa dobro v spalnicah netiti (kuriti). Sploh bi se spalnice ne smela ogrevati, ali le prav malo; zakaj prevelika gorkota provzročuje glavobol, oniotico iu mrtud. Gorijo li v spalnicah nočne luči, očem to škoduje, vrhu tega nam dim in par teh lučij napravlja še drugih težav. Ponočne lonce (kablje) imevati v spalnicah, nij čedno in spodobno, pa tudi je nezdravo, ker voda v teh loncih provzročuje škodljivo izparivanje. Take lonce je treba koj zjutraj nesti iz spalnic iu jih pridno izpirati in omivati. Po noči jih lehko imanao — če uže nij drugače — dobro zaprte v nponočnih omaricah." §. 25. 0 b 1 e k a. Clovek se oblači, da skriva svojo nagoto in se brani zunanjih vplivov, kakor vročine, mraza in mokrote. Obleka naj nam života preveč ne greje niti naj ga preveč ne inrazi; ona ne sme biti ne pretesna, ne preohlapna; tudi nij, da bi bila prelehka. Prelehka oblačila so večkrat vzrok skrnini (revmatizmu, ki se mnogokaat izvrže celo v nevarne bolezni. Najboljša roba za oblačila je volna; pa ne, da bi kdo volnata oblačila nosil na nagem (goleni) tflesu; kajti volna bi nam telo na nagein preveč dražila. Platnena oblačila so na golem telesu na svojem mestu. Volna vpliva na to, da zunanja vročina le počasu deluje na kožo in nas brani mraza. Nosimo torej volnata oblačila vrh platnenih srajc in svitic (spodnjih hlač). Neposredno na koži naj nosijo volnata oblačila le občutljivi, dosta v mokrotnein delajoči in stari Ijudje. — Kožuhi nas sicer varujejo mraza, pa vsled njih se nam telo preveč izpariva, in slekši jih, lehko se prehladimo Pretesna oblačila preveč tiščijo život; preohlapna pa nas po zirai ne varujejo mraza, po letu pa so nepriležna in nerodna. Glavo iraejmo, kolikor mogoče, golo. Ako jo pa moramo pokrivati, ne pokrivajmo je s kožuhovino, maiiveč po letu se slamniki, a po zinii s pokrivali od klobučevine. Vrat bodi po letu in po zimi gol. S tem ga utrdimo, da se ga ne lotijo tako hitro kake bolezni, a tako ostane tudi glas čist. Jopice naj bodo priležne, a hlače (bregeše) take, da se nam nikjer ne zadevajo. Ne nosi pretesnih čevljev ali škornjic! Noga se rada prehladi; imej jo zmerora v gorkem! Preozki čevlji provzročujejo otekline, trdine in kurja očesa. V posteljo ne legaj s pokrito glavo in pokritim vratom; prsi si pa lehko odeni. Oblačila nam je snažno držati. Volnena oblačila morarno čestokrat pretolči in izkrtačiti ter to, kar je strganega, je treba zašivati. Tako pripravljena oblačila hranimo potem na suhem kraji. Da nam tnolji suknenih in kožuhastih oblačil ne uničujejo, treba, da — vrhu uže omenjenega — oblačila zavijamo v papir ali platno ter jih potein zapiramo. Tudi je dobro, oblačila potrašati z ,,mrčesnim prahora," posebno taka, ki se popolnoma ne dado zapirati, §• 26. Nekoliko o dušnih boleznih. Telesne bolezni uplivajo kolikor toliko tudi na dušo. Bolnik je tožen, boječ in potrt. A tudi dušne bolezni (nebrzdane strasti) silno slabijo telo. Strasti, katere moramo smatrati za dušne bolezni so: jeza, žalost, nevoščljivost, nasladnost i. dr. Nij je telesne bolezni, katera bi tako liitru rastla kakor dušna bolezen; tudi je dužna bolezen mnogo težje ozdravljiva od telesne. Ogenj se v zaČetku lehko pogasi, a ko enkrat močno okoli sebe peseže, tednj je stvar mnogo težavnejša. Isto tako je pri strasteh: v začetku se jini krepko ustavljaj, zakaj pozneje bi se največkrat zastonj trudil! Strasti provzročujejo, da nara kri počasneje teka po žilah; iuozeg nam vsled njih gine in život hira, lica blede in luč očij ugaša; človek bolestuje in sušica je navadno konec strastnemu živenju. §• 27. Pomočki zoper strasti; dušni mir. Pomoč zoper strasti nahajamo pred vsera v veri, nravnosti, razumu in v trdnej volji. Ako smo s takim orožjem strasti premagali, potera dobimo blaženi — dušni mir. In sedaj se nam telo ojači in kmalu nas prešine veselost in zadovoljnost. Kri nam brže teka po žilah, mozeg se nam utrdi, živenjska moc se poviša, lica orudečijo in oko postane zopet urilo in ognjeno. (Dalje prih.)