likala nik lilrtik, Caoa mn J« IK oa lato. (Za NamCIJo 3 K 80 », ■■ Am«rlko Ia drag« tal* dri*** 4 K 00 ».) — Splal Id doplel •• f o-llljajot Oradolltvn »Domoljaba", Llabljaoa, Kopitar]*** nlle* i«**. I. Naročnina, raklamael]* Io laaaratl p*i Dpravolltva „Domol|oba", Ljabljaoa, Kopitar)«« alte« It. I. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Iaa*ratl a* (prejemajo po al*-d*tlb ccaabi Enoatopna pctltvrata (laatloa »Domoljubov«" ilrln* M ■■<) atan« ■■ enkrat SO *. Pri **•■ kratoam objavljanja prlm«r«a *•-paat po dofoiora. — Poaaaua« •tnllk* a* prodajajo po 10 *. I«-koval promat poitno-br*nllal-Ijencga zakonskega moža odkupila krčniariii za kakih borih pet ali šest grošev. Kosninta kapa. ali ni to čisto noceni. posebno kn ima novi denar tako malo vrednosti? 1» P°,e"! sta roko v roki iadrala oba zakonska na svoi dom. Svoii boliši polovici v vesehe ic zapel Matevž tisto malo lepo pesem: Zahvaljen bod' l ubi moj zet ki prišel si pikasto vzet': ic pikasta lisasta, šepasta. vegasta, skrinjo pa polno 'ma suh'ga zlata . . , Ona pa mu tudi ni hotela ostati na ik^11 in jc zapela: Sem lani omožila sc, letos me žc greva; dobila moža hudega, šc hujši kot kopriva .... Ta prizor se jc ponavljal leto in dan, vsako nedeljo in praznik. Ziutrai okolu šeste ur* sta odšla in zvečer ob devetih sta sc vrniia primerno slovesnostjo, kakor po poroki. Ma-icvif ic t)il tega tako navajen, da si niti upal ni domu, predno ga ni prišla iskat njegova Kana. Tako sta živela obadva poleti in pozimi, „b hudem 111 lepem vremenu. In nikdar sko-raj m kanila kapljica grenkobe v kupo zakonske sreče. Zdelo se je, in vsakdo bi sodil tako, da bo mir in sloga spremljala obadva do k/roba. Toda — vse na svetu sc presuče . . . Katri se je namreč zazdelo, da ima denar vsak dan manj veljave. I, saj veste, vse se draži na svetu, samo denar se noče. In zato ie neko nedeljo zjutraj povedala svojemu možu v obraz: »Ti, Matevž, enkrat. mora biti temu konec, sicer znalo priti pasji dnevi nad naju.« Jojme, to jc pogrelo Matevža. Pa jo jc vendarle začel prositi: »Lepo prosim, ti stara . . . samo tri groše, tri bore groše . . . Saj pravzaprav mi je ireba ie enega, druga dva bom shranil« . . . Katra se mu je nasmejala, no, pa se je konečno vseeno udala ponižni prošnji. Vzela je mošnjo iz omare in mu jc odštela naprošene grošc. Medtem pa je zvito namigavala z očmi, češ: »Ti stari, saj tc bo minulo . . .«---- Zvečer ob osmih je sedel zadovoljen, da se jc sam sebi smejal, Matevž za mizo pri Trtici; na črni tabli za njegovim hrbtom se jc prav lepo bliščalo sedem belih črt, kar je pomenilo sedem grošev. Naročil je tudi že skodclico kave za ljubljeno ženko. Ali — nje ni bilo. In to je vznemirilo Matevža. Kazalec na uri se je že pomaknil do poldevetih — nje ni bilo. Kazalec je meril na devet — nje ni bilo. — Ves razburjen je postal Matevž. Niti mislili si ni mogel, da njegova Katra tako pozabi svojo dolžnost. Saj mu je vendar obljubila pred oltarjem, da ga bo spoštovala in ljubila, da bo stanovitno ostala pri njem ..., na, zdaj pa naenkrat pokaže toliko nezvestobo! Sc tri, štiri grošc jc narisal krčmar na črno tablo. Matevžu so sc svetile oči boli in bolj. In glej spaka, naenkrat sc mu je zazaelo, da soUrumbi na njegovi suknji sami svetli tolarji, same srebrne kronicc. Segel jc v žep po nož . . . rsk ... rsk . . . in porezal je vse tolarje in kronicc raz suknjo; zalučal jih ic po mizi in vpil s pijanim glasom: »Hc-cj, Trtica, tukaj imaš denar! Še en frakeljček, čuješ?« Pa krčmar nikakor ni bil pri volji, da bi shranil čudni denar. Prav prijazno sc je sklonil k možiČkit m mu prigovarjal: »Matevž, domov pojdi! Morebiti se je pripetila Katri kaka nesreča, ali ka-li.« Matevžu sc .ie posvetilo v glavi in obrnil jo je proti domu. Šlo je bolj težko: semintja. Skoraj bi bil potreboval zemljevida, da najde svoj dom. Obstal je pred vrati. Potrkal je in poro-potal, pa sc ni nič zganilo. In zakričal je: »Me-e , Katra, odpri! . . . Katra, ljuba moja Katra, saj sc ti ni pripetila nobena nesreča, kaj ne da nc? — Odpri! Odpri! Jaz, tvoi Matevž, sem tukaj.« In pogledala jc žena skozi okno: »Kaj pa sc jc zgodilo tako pozno ponoči?« »I, jaz sem tukaj, tvoj Matevž . . . hvala Bogu. da ni bilo nobene nesreče... Bal sem sc žc, da si morebiti na onem svetu . . . odpri, Katra moja, odpri!« »Kdo pa ic tukaj?« »Oh, oh. kaj me nc poznaš? Tvoj Matevž . . . tvoj ,stari'... i, jaz sem!« »Le počakaj, jaz ti bom dala Matevža, ti baraba . . . Matevž, moj ,stari', je vselej ob devetih že doma . . . precej poklicem žan-darje.« »Ka-a.i? Matevž je že doma? . . . Kaj ne poznam samega sebe? . . . Ce je tvoj Matevž žc doma, kdo sem pa potem jaz? Jej, jej . . .« »To boš že sani vedel! Ce no, pa pojdi vprašat fajmoštra, da bodo pogledali v krstne bukve. Veš, baraba preklicana si ... le zapiši si za uho!« S temi besedami je zaloputnila Katra okno, da so zazvenele šipe. — Matevžu se je zdelo, kakor bi ga kdo stresel iz hlač. Vinski duhovi so mu pričarali najbolj divje podobe pred oči, konečno pa so ga položili pred hišo na klop . . . preteti vinski duhovi! In v par minutah je slišala Katra v izbi, kakor bi medved smrčal pred hišo. Ako je Matevž enkrat zaspal, posebno ob nedeljah, potem ga ni zbudil kmalu kak ropot. Za noge bi ga lahko vlekel na Hrvaško, pa bi se še tie vzdramil. Katra je zdaj odprla hišne duri, naprtila si je smrčajočega moža na pleča in ga je prenesla v posteljo. Ko se Matevž drugega dne zbudi, ozre se s preplašenimi očmi po izbi. Da, da, njegova izba je to. — Toda vse se mu zdi tako tuje, kakor bi bil v resnici prifrčal ponoči v kako špansko ali rusko vas. Nič se mu ne posveti v glavi, kaj se je pravzaprav dogodilo sinoči. Čudne reči! In sklenil je, da počaka razsvetljenja od svoje ljubljene Katre. Toda ona mu je ostala prijazna in Ijubeznjiva kakor vsak ponedeljek. O sinočnjem dogodku mu ni črhnila niti besedice. Matevž je tudi molčal kakor grob, ker se je sramoval svoje krivde. Sosedje so ga gledali postrani, s pritajenim nasmehom; in to ga je grizlo in peklo. Uganke pa si ni mogel razrešiti na noben način; le toliko mu je bilo jasno, da so ga vinski duhovi vodili za nos . . . preteti vinski duhovi! — Da je Katra držala jezik za zobmi, to ga je posebno bolelo. — Prav nič ni vedel, kaj vse je počel v oni zagonetni noči. In od tedaj se ni upal več k Trtici; tudi svoje Katre ni več prosil za groše — prvo nedeljo ne, drugo ne. tretjo tudi ne. Vinskih duhov se je bal in to ga jc odvrnilo od pijančevanja. Katra pa si je mela roke, češ: »Dobro sem te ozdravila tisto noč . . . he-he, stari!« Razgled po domovini. Dvestoletnica posvečenja ljubljanske stolnice se je izvršilo zelo veličastno ob mnogo-brojni udeležbi ljudstva. V sredo pred Vne-bohodom se je pričela slavnost z nemško pridigo patra Volberta iz Trsta. Ob 8. uri zvečer so jcli zvonovi ubrano pritrkavati, v presledkih pa ie igral kvartet društvene godbe s stolpovih lin na pozavne iu trobente. Na stolpih, nad vratmi in okoli slik zunaj cerkve je svetilo nebroj hičic. V stolnici, ki je bila okusno odičena s palmami in drugimi cvetlicami, ic gorelo v podobi venca nad 300 električnih lučic. Tudi hiše v obližju stolnice so bile okrašene z zastavami. Ob osmih zvečer pa so prebivalci stolne župnije kaj lepo razsvetlili svoja okna. Ves trg pred Škofijo, dalje hiše po Mestnem trgu, več hiš po Križevniških, Gosposkih in Židovskih ulicah je bilo lepo razsvetljenih. Samo v mestni hiši, kjer ima sedež naš slavni magistrat, je vladala prava egiptovska tema. Gospodje magistratovci so bili ta večer, ko se je pomikalo na tisoče Ljubljančanov okoli stolnice, tako varčni, da so točno ob 8„ ko se je pričela slavnost na zunaj pogasili obločnice. Ko bi ne bili naši vrli meščani poskrbeli za svečavo s tem. da so razsvetlili svoja okna, bi bila po Glavnem trgu vladala pravcata tema. Celo naši politični nasprotniki so obsojali to magistratovo predrznost. — Na Vnebohod Gospodov so imeli slovensko pridigo premil. g. knezoškof, sv. mašo pontifikalno je opravil mil. g. prošt Sajovic; ob pol 10. je imel slavnostni govor jezuit pater Volbert, za tem pontifikalno sv. mašo premil. g. knezoškof. Te slovesne sv. maše se je udeležil dež. predsednik Sclnvarz. grof Korinski, dvorni svetnik Ltibec, vladni svetnik Kulavic. deželni glavar Oton pl. Dc-tcla, predsednik dež. sodišča Levičnik, več vojaških dostojanstvenikov in venec dam. — Popoldne jc govoril slavnostni govor stolni kanonik dr. Andrej Karliu, slovesne litamje je imel mil. g. stolni prošt Sajovic. — Vsa cerkvena slovesnost se je izvršila v najlepšem redu. „ v Na binkoštni pondeljek bode klub »Brace hrvatskega zmaja« postavil na Vinici po deseti sv. maši spomenik Ljudcvitii Tomšiču, hrvaškemu učitelju in književniku ter našemu rojaku. Grdo postopanje. Piše se nam: Skrajno surovo ie postopanje policista ljubljanskega trga, znanega Pintarja. Ta človek tako grdo vpije nad našimi ženskami, ki prodajajo živila na trgu, da se vsem ljudem že gabi. Ni čuda, da ga vse preklinja. Saj nismo živali, da bi sc nad nami tako divje vpilo, saj moramo plačati od prostora, na katerem prodajamo. Uboge kmečke ženice se kar tresejo pred tem trinogom. Tu naj napravi Hribar red. Ljubljanski liberalci so imeli zadnji shod preteklo nedeljo v »Mestnem Domu«. Bili so na shodu zopet isti zaslepljenci, ki divjajo za liberalci čez dni in strn. Liberalna tolovajstva v Ljubljani. lakih nasilstev še ne pomnijo v Ljubljani, kakoršna so počenjali liberalci v sredo pred Vnebo-liodom Gospodovim. Naši pristaši so sklicali par shodov. Liberalna banda je zasedla prostore in je vsa vpijanjena pričakovala naših ljudi, da jih napade. Naši somišljeniki so se umaknili v druge prostore in tam mirno zborovali. Zborovali so med drugim tudi na Karlovski cesti pri Kameiičanu. Govorili so tu dr. Lampe, dr. Šusteršič, Gostinčar i. dr. Kar naenkrat okoli pol desetih zvečer pri-derejo liberalne barabe pred gostilno in hočejo s silo udreti notri. Ker se jim to ne posreči, začno metati kameneje v sobo in pobijejo vse šipe. Da niso naši ostali kljub tem surovosijjn mirni, bi bila brez dvoma tekla kri. Policija .ic mirno gledala to početje. Ko so zvedeli naši somišljeniki v »Rokodelskem Domu« zbrani, kaj se godi, so prišli na pomoč. Tedaj pa jo je pobrala liberalna tolpa dalje. Šla je delat škandale še drugam po mestu. Ne moremo opisati vseh lumparij, ki so jih liberalci vprizorili samo ta večer, zadostuje naj le to, kar se je zgodilo pred Škofijo. Naši so mislili, da je policija napravila red. Kakih 80 somišljenikov je spremljalo dr. Lampeta domov, kajti posamezniku ni bilo varno hoditi. Ko pridejo na Mestni trg. pride vest, da so šli po izvršenih silovitostih razgrajači s Chainom prirejat - ovacije Hribarju- Lepa serenada, ki je je Hribar lahko vesel! Nato so šli razgrajači po mestu dalje razgrajat. Razgrajači so se ustavili pred hišo, v kateri stanuje dr. Šusteršič in so hoteli tolovajsko udreti skozi vrata, katera so naskakovali. Ker se jim vrata niso udala, metali so kamenje v prostore »Ljudske posojilnice«. Ob teli izgredih ni bilo nikjer videti policije! Ko so razgrajači odšli dalje, prišla sta dva policaja konstatirat, da »izgrednikov ni več tu«. Korakajoč dalje po Mestnem trgu, zaslišijo naši pred škofijo žvižganje in razbijanje oken. Razgrajačem se je posrečilo, potem ko so po dogodkili na Karlovski cesti zopet na dveh krajih razgrajali, mimo glavne policijske stražnice (!!) priti še pred škofijo in stolno cerkev! Naši so pospešili korake. Sedaj šele smo videli par policistov, ki so spremljali naše s Karlovske ceste, da hite proti razgrajačem pred škofijo — naši so bili kmalu pred škofijo — brez vpitja, brez razgrajanja na pomoč proti podivjani tolpi. Mladi razgrajajoči dijaki so hipoma zbežali na vse strani, ostalo je v ozadju s Chamom le kakili 25 ^do 30 lib. pristašev, zavarovanih od policije. Šele ko so naši prišli pred škofijo, je policija aretirala tri razgraialce. Kmalu smo opazili, kako so Cha-movci, županovi protežeji, proslavili liberal-stvo pred škofijo. Pobili so na škofiji 17 šip, devet debelih kamnov je priletelo skozi udrte šipe v prostore prvega nadstropja. Celo v Bončarjevo hišo so metali kamne in pobili okno v prvem nadstropju. Gospod Bončar je bil v smrtni nevarnosti, da ga druhal s kamni ne pobije!! Tolpa je metala kamne in jajca tudi v stalno cerkev, ki je baš ta večer slavila svojo 200letnico. Zvečer je bila cerkev lepo razsvetljena, banda Hribarjevih agitatorjev ie pa s kamni bombardirala cerkev. Oken na stolnici niso zadeli, ker so previsoka in so bili v tako pozni uri Hribarjevi vojščaki že vsi tako pijani, da niso mogli tako visoko metati. V zgodovini ljubljanske stolnice bo ta noč zapisana za vse čase in bo pričala poznim rodovom, kakega župana je imela Ljubljana v osebi Ivana Hribarja! Do skrajnosti ogorčeni, a vendar mirno so naši čakali, da policija spravi Chamovce s poti, nakar so šele odšli dalje ter se razšli. Taki so bili dogodki v Ljubljani v sredo. Lahko rečemo, da takih škandalov, takih nasilstev še ni bilo v Ljubljani. Sami smo morali biti policija, da smo svoje branili pred nasiistvi, sami smo morali delati po Ljubljani red in mir! Vsa Ljubljana je stala pod vtiskom nesramnega divjanja ma-gistratnih pristašev. Sedaj ve vsa Ljubljana, kdo vedno dela škandale po Ljubljani! Tega ne zataji Hribar, če še tako zavija oči ob takih dogodkih. Kontur je za red in mir v Ljubljani, ta mora naiodiočnejše nastopiti proti takim neznosnim razmeram, ki vedno Ljubljano Ie grde pred svetom jn vsemu prebivalstvu le škodujejo. Otrok utonil. — Mati pri reševanju se zastrupila. V nedeljo 5. t. m. popoldne se je prevrnil na Ilovici tnal otročji voziček, v katerem je ležal osem mesecev stari otrok posestnika Franceta Dolinšeka. Voziček je stal v bližini vode. Blizu ie prišel dve leti stari Dolinšekov otrok, ki je voziček z osemmesečnim otrokom rinil 50 korakov naprej in ga prebrnil v jarek. Otrok jc pal iz vozička v vodo in utonil. Ko je mati prihitela reševat otroka, zadela je z nogo ob neko stvar in si zastrupila kri. Otroka so prepeljali v mrtvašnico, nevarno bolno mater pa v bolnico. Moka podražena. Iz zadruge mokarjev se piše: Žitni trg naznanja dan za dnem višje cene. Prišle so že do višine, ki so primorale vse ljubljanske in okoličanske trgovce z moko, dvigniti ceno najfinejši moki št. 0 1 kg na 34 vinarjev, oziroma 33 vinarjev izven Ljubljane pričenši s 6. t. m. Prememba posesti. Mesar in gostilničar gosp. J. Javornik v Kandiji je kupil posestvo vdove g. Windischer, ki se preseli v Ljubljano. Samomorilca našli. V gozdu na Rožniku pri Ljubljani so v soboto 4. t. m. popoldne našli obešenega 52 let starega posestnika Janeza Perkota iz Spodnje Šiške, katerega so pogrešali od 26. aprila t. I. Perko se je že dvakrat poizkusil obesiti, a ga je obakrat rešil njegov sin. Obveščanje sodnije o izbruhu živalskih kužnih bolezni. Po ukazu poljedelskega ministrstva obvestiti bodo morala okrajna glavarstva vselej okrajne sodnije o izbruhih živalskih kužnih bolezni, radi katerih se je morala odrediti zaprtija okuženega dvorca (hleva), kraja ali pokrajine, da se na ta način prepreči morebitna sodna prodaja in odstranitev zaprtij! podvržene domače živine brez medsebojne vednosti poklicanih oblastev. Žrtev I. maja je postal 26-letni samec Jože Geršak, doma iz St. Petra pri Konigs-bergu. Omenjeni se je komaj pred enim mesecem vrnil z Nemškega. 1. maja je pri nas v Trbovljah delo počivalo. Da je hitreje potekel čas, popivalo se je po gostilnah. Geršak je bil v družbi štirinajstih fantov v gostilni g. Lukmerja. Ker jim je vino že pamet zmešalo, so se sprli med seboj. Geršak je bil sam, proti štirinajstim. Podal se je domov ter pozval tovariše, naj gredo ž njim. Ker nihče ni hotel iti, vrnil se je sam. Potoma pa sreča 18-lctnega Borštnerja Tomaža, ki je prihajal iz družbe, s katero se je bil Geršak preje spri. Brez povoda je Geršak napadel 13orštnerja. Slednji se je seveda branil in je 1)0 nesreči prerezal Geršaku vrat, da je ta na mestu obležal mrtev. Borštner svoj čin popolnoma priznava in pravi, da je to storil nevede v siiobranu in hipni jezi. Revež se bode moral pokoriti v ječi. Na drugem mestu pa so se fantje stepli. Največ jih je dobil Majdič Jakob. Odnesli so ga v bolnico. Upanje, da okreva, ni izključeno. Krščanstvo ljubljanskega župana. V vol. boju je prinesel »Slovenec« marsikako resnično poročilo od Hribarjevega delovanja, ki je bilo mnogim pokrito dosedaj. Zlasti je vzbudilo po Ljubljani splošno ogorčenje Hribarjevo postopanje z lastnimi delavci. Ta mož, ki se hvali po shodih, da je socijalen, je celo svojim delavccm pritrgoval plačilo tako, da so morali svoje krvavo zaslužene krajcarje iztirjati od tega moža, ki sedi na stotisočakih potom odvetnikov. Šlo se je pri nekaterih delavcih samo za nekaj kronic, a tudi te je moral iztirjati advokat od ošabnega Hribarja. Taka je ljubezen županova do ubogih trpinov delavcev. In ta človek se ponaša v sobotnem »Narodu« s krščanstvom, češ da ga nosi v srcu in ne na jeziku. Ali ne ve dobri kristjan Hribar, da je vnebovpijoč greh delavcem zaslužek pritrgovati ali pridrževati? Naj le povpraša svojo kosmato vest. Dalje bi se drznili vprašati krščanskega moža Hribarja, v katero cerkev pa hodi k maši ob nedeljah in praznikih! Ljubljana ima vendar do 12 cerkva, a Hribarja ni videti v nobeni. Pač motimo se, Hribar gre v cerkev in sicer na v stolnico na cesarjev rojstni in godovni dan, v Trnovo pa k procesiji in k sv. maši na nedeljo Sv. Janeza Krstnika, ko je tam žegnanje. Sv. zakramentov pa najbrže od poroke še ni prejel. Tak kristjan je Ivan Hribar, ki nosi krščanstvo samo v srcu. — Zdelo se nam je vredno to povdariti, ker se Hribar, kakor kaže, kaj rad ponaša s svojim krščanstvom. Iz ljubljanske okolice. g Sostro. Zupljani smo sprejeli novega gospoda župnika Ivana Molj z vso radostjo in odkritosrčnim veseljem, kar daje upravičeno novemu gospodu pogum v trudapolnem duhovniškem delu. Vitki mlaji, številni napisi na slavolokih, pred vsem napis ob vstopu v župnijo: »Župnija sostrška se vas raduje ko župnika zdaj svojega pričakuje«, daje dokaz, s kako radostjo smo pričakovali novega go. spoda župnika. Sprejel ga je občinski zastop polnoštevilno z gospodom županom na čelu, šolska mladina in premnogo ljudstva. Z otroško vdanostjo in neustrašeno pa je pozdravila novega gospoda učenka devetih let A. Lipoli, s šopkom rudečih in belih nageljnov. Podok-nico v soboto zvečer so priredili domači mladeniči in domači pevci v resnici čarobno, ko so švigali kviško raketi, umetalni ognji itd. Ljudstvo pa se je radovalo ob tem nočnem pozdravu poliioštevilno, saj so ostali doma skoraj samo varili. Med gledavci jih je bilo tudi veliko iz sosednjih župnij. — V nedeljo, dne 5. maja pa nam je predstavil prečastiti dekan A. Fettich-Frankheim novega gospoda z govorom, v katerem nam je slikal trpljenje in veselje duhovnika med svojimi župljani. g Politični snubač Janko Zlrovnik v Medvodah. Na Vnebohod, dne 9. t. m„ je bil v Medvodah pri mesarju shod, na katerem je neodvisni kandidat Janko Zirovnik prišel snubit politiko, toda nadebudni snubač se je pri nas lahko prepričal, da bo dobil od »nezveste« neveste »politike« »korbico«, ako jo snubi še sedemkrat sedem let . »Slovenski Narod« se baha, da je bilo na tem shodu okolu 200 zavednih volivcev. No, to je pa debela liberalna laž. kajti na imenovanem shodu ni bilo dosti nad 100 ljudi z ženskami in otroci, in izmed teh velika večina pristaši S. L. S„ in med temi tudi nekaj Zirovnikovih pristašev, ne -•> kakor »Narod« piše, nekaj pristašev S. L. S. Koliko je bilo naših pristašev, to J. Zirovnik že sani dobro vč, kajti ko je predsednik otvoril shod (Jančigaj), ter mimogrede med državno-zborskinii kandidati omenjal tudi dr. Šusteršiča, so pri tem opetovano zaorili gromoviti živio-klici dr. Šusteršiču. Osupli in obupani liberalci so gledali te ovacije iz katerih se ie lahko takoj izprevidelo, v katerem taboru je ogromna večina volivcev občine. In ko je liberalcem prijazni mesar gospod Jesih videl liberalne stiske in zadrege, jim je takoj pre-skrbel orožnike, in pod njihovim varstvom se je potem vršil ubogi shodek. Neodvisni kandidat J. Zirovnik je razvijal in žvečil svoj program, kakor se ga je naučil iz »Slovenca« in »Domoljuba«. Kako pozna našo okolico ie razvidno iz njegovega govora, v katerem je tudi rekel, da ima medvodska občina 1000 duš. Tu se je mož temeljito zmotil, kajti naša občina šteje nad 3000 duš, kar pa on seveda ne ve. Sploh se je kandidat Zirovnik nokazal enega najslabših govornikov, kar smo jih kdaj slišali. Svoj klaverni govor je končal z besedami* se vam priporočam, kakor kak prijazni kramar, ko odhajaš iz njegove prodajalne. Ko je konečno še predsednik Jančigaj priporočil liberalnega »neodvisnega« kandidata, kakor jud svoje preležano blago, je zaključil shod. Ni pa upal dati kandidature na glasovanje, ker se je očividno zbal prevelike blamaže. Toda nazadnje pa pride najlepše. Ko smo odhajali s shoda, je neki liberalec delil med volivce tiskana priporočila za kandidata Zirovnika, toda na svojo žalost je moral videti kako so jih volivci vpričo njega na kosce raztrgali ter razmetali po cesti. Tako je kandidat Zirovnik prišel res že blizu državnega zbora, kajti njegova imena so bila že na državni cesti v Medvodah na raztrganih papirjih in so oznanjala Zirovnikovo slavo od mesarja pa do Boj ta in naslednje dni so hodili po njih ljudje in živina. Videvši vse nastlano Zirovnikove reklame, so delali ljudje razne dovtipe ž njim, dobro vedoči, da 14. maja pride za temi raztrganimi papirji tudi Zirovnikova kandidatura. No, ko je pa naslednje dni Zirovnikova reklama s ceste precej hitro izginjala, smo pa sodili, da ta častna imena gotovo pobira po cesti takozvanl medvodski liberalni »papež« (Pupč) in gotovo spravlja v svoj album v spomin na ta imenitni dogodek za Zirovnika. Nekaj pa j siuo pri tem shodu značilnega opazili, glede mesarjeve hiše v Medvodali. Ta lokal je na razpolago vsem našim nasprotnikom za njihove prireditve. Ravno pri tej priliki smo videli, da so gotovi ljudje od te hiše zmerjali naše pristaše z izzivačt, ined tem. ko so našim nasprotnikom pustili prosto vsako izzivanje. Kar sc pa tiče mesarjevega lokala, bomo to hišo vedeli priporočati vsem našitn nasprotnikom, našim somišljenikom pa priporočamo, kadar boste kaj okrog hodili, pa še »mimo« mesarja pridite in pojdite naprej! d Ljubljansko barje! — D r a g i Do m o -ljub! Pri nas na barju so nasprotniki posebno marljivi. Zadnjega aprila je sklical gospod Črnagoj shod v šoli. Udeležba je bila majhna. Zlata nebesa je obljuboval tistim, kateri bodo volili Hribarja. Kaj pridno pa agi-tira gostilničarca Vidmarca. V preveliki navdušenosti pa zabavlja čez »S. L. S.« in kaplane. Govori se, da bo dobil vsak kdor bo glasoval za Hribarja umetna gnojila zastonj. Toda možje umetna gnojila so Vam le pesek v oči. Spomnite se ko ste hoteli mleko podražiti za par vinarjev, kako se je obnašal Hribar; pustil je za zabavo Ijubljansk. damam zasramovati mlekarice in metati posode z mlekom ob tla. In ravno isti Hribar bi sedaj rad vaše glasove. Vsak ima pa takoj pred nosom napredek magistrata, cesta je taka, še ob lepem vremenu bi si človek kmalu noge polomil. Torej, možje volivci, ne dajte se preslepiti sladkim besedam liberalcev. Ako si hočete zagotoviti boljšo bodočnost, oddajte glasove le krščanskomislečemu možu S. L. S., le krščanski mož je pripravljen živeti in delati v blagor bližnjemu. Ce boste pa izvolili moža, ki 11111 ni drugo mar kakor zabavljati čez vero in duhovnike, boste zadali smrten udarec bla-gru slovenskega kmeta. Torej ne dajte se prevarati in volite vsi kot en mož Ivana Kregarja. Poteptajte v blato vso nesnago in nasprotnike krščanstva, da ne pridejo v milo slovensko deželo francoske razmere. Možje, oprezni bodite in ne hodite poslušat Crnagoja in Vidmarce, le ognite se raje obeh. En »Naro-dovec« iz Ilovice je kar odkritosrčno povedal, da bi le radi duhovnike prepodili iz cerkve. To jasno kaže, kaj jim je bolj pri srcu, ali kako bi pomagali kmetu, ali kako bi škodovali veri. Vsem zavednim volivcem po širni Sloveniji pozdrav, barjanom pa posebno pozor. Vsi za enega in potem eden za vse. Gorenjske novice. Bohinjske novice. Nesramnost. Kot nekaj nezaslišanega se čuje zadnje dni iz Srednje Vasi. Izprijeno dekle je šlo nad g. kapelana Stržaja in ga prav po hribovsko začelo nesramno zmerjati. Kaj pa je naredil gospod tak greh. Nič drugega kot opominjal jo je k rednemu krščanskemu življenju. A ona gre in še drugod sramoti vodnika naše družbe v veselje nasprotnikov Marijine družbe. Tu na lem mestu bodi požrtvovalnemu gospodu Stržaju izrečena zahvala za njegovo neustra-šenost in za spr»tno vodstvo Marijine družbe. Kdor sramoti vodnika, sramoti celo družbo; Na sv. Marka dan je imel pri nas naš bodoči poslanec Pogačnik shod zaradi naših Planin. Dne 14. maja hočemo vsi njega voliti. Vsi na krov za g. Pogačnika. Predavanje. 21. aprila je bilo kat. slovenskega izobraževalnega društva predavanje. Govorilo se je o ohranitvi naših gozdov. Pri drugem predavanju je želeti obilnejše udeležbe. C. kr. okr. glavarstvo je dostavilo nekaterim tukajšnim posestnikom odlok, da morajo zasaditi posekane parcele, katere so lansko leto tujcem za mali denar prodali. Kmetje varujte svoje gozde. Po zimi je tudi pri nas v zgornji dolini zajec objedel veliko sadnih dreves Škoda je velika. Dolžnost naših prihodnjih poslancev je, da spremenijo lovski zakon v korist kmetu. Proč z zajcem I Delo v predoru. Na 108 kompadi — v drugem kilometru teče mrzel studenec, pravzaprav potok z navpičnim in stranskim pritiskom v predor. V deževnem vremenu redno narašča in še z večjo silo drvi skozi vdolbine, napravljene za odtok naravnost na železnični tir. — Mrzel, neprijeten poliv in šum tega podzemeljskega potoka je čutil vsak vlak v predoru. Ker je pritisk postajal vedno močnejši in je deroča voda zidovje oboka vedno bolj razjedala, bati se je bilo prej ali slej nesreče. Treba je bilo misliti, kako nedostatek odpraviti. Vodstvo grajenja železnice je kočljivo delo poverilo g. inženirju Hontschick-u Pod njegovim spretnim vodstvom izstreljali so delavci nov stranski rov, dolg 13 m. Koncem istega krenili so polagoma poluokrožno proti jugu kvišku ter dospeli z novim rovom tri metre nad obokom. Tu je počil zadnji strel, ln glejl Voda je zadrvela s tako silo po novem stranskem rovu, da so delavci z g. inženirjem komaj ubežali v predor. Za njimi se je valilo kamenje in gromoz. Nad novo vdolbino gore se sliši bobnenje padajoče vode: biti mora v notranjosti gorovja velikanska podzemeljska jama. Potrjenih k vojakom je bilo 12 mla-deničev iz bistriške občine. S sankami smo se vozili prva dva dneva v majniku. Pač čuden maji Menda se je letos zmotil. Novice iz blejskega kota. g Gorje. Gregorčičeva slavnost je vkljub tako slabemu vremenu najbolje izpadla. Ker je igra „Trije tički" tako šaljiva zato jo namerava bralno društvo še ponoviti. — Čebelarska kupčija se povoljno razvija, podružnica je dosedaj odposlala 19 plemenjakov in 3 matice. Dve matici celo v Ameriko. Odbornik tukajšnje čebelarske podružnice g. Mat. Žemva je imel že 25. aprila svoj prvi roj. Bil je 2 kg težek in popolnoma naraven. To je izvanreden slučaj, kateremu se spodobi, da se zapiše, ker pri nas normalno pred 15. majem ne ogre-bamo rojev. — Javno zahvalo zasluži cestni odbor, ker je pri novi cesti na kolodvor Bled zasadil samo lipe. To ti bodo že čez nekaj let brale in šumele naše ljubljenke. Danes pa, ko to pišem, imamo še čez pol metra snega. g Z Bleda po občinskih volitvah: Naduta, vsemogočna Peternel-Pretnarjeva klika je popolno poražena v vseh treh razredih in v vseh podobčinah. Oni, ki so bili dosedaj vsemogočni, so sedaj brez moči. Prejeli so, kar so zaslužili. Njih brezmejna ošabnost in nadutost, njih egoizem in gospodovanjaželjnost, njih surovost in biezobzirnost, njih paševanje in maičevanjaželjnost, s katero so hoteli uni- čiti docela vse svoje nesprotnike je odbila od sebe tudi vse poštene in dostojne sicer liberalne može, ki so se združili s kmeti, ki so ostali še vedno vkljub pogubnemu vplivu tujcev značajni in verni možje in zato tak — polom te ošabne klike. Nič jim niso pomagale vse njih zvijače in nepravilnosti v imeniku, nič njih častni občani in različni doktorji, ker so jih morali vse izbrisati, nič, da niso niti očitno razglasili volitev, ampak so jih samo tiho na skrit kotiček na občinski tabli nabili, padli so popolno in njih glorija pred svetom je — šla. Veseli smo te zmage tudi raditega, ker je zmagala stranka dostojnih omikanih mož nad surovimi, nedostojnimi ljudmi. Ljudje Pretnar-Peternelove klike so surovi, neotesani, neolikani, so ljudje nizkega mišljenja, ki kažejo to žalibog povsod po Bledu, kazali so to posebno pri volitvah ko so psovali, pljuvali nad svojimi nasprotniki, zlasti navzočimi duhovniki, medtem ko se je zmagovalna stranka obnašala povsod dostojno'in vzgledno. Voditelji, če imate kaj dostojnosti v sebi, ali vas ni sram takih ljudij, ki so stebri vaše stranke, taka stranka mora razpasti. Kar nas je dostojnih — z vami nikdar. — Možje kmetje, vam pa vsa čast. Prišli ste polnoštevilno združeni kot en mož in zmagali ste, če bo treba priti drugič, pridite še. Ostanite vedno tako združeni in Bled ne bo pal versko, ne narodno. Vi ste stebri Bleda! — iz kranjskega okraja. g Raznoterosti iz Olševka. Mladeniči, udje slovenskega izobraževalnega društva so igrali 4. in 5. povelikonočno nedeljo igre: »Čevljar« in »Kmet in fotograf« prav izvrstno. Bil je tudi občni zbor izobraževalnega društva. Izvoljeni so bili: Predsednik: Andrej Vole, župnik v p.; podpredsedenik: Andrej Miiač, posestnik; tajnik: Ivan Ferjan, sin posestnika; tajnikov namestnik: Mihael Bakov-nik, sin posestnika; blagajnik: Ivan Logar, sin posestnika; blagajnikov namestnik: Aleš Košir, posestnik; knjižničar: Ivan Sajovlc, sin posestnika; pregledovalci računov: Andrej Brolih in Franc Rozman, posestnika. — Knjižnica šteje čez 160 knjig. g Iz Smlednika. Pravijo, da smo mi Smlejci zaspani ljudje, toda to ni res. Tudi mi napredujemo, seveda le bolj počasi. Sedaj imamo že hranilnico, imamo tudi družbo treznosti, čeprav nimamo še izobraževalnega društva, ne moremo in ne znamo si pomagati. Mi mladeniči smo navdušeni za društvo, in bi z veseljem pristopili, ako bi ga kdo ustanovil. Izobraževalnega društva pri nas ni tako lahko ustanoviti, ker nimamo primernega prostora, toda vse to nas ne sme ovirati, ne smemo misliti, da so drugod zrastli društveni domovi kar sami, kakor gobe po dežju. Le pogum tudi pri nas, se bo že dobil kak prostor za naše društvo, samo treba ga ustanoviti. V Smledniku je razpisana sedaj tudi nadučiteljska služba. Krajni šolski svet naj pazi pri imenovanju učiteljev, da ne bo prišel kak liberalec. Prosilci imajo čas do 20. maja. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Železnikov. Dekleta tukajšnje Marijine družbe so nam priredile zadnjo nedeljo prav prijetno in obenem tudi podučno zabavo. Igrale so ,Sv. Cito' in .Kukavica, modra ptica'. Nismo pričakovali, da bodo naš« dekleta tako izborno pogodile, zlasti, ko so bile po večini prvič na odru. Vse gralke brez izjeme »o svoje vloge igrale z največjo spretnostjo ta pravo gledaliiko rutino. Njihov nastop M Str a« 312 odru le kar presenetil mnogobrojno občinstvo. Res čudili smo se, kako je mogoče, da so si v primeroma kratkem času pridobile tolike sigurnosti. In občinstvo jc vedelo to ceniti, kar je pričala splošna zadovoljnost. Zlasti nam je ugajal v drugi igri ljubki tercet, le žal, da se je pridružil neki nepoklicani brez-potrebni hreščeči bas. Veliko boljše bi bilo, ako bi dotični prihranil svoj »instrument« za druge boljše čase. Naša dekleta so s tem pokazala, da so Marijine družbe ne le varhinje čednostncga in krepostnega življenja, ampak tudi lahko vir res prave plemenite izobrazbe. Da je igra tako izborno uspela, je v prvi vrsti zasluga naše vrle g. učiteljice, ki se ni strašila truda, katerega je imela pri učenju igralk, zato ji izrekamo tu javno zahvalo. Čudno se nam pa je zdelo — sicer je v 2eleznikah itak marsikaj čudnega — da je požarna bramba ravno v isti uri, ko se je vršila veselica, imela svoie vaje. Bog zna, kaj je s tem nameravala? Ali je bilo slučajno, ali morda namenoma? Bog vel! Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Iz Vač. Dne 1. maja smo dobili na Vačah vozno pošto, katera jc bila zelo potrebna za Vače. — Dne 3. maja zjutraj, ko so šli ljudje od šmarnic, so našli mrtvega 50 let starega Jožeta Palčiča. Ljudje so ga pogrešali že v nedeljo. V soboto zvečer so ga videli iti iz Vač, kjer je delal kot dninar. Mož je pre-rad pil ta kratkega. Na večer je ravno snežilo in pokril ga ie sneg za vedno. To nesrečno žganje! d Iz Višnjegore. Dne 6. maja je umrla omožena Marija Zupančič. Bila je vseskozi krščanskega mišljenja in odločna nasprotnica liberalstva. Vsakega je takoj zavrnila, kdor je bil zoper duhovnike ali cerkev. V bolezni je bila vedno udana v božjo voljo. Dopisnik se zahvaljuje vsem tistim, kateri so ji kaj dobrega storili v bolezni. Bog jim povrni, zlasti požarni brambi in drugim, kateri so jo spremili k zadnjemu počitku. Naj počiva v miru! d Iz Cerovca. Umrla je pretečeni mesec v Cerovci Ana Femec, po domače Streklovka v 75. letu starosti. Bila je blaga žena in po svojej radodarnosti do revežev znana po celi okolici. Pokopali so jo na Libergi. Sveti ji večna luč! d Iz Višnje gore. Živinorejcem višnjegor-skega okraja se naznanja da bode v začetku junija (dan naznanimo pozneje) premovanje goveje živine. Hranilnica in posojilnica za Višnjo goro je odločila za breje telice 5 premij in sicer po 40, 30, in tri po 20 kron; za lepe krave tri premije po 30 in 20 kron. Premo-vanja se sinejo vdeležiti kmetovalci ki prebivajo v višnjegorskem sodnem okraju. Hranilnica višnjegorska je darovala 500 kron za zaklad živinske zavarovalnice, ki se bo skušala v kratkem ustanoviti, 800 kron za podporo kmetijstva sploh. Teh 800 K je deloma že porabila za jorkširske svinje, katerih je razdelila 13 posameznim posestnikom proti temu, da jih dvakrat oplemenijo. Kupila je tudi pri »Kmetijski družbi« jorkširskega mer-jaščka, katerega je izročila i. Tomšiču na De-dendolu, ki ga bo spuščal v jeseni. — Poleg tega je darovala župni cerkvi za nov portal 800 kron; cerkvi'v Višnji gori 300 kron za omet zvonika, za ustanovitev farne knjižnice v Višnji gori .300 kron, ter po 100 kron požarni brambi v Višnji gori, za uboge šolarje v zavode. Naj bi jo posnemale tudi druge posojii- njce v tem oziru. Nikar zakopati dobička v rezervne zaklade, porabite jih zdaj v občeko-ristne namene! Iz Zagorja d Povožen delavec. Dne 30. aprila zvečer se je vračal železniški delavec Jože Metelko, doma iz Zameškega v Skocijanu, iz Zagorja proti domu. Stanoval je na stražnici st. 5/e. Da bi si skrajšal pot, gre kar po železniški progi. Naenkrat prihiti vlak; ogne se mu na drug tir, tedaj pa ga zagrabi drugi vlak, ki mu jc prišel od nasprotne strani za hrbtom, v ece ga nekaj časa za seboj in vrže v jarek, kjci je mrtev obležal. . d Nenadoma je umrl v Podkraju kovač Janez Zadobovšek, po domače Beber. Sel je spat zdrav, pa nekoliko omoten od žganja, našli so ga zjutraj mrtvega. Bil je sicer dober mož in prijazen sosed. d Za prvi maj je šla trda našim socialnim demokratom. Ustavljalo se je premogovniško vodstvo, potem je pa še okrajno glavarstvo obhod prepovedalo. Vršil se je vendar le. Na veselico v Habatovem salonu sta prihitela iz Ljubljane Cankar in Kristan. Cobal je šel med svoje v 'Trbovlje. d Tudi penzijon. Nekaj hudih kvartopir-cev je v Zagorju »ajnealo«. Izgubili so precej drobiža, eden celo 76 kronic. Sodišče jim je dalo zato nekaj počitka v litijskih zaporih. I ako so vsaj lahko občutili, kako se godi človeku, kadar gre na — penzijon. Bogve, če smo tega tudi mi krivi? Iz raznih krajev Dolenjske. Volivni shod. Iz Št. Vida na Dolenjskem. Da se bo volivni shod v Št. Vidu dobro obnesel, smo, sklepati iz trezne razsodnosti in globokega verskega prepričanja našega ljudstva, vedeli že preje, a da se bo obnesel tako izvrstno, nismo pričakovali. Shod 5. majnika, na katerem jc deželni poslanec gospod Povše nastopil kot državnozborski kandidat za naš okraj, je obiskalo do 500 volivcev, da nc štejem žena iu deklet, katerih ni biio dosti manj. Navdušeno so volivci pritrjevali govoru gospoda kandidatain sc soglasno izrekli za to, da zaupajo prevažuo postojanko v državnem zboru samo takemu i>oslaneu, kakor je gosp. Povše, ki stoji na strogo verskemu stališču in ima srce in razum za ljudstvo. Prav spretno in navdušeno je vodil shod gospod c. kr. poštar in posestnik Kristan, ki je kljub boleh-nosti na občno željo ljudstva prevzel predsedstvo, za kar mu bodi izročena na tem mestu srčna zahvala. 'Tudi č. g. opat stiški se je udeležil shoda v veliko veselje našega dobrega ljudstva. (Nasprotni shod.) Culi smo, da je tudi »demokrat« Cankar nameraval to nedeljo v St. Vidu imeti shod, toda glejte ga spaka, nikjer nima toliko kredita, da bi mu zaupali kak prostorček. Saj za tri ljudi bi bil lokal zadosti velik, več bi jili tako ne bilo na njegov »sijajen« shod, pa še tega mu Šentvidci ne zaupajo. Res žalostna usoda! Čast pa tistim družinam, ki so kljub vsem prošnjam Cankarjevih satelitov postavile Cankarja pod kap kakor se spodobi. Tako naj se zgodi povsod ui z vsemi izdajalci vere in domovine. (»Kjer so farji zraven, je še vselej vse fa-ltralo«), tako nekako je modroval in prerokoval pretečeni teden eksmlekar Jereb po Beču in tako odgovarjal ljudi od naše zadružne m ekarne. No, dobro je storil, da jo je hitro odkuril ko je spoznal učinek svoje agitacije •sicer b. morda ne bil prinesel zdrave but ce domov. Dasi ima trdo - kar je res, je pa es - ie vendar zelo dvomljivo, če bi bil srečno odnesel pete, ko bi ne hii umolknil in jo 5- hal. Bečani so s tem pokazali, kaj mislijo „ Jerebovi modri glavi. (Svoji k svojim!) »Ali je to krščanska lju. bezen, čc se človeku, kakor je Jereb, naen-krat odpove služba mlekarja in se mu iako vzame kruh?« Tako misli in govori nekaj mož po Jerebovem kalibru. Mi pa mislimo da ima narodni pregovor »Svoji k svojim« še vedno nekaj veljave in da je vendar bolje, da sc da kruha liudeiti, ki so naši, kakor pa'|ju. dem a Ia Jereb, ki vprašuje ljudi, kaj imajo od tega, čc hodijo k maši in če so kai boljši ako hodijo k procesijam in v cerkev. Ali ni tako, gospodje ? Poglejte sami raje v sc, če morda vam vest v tem ozru kaj ne očita. d Št. Rupert. •— Neumnost in laž-nji vos t liberalccv .ie pokazal dopisnik »SI Naroda«, te ciganske cunje. Pretekli teden ko sc laže čez gospoda župnika in kaplana v Št. Ruperlu. Takim ljudem povemo, tla nam je ljubo to ravnanje; bomo saj ljudem lahko povedali, kdo ste laži-klerikalci, ki danes prisegale -- jutri se pridušate. Vi vsi lahko i mirnim srcem podpišete ime Penca, ker ste čisto njemu podobni. Ljubljanski liberalci ki gredo škofu okna pobijat iu v cerkev kamenje metat — so postavili Pencata za kandidata — pri nas — na krški strani pa Qom-bača • - zoper Pencata. Ali sc ne pravi to »norce briti« iz Pencata? Liberalci so se brili na račun Penceta, Penca pa na račun vaš slavni olikani vsega vedni kričavi laži-klerikalci. Vi vedno kričite, da ste klerikalci -ali vas potem ni sram, da tako lažete. Ne upate si reči, da ste liberalci z marko na vraiu — da bi vas ljudstvo ne spoznalo in pustilo na cedilu. A skrbeli bomo, da sc bomo na' nko spoznali. Kolikor hujše se boste lag Ii čez duhovnike tembolj se boste osmešili, kolikor bolj boste tipili enako čifutom — toliko bolj vas bode ljudstvo spoznalo. Vsak pristaš poštenjak »S. L. S.« pa naj skrbi, da spozna svet take ljudi. Odločnosti je treba, ne strahu! Možatost in zavednost je na naši strani in poštenost — zaje in lisica je doma pri tistih, ki hočejo postati po sili poslanci, po sili župani. d Glas od Velike doline. Poučno predavanje smo imeli dne 9. t. m. na k riževo po prvi sv. maši. Predaval je na šolskem vrtu potovalni učitelj za vinarstvo, gospod h'r. Oombač o škropljenju zoper peronospero in o streljanju proti toči ter še o drugih stvareh, tikajočih sc vinarstva. Zanimalo nas je seveda najbolj govorjenje o streljanju zoper ledene krogljice, s katerim se pri nas že pet let redno in v obilni meri pečamo in sicer še z dobrini uspehom, kakor se je doslej pokazalo. Mi ostanemo torej še nadale pri tem sredstvu v obrambo toče, čeravno jc ministrst. na Dunaju prišlo do zaklučka, da to nič ne pomaga. — Nagrobni spomenik našli so pred kratkim Podgračenem na Budičevi njivi, ko so orali. Spomenik je iz marmorja ter ima na eni strani vklesano itiijolko, na prednji strani je pa napis, menda latinski, ki se pa najbrž ne bo dal sestaviti, ker je več kakor polovica črk uničenih, to pa vsled tega, ker je spomenik v zemlji ležal tako, da je bil napis gor obrnjen in so se črke tekom mnogih let s plugom oddrgnile. Kako in odkod je spomenik prišel na dotično njivo, se ne ve. Nekateri menijo, da je bil najbrž pokopan tam ali pa kje v bližini kdo od Cičovega gradu, katerega temelj se še zdaj nahaja na takozvanih Cičovih njivah blizu po ure daleč od spomenika. — Plamen je iipepelu 7. t. m. ponoči hišo posestnika Zobariča Podgračenem. Lansko leto mu je postal žrtev ognja tudi hlev. Bil je seveda zavarovan. Domačega fotografa, dobro izurjenega v svoji stroki, smo dobili sedaj na Rajcu v osebi gospoda Jožefa Tomšeta, ki ga kot krščansko mislečega priporočamo vsem po geslu: »bvou S Krke. Dolgo je bilo pri nas izpraznjeno mesto našega stalnega dušnega pastirja, (iias o vrlinah novoimenovanega župnika gospoda Frančiška Pešča, bivšega župnika na Robu, jc od vseh strani dohajal k nam in vsi smo že kaj nestrpno pričakovali njegovega dohoda. Zal, da so mu nekatere neijubeznji-vosti in nerodnosti od nekaterih strani hotele zagreniti veselje, s katerim bi se bil gospod lahko priselil k nam. Da vse to ni imelo za-slombe med nami, dokazal je sijajni vsprejem ob dohodu novega gospoda župnika v četrtek. dne 2. maja. Dasi ravno smo šele dan poprej zvedeli za dan prihoda, vendar je bil vsprejem kaj vesel in je jasno pokazal, da ljubimo in spoštujemo dobre duhovnike. Mlaji in zastave, ozaljšani napisi, nagovori ob sprejemu, podokniea Marijine družbe, vse je kazalo, kako zaželjen nam je bil in kako veseli sprejmemo dobrega gospoda, ki se je že ob prvem nastopu vsem priljubil, v svojo sredo. IJog ga živi in blagoslovi njegovo delo med nami! d Z Mirne. Gospod dr. Janko Hočevar ie imel tu 9. t. m. javni shod na vrtu gospoda Ivana Bulca, gostilničarja. V svojem govoru ie pokazal, kako blago, za kmetsko ljudstvo vneto srce bije v njegovih pršili. Shod so prl-^li motit nekateri neolikani liberalčki iz Mokronoga, katerim se je pridružilo kakih pel zaslepljenih Volčjenjivcev. Najbolj se je šopiril neki mokronoški sodnijski sluga Cerne, ki ie do ušes odpiral usta in kričal živijo Penca! Velika večina, okoli 250 volivcev je bilo za dr. Hočevarja. Vse vpitje ni pridobilo Peiicatu niti enega glasu, pač pa se jih je mnogo z uevoljo izrazilo: »Toraj take surovine delajo /a Perico?« Vspeh shoda se bo že pokazal, predno bo to poročilo tiskano, zato o nastopu tukajšnjega učiteljstva za sedaj le kratko omenim, da sta se obadva gospoda učitelja prav pošteno blamirala. Skoda, da so že volitve končane, sicer bi gospod Janko lahko že nastopil kot kandidat stranke kmetskih zatiralcev. Morda bi tudi v državnem zboru napovedal, kakor napoveduej učencem v šoli: Sedaj bodo pa kronce »plantale.« Gospod lenko, nastopili ste proti ljudstvu, pa se bote kesali! Ljudstvo vas spoznava, da ste se prelevili iz ovce v volka, zato vam tudi svojih nedolžnih otrok več zaupati ne more. Hote kmalu še kaj več slišali. d Iz Leskovice. Sporočiti vam hočem o nekem navihanem agentu, ki se jc znašel tu v l.eskovici. Ta agent ti spravlja mlade fante v Ameriko. On pripravlja kmete ob delavce in pa tudi cesarju jemlje vojake. Spravlja jih pa po neki skrivni poti doli čez Laško mejo. !>edaj se je vjel sam in pa dva mlada fanta. Fanta sta zaprta, agent se je znal pa dobro izgovarjati, zato ni bil dosti kaznovan. Agent ie zvit, kakor vsak liberalec. d Prvi romarski shod pri sv. Roku na Tolstem vrhu bo dne 26. maja. Duhovne vaje bodo ob 10. uri. d Z Roba. Ne moreni si kaj, da tudi jaz popišem škodo na mojem sadnem drevju, katero so mi povzročili zajci. Oglodali in uničili so mi letošnjo zimo 90 najlepših sadnih dreves in lansko zimo nad sto, in to že po deset let stara drevesa, ki že vsa sadove rode. In za to ogromno in neprecenjeno škodo mi punuja najemnik lova, turjaške graščine, g. Sehauta, odškodnine drugih 90 ničevih dreves, a šele v mesecu maju, ravno pred volitvami, menda zato, da bi olepšal in olajšal svojo grdo vest. Najemniku lova turjaške graščine g. Schautu pa rečem, le sam imej svojih 90 ničevih drevesc, jaz jih ne maram. Sam jih nasadi na svojem vrtu tam gori po Hameršlu v mesecu maju. Mogoče se jih, ker bodo maja meseca sajeni, ne bo lotil strupeni zajčji zob. Mi sadjerejci sadimo drevesca samo v mesecu marcu. Uničeno mi je za vselej moje sadno drevje in moj sadni vrt, ki se je prišteval med najlepše vrtove v naši občini. Nasadil bom druga drevesca zopet takrat, kadar se bo lovski zakon spremenil, da bomo dali zajcu smrt kjer ga dobimo. Notranjske novice. Idrijske novice. i Nesreča, 6. maja zjutraj se je ponesrečil v jami tesar Val. Cibej. Padel je šest metrov v globino ter si tako pretresel možgane, da so ga nezavestnega peljali v bratovsko bolnišnico. Sedaj se zopet zaveda in je upanje, da popolnoma ozdravi. i Izgnil. Od petega majnika je izginil iz našega mesta trgovec A. Mlakar. Njegov beg je v zvezi z neko umazarijo. Prodajalno so mu zaprli. Pobegli trgovec je bil strasten liberalec posebno so mu bile trn v peti vse v blagor revnega ljudstva ustanovljene naprave. No, sedaj je njegovega terorizma konec! i Impozantni shodi idrijskih socijalistov po okolici. Na vnebohod je napovedal Kristan shod v Kanomlji. Pripeljal je seboj kopo ubogih delavcev, da bodo njegovi poslušalci. Kmetje ga namreč ne marajo niti poslušati. Svojim zapeljancem bi pač Kristan rajši govoril v Idriji. Socijalisti se pa bahajo s takimi impozantnimi shodi! i 12. maja je prišel iz Trsta Josip Kopač v Idrijo se zadnjič predstavit. Govoril je »originalno«. Same »nove« misli je razvijal, h. pr. da se gospodje kaplani in župniki vtikajo v politiko, strašijo s peklom, upijejo, češ da je vera v nevarnosti; on pa meni, da je vera privatna stvar itd. Vipavske novice. n Vipavski gospod nadučitelj Skala nam piše: »Meni pač živa duša ne more očitati najmanjše nekorektnosti v zadevi volilne borbe. Vendar se je našel, ki je pisal »Domoljubu«, da sem za Deklevov shod lepake po zidovih popal, dočim sem malo dni prej Žitniku roko podajal. Da sem bil na Zitnikovem shodu, je res, popolnoma neresnično pa je, da sem lepake nabijal za Deklevov shod.« Iz raznih krajev Notranjske. n Iz Dolenjega Logatca. Svinje klerikalne, jaz vas bom navadil, tako se je izrazil generalni štab logaške liberalne trdnjave, ko jc prečita! novice iz »Domoljuba«. Hvala za ta naslov, odgovor dobite 14. t. m. — Neka liberalna dama, katere ime za sedaj zamolčimo, je tako kratkovidna, da misli, ko pride k maši v zakristijo, da je na galeriji v gledališču. Tu dela razne dovtipe, posebno kadar se kaj svari proti slabim knjigam in časopisom, da je prav smešno. Od gotovih ljudi kar naravnost zahteva, da naj berejo »Slovenski Narod«, češ, to je glasilo tiste stranke, ki pravi, da ima delavec na dan dosti 50 do 60 krajcarjev, hlapci in dekla pa 30 do 40 goldinarjev na leto. Lepa hvala, da ste tako odkritosrčni. Ko bi bili vsi liberalci tako odkritosrčni, bi že zdavnaj ž njimi pomedli, kamor spadajo, v smeti na gnojišče. u Begunje pri Cerknici. Ker se znani Mal-narjev Tonček, ki je bil ua shodu S. L. S. tako globoko ponižan, po shodu še v umazanem »Narodu« ljudem v zobe daje, zato par vrstic v odgovor. V »Narodu« trdi, da je prišel na shod z namenom, govore mirno poslušati, vsem pa .ie znano, da je prišel Tone iu njegovi maloštevilni pristaši /. namenom, da bi ga razbili. Utajiti hoče izjavo na nedeljskem shodu, da Gruden propade, vkljub temu, da ga je okolo 200 zborovalccv slišalo na lastna ušesa. Pravi ,da Menišija ni v taboru S. L. S. Ako ui Menišija v programu S. L. S., je pa 'ione v njenem taboru, ostala Menišija pa v liberalnem. Vsi v enem taboru nismo, sicer bi se Tone ne kregal z vso Menišijo ob vsakih volitvah. Ker jc pa Tor.e zanikan liberalec in ob volitvah v nasprotju z ostalo Menišijo, je jasno, da je Menišija v taboru S. L. S. Kakšna krivica se je godila Hribarju na shodu, če se je reklo, da .ic Hribar zoper deželno zavarovalnico, ki bi bila ljudstvu v korist, Hribarjevi zavarovalnici pa v škodo? Ali ni to resnično? Zanimivo je, da v isti sapi, ko v »Na-rodiu pripozua, da je dr. Šusteršič v delegacijah izposloval, da nam Bosna pri lesni trgovini ne dela konkurence iu da je vsled zaslug dr. Šusteršiča cena lesu zadnja leta tako poskočila, trdi, da moramo zato voliti Grudna. Torej zato, ker nam ie dr. Šusteršič storil neizmerno dobroto, moramo volili njegovega nasprotnika Grudna, ki bo to podiral, kar bo dr. Šusteršič in njegova stranka zidala I Ljubi Anton, ti sc očividno s pametjo kregaš. Da, dragi Tonček, 14. maja bomo videli, da imaš svojemu dolgemu telesu silno neprimerno pamet, ker hodiš za umazani iu ljudstvu škodljivi liberalizem po kostanj v žerjavico. Končno ti bodi povedano na vsa usta: Tone, če ne boš odnehal od svoje gonje, te še pes ne bo povohal v Menišiji. Saj te že zdaj skoro nihče ne more videti. Iz raznih krajev. Slovenske vesti iz Amerike. V Cleve-landu je streljal Josip Zidar na svojo IjuLljen-ko, ker je odločno odklanjala vse njegove ljubezenske ponudbe, vendar je k sreči ni zadel. Zidar pride pred porotnike. — V mestni bolnišnici elevelandski jc umrl Josip Papež, star 45 let, doma iz Žužemberka na Dolenjskem. — V F.liyju (Minil.) so pri občinskih volitvah dobili Slovenci večino v mestnem odboru. — V F.llyju so se poročili g. Puš z "dč. Tkalčič in g. Jos. Erzar z gdč. Marijo Bacelj. — V Mochavki (Mich.) se je v rudniku ponesrečil pri nakladanju rude J. Prescel. d Pismo Iz Indijanskih pušč. Hughes dne 12. aprila 1907. Dragi »Domoljub«! Sprejmi par vrstic v priznanje in zahvalo za tako izborno urejevanje lista vse osobie okrog »Domoljuba« tudi iz samotnih indijanskih prerij. Kako dober prijatelj si mi bil precej ob svojem rojstvu do današnjega dne, ko me obiščeš že vsak teden kot krepki mladenič tukaj v tujini. O, da bi te vsa: slovensko ljudstvo poslušalo in ubogalo, posebno vsi volivci ob letošnjih drž. volitvah. Proč z liberalci — brezverci! kličem vam vsem volivcem iz daljne Indiane Terr. Le škoda, da ne morem do istega časa v domovino. Surovi so liberalci, to moram očitno povedati., Pri njih je doma sirovost, zabavljanje čez cerkve in duhovnike, druzega nič. Proč ž njimi vsepovsod. Dragi Domoljub! Ni dolgo tega, ko je »Amerikanski Slovenec«, dasi povsem pošten katoliški list, prinesel neki protiugovor pod imenom »opazovalec« proti dopisu »Do-brepoljčana« v »Domoljubu«. Kdor količkaj pozna razmere, vsakdo ve, da je imel »Do-brepoljčan« prav. Čudno pa je, da se dopisnik v »Amerik. Slov.« podpiše, »opazovalec« in hoče reči, da za mlada dekleta ni nobene nevarnosti uiti v Newyorku ne. No dober opa- zovalec to, toda z zaprtimi očmi in gluhimi ušesi. Kier imajo slovenske naselbine svoje duhovne pastirje, tamkaj je red, kakor on pravi, lepo morda tudi zgledno krščansko življenje. A vidi iz dopisa, da je dopisnik opazoval življenje Ie tamkaj, a izven teh naselbin ni pogledal. Pridi »opazovalec« jaz ti pokažem naselbine z 100 in več rojaki, ki imajo po enkrat na mesec sv. mašo in tudi te opravi angleški duhoven. Ti pokažem naselbino, kjer ui prav nobenkrat sv. maše, — kakšno življenje je to, si lahko mislite. Dopisnik v »Ani. Slovencu« pa bi bil raje tiho. Le čudno, da je ta dopis zagledal beli dan v edino poštenem katoliškem listu v Ameriki. Morda niso gospodje uredniki dobro poučeni o tem. Zato pišem tudi jaz »Domoljubu« in njegovemu dopisniku, da ni pretiraval prav nič, ko je pisal o ameriških izseljencih. Vem, da ta moj dopis ni za tisek v »Domoljuba«, a pišem vam ga po vodilu nekega vabila, ki pravi nekako takole: »pišite nam vse, bodisi za tisek ali ne. Marsikaj nam prav pride, med plevami je zrno, med prahom zlato.« Tukajšnja slovenska naselbina šteje krog 80 oseb. Dela se v pretnogovih rovih globoko pod zemlzjo. V verskem oziru smo prave sirote. Niti božični, ne velikonočni čas se ne moremo udeležiti sv. maše, kjer se ne moremo udeležiti sv. maše, kjer je daleč na okrog ni. Pač žalostno za rojake, posebno tiste, ki čitajo pri vsem tem še ostudne brezverske liste, kakor je tukaj »Glas Svobode«. Gosp. »opazovalec« pridi k nam. Videl boš marsikaj. Zime tukaj pri nas nič ni bilo. Tudi o božiču smo imeli čez noč odprta vrata ali okna spalnice. Razume se, da je sedaj že pravo gorko poletje. Pozdravljam »Domoljuba« in vse »Do-moljubove« naročnike ter ostajam zvesti naročnik. — G. Z. Pismo iz Amerike. C h i s h o 1 m , Minil., 2J. aprila. Dragi »Domoljub«, prosim malo prostora v nam priljubljenem listu, ker se redko kaj sliši od tukajšnje naselbine, čeravno nas tukaj biva prav veliko Slovencev in prav hitro napredujemo. Zgradili smo si krasno cerkev sv. Jožefa. Potem imamo tu tri podporna društva. Prvo društvo sv. Srca Jezusovega, drugo sv. Jožefa in tretje novo društvo Friderik Baraga. Ravno v nedeljo, dne 21. aprila smo imeli redko slavnost blagoslovljena nove zastave in bandera društva Friderik Barage, katero se je prav slovesno izvršilo. Ob polu enajstih smo odkorakali v cerkev ob udeležbi štirih društev s slovensko godbo iz Eveleta. Tu so nam č. g. župnik v krasnem govoru razložili pomen podpornih društev in njih dolžnosti. Potem je bilo blago-slovljenje zastave in bandera, pri katerem so bili botri Anton Bavec, Franc Kerže, 1. Mlač-nik, M. Macerle in Lovrenc Kovač, s svojimi soprogami. Po blagoslovljenju smo imeli darovanje v korist cerkve in sv. mašo. Po sv. maši smo zopet odkorakali z godbo iz cerkve in sicer najprej društvo Friderik Baraga, potem društvo Srca Jezusovega, za njim hrvaško društvo »Slava Bogu« in za temi društvo sv. Jožefa. Za vsem sprevodom se je peljalo 14 belo oblečenih deklic s cvetlicami okinčane. Pozdravljam rojake onstran Oceana tebi, dragi »Domoljub«, pa veliko uspehov in novih naročnikov tukaj v novi domovini in staremu kraju. — Op. ur. O tej slovesnosti smo prejeli že drug dopis g. K. Nadleščana. Ker je pa temu zelo podoben, smo ga odložili. Pozdrav vsem slovenskim rojakom. Pismo Iz Berolina. Dragi Domoljubovci! Naj vam pišem nekoliko vrstic iz prvostol-nice nemškega cesarstva. Gotovo ste že brali o izborili organizaciji nemških katoličanov in ker boste v kratkem volili sami po splošni volivni pravici, (Nemci jo imajo že od leta 1871.) naj vam opišem njih vzgledno delova- nje, ki je njim v ponos, nasprotnikom pa v strah in občudovanje. Ko sem bil lansko leto I,a krasnem shodu nemških katoličanov v Fssnu, sem bil do solz ginjen, ko sem videl korakati nad 40 tisoč mož polnih navdušenja. In ravno pred kratkim so prestali težko izkušnjo. Cesar je razpisal nove volitve, ker so se katoliški poslanci uprli nečedni kolonijami politiki, ki je stala nemško ljudstvo vec sto milijonov in od katere nemško ljudstvo nuna nič koristi. Katoliški poslanci so odkrili, kako yrdo so ravnali uradniki z zamorci. Vse sc jc zarotilo pri volitvah proti katoličanom. Hoteli so napraviti razpor med njimi, ker se jc šlo za narodno vprašanje (Kolonije), obenem so hoteli zdrobiti njih moč, ni če bi se jim bilo to posrečilo, znova bi bili začeli kulturni boj (kakor na Francoskem). To je bil zadnji poizkus in prepričan sem, da nikdar več pruska \ lada ne bo nastopila proti katoličanom. Saj sc to ni posrečilo železnemu Bismarcku in pokazalo se je, da čimbolj jih preganjajo, tem-ix)lj skupaj drže. Od kneza do delavca, vse gre s sveto vnemo na volišče za vero in stranko, to je prvo pri njih, potem šele osebne in narodne koristi. Dasi imajo le eno petino volivcev, vendar imajo s katoliškimi Poljaki eno tretjino poslancev. To doseče edinost. Njihova stranka se jioteguje enako za kmeta, delavca in obrtnika. Le njim se je zahvaliti, da je nemška država vzor vsem drugim glede socialne zakonodaje. Nemški centrum ima ugled |X) celem svetu, zato se pa tudi s toliko ljubeznijo oklepajo te stranke vsi stanovi. Iu taka stranka je tudi S. L. S. na Kranjskem. Posnemajte vnemo in delavnost nemških katoličanov in oddajte le tej stranki svoje glasove, ki je na istem temlju, kot nemški cen-trum in ki jo v tem smislu izborno vodita dr. Šusteršič iu dr. Krek. Bog živi S. L. S. in njene voditelje in vas, volivci! - J. F., bivši član katoliškega delavskega društva na Jesenicah. Borbeck (Nemško). Umrl je v torek dne 16. aprila, Simon Podbevšek, ki jc bil tudi naročnik »Domoljubov«. Imel jc v soboto, dne 20. t. m. lep in ninogobrojen pogreb. Spremilo ga je avstrijsko društvo sv. Barbare z zastavo, godbo in vencem. Samski tovariši so mu tudi darovali lep venec. Zato bodi vsem lepa hvala. Naj v miru počiva v tuji zemlji! F. Z. izobrazbi. Kaj je slovstvo? Črtice iz zgodovine slovenskega slovstva. Protestantovska doba. (1550—1595.) Pred protestanti se ni skoro nič slišalo o slovenskih knjigah. A zdaj je kar naenkrat cel kup slovenskih knjig. Treba je, da se nekoliko bolj pomudimo, ob tem pojavu in razlo-žimo to nenadno izpremembo v našem slovstvu. Sicer pa so bile knjige, ki so tedaj izšle večinoma le prestave svetopisemskih kniig ali nemških pridig, torej ne izvirne, ki po naših mislih sestavljajo narodno slovstvo- a tedaj se je začel naš jezik likati, ljudstvo'je dobilo veselje do branja in to je prvi korak do višje izobrazbe. Odtod njihov veliki pomen ?■.„ T1?"1 Sl0vstvu se izraža duh onega časa, v katerem je nastalo. Le če poznamo dobro razmere, v katerih je živel narod T čas- P°tefn moremo pravično soditi o književnosti onega časa; potem nam je tudi lažje umljiva. Ob kratkem bomo podali ono podlago, na kateri je mogla pri nas prodreti protestantovska vera in se pojaviti nova doba v naši književnosti. Ob začetku šestnajstega stoletja je živel naš narod jako žalostno življenje. Turki so plenili po naših deželah, pož.j. gali domovja, morili ljudi in iih odganjali v sužnost. Cesar je imel vojske s Francozi in Španci ter se ni mogel mnogo brigati za naše dežele, ki so morale trpeti, da se ni njihovim severnim sosedom slabo godilo. Plemiči in graščaki, ki so bili z večine tujega rodu, se niso mnogo brigali za narod, ampak mirno so čepeli v svojih gradovih iii neizprosno zahtevali od ljudstva pridelke njegove zemlje. Tudi razmere v cerkvi so bile nekod zelo slabe. Tuji cerkveni dostojanstveniki so prihajali v naše kraje; tako je polagoma nastal razdor med n.iim in med nižjo duhovščino in ljudstvom. Samolastno so postopali, vpeljevali tuje navade in izpodrivali narodov jezik iz službe božje. Marsikatera misel in pripoved o lepših krajih in lepših časih je sicer zašla v naše kraje. Med Slovenci je bila tedaj navada, da so jako radi romali v daljne kraje, na Špansko k sv. Jakobu, Italijansko in tja gori k Renu v Kehnorajn. l isti čas pa se je vzdignil na Nemškem mož, ki je izkoristil splošno nezadovoljnost ter jel samolastno prenarejati cerkvene na-redbe, pozneje celo cerkvene nauke, kot bi bil on poglavar cerkve. Ker je naredil cerkvene zapovedi mnogo lažje, so se ljudje jako radi oprijeli nove vere. Ker so sami mislili, da bodo s svojo vero napravili lepše čase, so ti nemški pridigarji ali reformatorji, kakor jih imenujejo, hoteli raznesti svoje nauke po vsem svetu. Novoverci so se imenovali protestan-tje ali luteranci, po začetniku nove vere, Martinu Lutru. Tedaj je zaslovelo zlasti protestantovsko vseučilišče v Tubingu na VVUrtemberškem. Sein je pohajalo mnogo slovenskih dijakov, ki so se seznanili tako z protestantovsko vero. Tako Istrijan Matija Garbič ali Grbec, ki je postal Lutrov prijatelj in pozneje profesor v Tubingu. Drugi Slovenec je bil Mihael Tiffern, ki se je spoprijateljil z vvurteniberškim vojvodo Krištofom, mu zapustil vse svoje premoženje, iz česar so se napravile nodpore za njegove rojake, ki so prišli sem študirat. Tako se je zanesla tuja vera med naše ljudi, ko se je mladina vrnila iz tujine v domovino. Poprijeli so se je zlasti plemenitniki, graščaki, kajti po novi veri jim je pripadlo vse cerkveno posestvo. Nova vera jim je dovoljevala tudi mnogo svobodneje živeti kakor stara. Nova vera je ugajala tudi nižjemu ljudstvu, ker je oznanjala več pravic. Ker se ie še nižja duhovščina, ki je bila nevoljna na tuje cerkvene kneze, nagibala k protestanti-zmu. se je tuja vera kmalu na široko razširila med ljudstvom, zlasti v Istri. Pristopanje k tuji veri se je vršilo jako naglo, da je bila v kratkem polovica Slovencev protestantov. Da so se tako lahko poluteranili, je bilo le zato mogoče, ker se je vse zavzelo za novo vero, od graščaka do duhovnika, od katerih se jih ie tudi nekaj poluteranilo. Mnogo jih je obdržal pri pravi veri in spreobrnil nazaj glaso-viti pridigar, škof ljubljanski Tekstor. V verskem oziru je napravilo to izpre-minjevanje vere ali reformacija veliko zlega za nekaj časa, samo za kakih petdeset let. A kakor hitro se je pojavila, tako hitro je tudi izginila. Kmet je namreč videl, da ga gra- ščaki tako stiskajo kot prej, poleg tega pa so nastopili navdušeni katoliški duhovniki, ki so hitro zatrli tuje kali, da se niso mogle zaplo-diti; ostali so samo dobri nasledki: mi smo tedaj dobili kopico slovenskih knjig, ki so jih spisali razširjevaici tuje vere. Dobili smo tedaj najvažnejše knjige, ki si jih moremo misliti: Prvi abecednik, prvo slovnico in prvo slovensko sveto pismo, poleg tega pa še obilo drugih knjig nabožne vsebine. Tedaj se je osnovala slovenska tiskarna na Nemškem, pozne e tudi v Ljubljani. Knjige se niso tako lahko in poceni tiskale kot sedaj, kupovali jih niso kot sedaj. Zato je važno, da spoznamo onega moža, ki je skoro vse premoženje izdal za tiskanje slovenskih knjig. To je bil baron Ivan Ungnad. Rojen je bil na Koroškem, kjer jt imel v .Junski dolini svoj grad. Kot eden prvih velikašev si je pridobil vpliv pri cesar, u, da je postal deželni glavar Štajerske. Bil je silno bogat, da je včasih mesto cesarja sani zalagal celo vojsko. Ko se je poluteranil, je šel na VViirtemberško in popustil cesarsko službo. Ondi se je spoprijateljil z vojvodo Krištofom iu oba sta ustanovila jugoslovansko tiskarno v mestecu Urahu. V tem mestecu mu je podaril vojvoda Krištof tudi pristavo, da je lahko živel na n.;ej do smrti. Za vzdrževanje tiskarne in tiskanje knjig je porabil vse svoje premoženje. Še ob svoji smrti je priporočil ženi edini svoj zaklad, jugoslovansko tiskarno. Vabil je k sebi može, ki nai bi mu spiso-\ali knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. I.den teh je bil Trubar. Primož Trubar, slovenski Luter imenovan, je bil rojen v Rašici na Dolenjskem. Študiral je v Reki, Solnogradu in na Dunaju. Tako se je v tujih mestih seznanil v. novo vero in ko je prišel za pridigarja v ljubljansko stolno cerkev, je takoj jel širiti krivoverske nauke. V kratkem je imel toliko privržencev, da .ie moral tedanji ljubljanski škof Tekstor z vso odločnostjo nastopiti proti njemu. Moral je Ljubljano zapustiti in pobegnili na Nemško. Podal se je na Wiirteniber-ško, kjer se je oženil in jel pisati slovenske knjige. L. 1550 je izdal abecednik z nemškimi črkami in pet let pozneje s slovenskimi. Istega leta je izdal tudi katekizem, kateremu so v poznejših izdajah pridelali še več slovenskih nabožnih pesmi. Ta abecednik in katekizem sta torej prvi slovenski tiskani knjigi. *iccr je njegova slovenščina še jako slaba, ker je pisal v nemškem duhu, a imeli smo vsaj nekako podlago, na kateri je bilo mogoče da-lie delovati. Vsega skupaj je spisal Trubar kakih dvajset knjig, tako da moramo v resnici občudovati njegovo neutrudijivost in navdušenje za novo vero, ki ga je napravila za delavca na književnem polju. Kasneje ie šc parkrat prišel v domovino, a jo moral vsakokrat zapustiti in nazadnje je tudi umrl v tujini. Pesnik Aškerc je v novejšem času napisal o njem epos, to je dolgo zgodovinsko pesem, v kateri ga proslavlja kot velikega narodnega mučenika in ustvaritelja našega slovstva. Toda pomisliti moramo, da to tnuče-ništvo ni bilo posebno veliko; živel je večinoma v ugodnih razmerah. Tudi njegov sin ie slovenski pisal, toda mnogo slabše kot oče. Tudi v književnosti so Trubar in drugi slovenski protestantje skoro ravno toliko škodili kakor koristih. V svojem prevelikem navdušenju so namreč zatrli prvotno slovensko Pisavo, katero sta nam ustvarila Ciril in Metod, ker je niso razumeli; kajti protestantje •s<> se izobraževali na nemških vseučiliščih. Najvažnejše delo, ki so ga izdali protestantje, pa je bil prevod sv. pisma. Za to veliko delo so se tudi marljivo pripravljali. Bohorič je spisal takrat slovensko slovnico »Zimske urice«, ker jo je delal v prostem zim- skem času m tako določil pravila slovenskemu jeziku ter dovršil Trubarjevo delo Celotno prestavo svetega pisma pa ie oskrbel ■ nrii Dalmatin. Veliko delo, katero je imelo drugodi vedno več mož v rokah, ie dovršil Dalmatin sam. .1 uri Dal m a t i n je bil tudi Dolenjec, doma blizu Krškega. Šolal se ie s Tiffernovo ustanovo na Nemškem in postal pozneje pridigar v Ljubljani. Kasne e se je potikal po gradovih in pozabljčn umrl. Pri prestavi svetega pisma se ie oziral na vse Jugoslovane 111 razložil v dostavkih vse besede, kak pomen imajo v drugih slovanskih jezikih. Zlagal je tudi cerkvene pesmi. .1 o s i p Jurčič .ie spisal o njem povest z imenom Juri Kobila, kakor ga je ljudstvo imenovalo. Najbolj čisto slovenščino izmed vseh protestantov je pisal S e b a s t i j a n K r e 1 j, doma iz Vipave. Njegovo delo je slovenska postila, to ie zbirka postnih pridig za nedelje in praznike. Za protestantovske dobe ie nastala v Ljubljani tudi slovenska tiskarna leta 1575, katero jc pa protireformacija uničila. Tudi protostantstvo je bilo kmalu uničeno. Nastopil je navdušeni škof v Ljubljani, Tomaž Hren. ki si ie vzgojil izborno duhovščino. Med ljudstvom tuja vera itak ni bila pognala globokih korenin. V zvezi z katoliškim vladarjem Ferdinandom sta prognala protestantovske pridigarje iz dežele in ljudstvo je kmalu pozabilo tujo vero, ker je videlo, da tudi po novi veri nima nebes na zemlji. Protestantje so ostali nekateri graščaki, ki so pa tudi v novi veri ravno tako pritiskali kmete kot prej. Ker se ie bilo protestantstvo razširilo zlasti potom tiskane knjige, so se začele slovenske protestantovske knjige seži-gati. Tako ie prišlo, da imamo dandanes žalibog ohran enih zelo malo teh zanimivih spomenikov našega jezika v 16. stoletju. Tomaž Hren je jel sedaj sam pisati slovenske katoliške knjige in kmalu ie dobil mnogo posnemovalcev. Nastopila je katoliška doba; protestantovska pa je zapustila pri nas samo dobre nasledke. R. Drobtine. Mnogo sovražnikov, mnogo časti ! Pač redkokedaj sc ie kateri izdelek toliko ponarejal kot že 40 let obstoječe Brazay-Francovo žganje Zbok svoje izborile kakovosti in presenetljivega učinka .ie doseglo svetovno slavo kaj čuda tedaj, da se ponuja množina Francovili žganjskih vrst, ki pa niti z daleka ne morejo doseči vspeha tega Brazay-jevega izdelka. Pri nakupu naj se tedaj v lastnem interesu pazi na ime Brazay-jcvo Francovo žganje, ker Ic to jamči za njegovo pristnost in učinek. ,, _ ., ... . , Razburljiv sosed. V Pensiivantji Je dospel zvečer neki popotnik v malo vaško gostilno in zahteval sobo. Krčmar mu ie odgovoril da ima še eno na razpolago, toda zraven stanuje neki gospod, ki je jako nervozen, naj torej pazi. da ga ne bode motil, kar je potnik seveda slovesno obljubil. Toda, ko se ie začel slačiti, ie spustil čevelj na tla, kar je povzročilo ropot. V hipu se je spomnil, da mora biti tih, in postavil ie prav tiho drugi čevelj na tla. Kar pa nekdo potrka na vrata in ko iih odpre, stal je pred njim »nervozni« gospod, ki mu ie ves razburjen zaklical: »Vraga, zakaj pa vendar ne sezujete še drugega čevlia 1« Socialnodemokraška olika. Ko so pred kratkim nesli v Budapešti umrlega socialno- demokraškega mesarskega pomočnika Jožefa Kiihrerja k pogrebu in je na zahtevo žene prišel zraven tudi duhovnik, ga je okoli 200 socialnih demokratov sprejelo s klici i>Proč«. Vendar je duhovnik lahko blagoslovil truplo; ko pa je začel moliti običajno molitev za pokojnika, je nastopil neki vodja socialistov in imel govor, v katerem je protestiral proti vmešavanju duhovnika. Socialisti da bodo tudi v prihodnje preprečili udeležbo duhovščine pri pogrebih proletarcev. Duhovnik je mirno počakal konca govora, potem pa protestiral proti motenju pogreba. Ko so hoteli zapeti nagrob-nico, so sodrugi začeli delavsko pesem, nakar so se odstranili. Zoper demonstrante je vložena ovadba. Svoboda v socialno demokraškej Francoski. Kakor znano, nameravalo na Francoskem že dolgo začeti z generalnim štrajkom, da dosežejo osemurni delavnik, česar seveda v »svoje.i« republiki rdeči sodiugi ne morejo doseči drugače. S štrajkom je grozilo tudi nekaj poštnih uslužbencev, toda slabo so naleteli. Ministrski predsednik Clemenceau in poštni minister Bartou sta se takoj posvetovala glede poštnih in brzojavnih uslužbencev in sklenila uvesti disciplinarno preiskavo. Mehaniki pri pošti, brzojavu in telefonu so iz strahu pred kaznijo izrazili svojo vdanost. Pri nas so nedavno poštni uslužbencijahko štraj-kali, oziroma izvrševali pasivni odpor, socialist Clemenceau v »svobodni« Francoski pa tega ne dovoli in socialnodemokraški delavski minister se ob tem prav nič ne gane. Zanimiva protekcija. Nedavno je prišla k nekemu francoskemu ministru jako lepa ženska in ga uljudno prosila, naj bi blagovolil vsaj nekoliko povišati njenega soproga. Ljubki nasmeh, spremljajoč ponižno prošnjo, je imel najboljši uspeh. Minister je takoj ugodil prošnji. Kmalu potem je bil pri ministru sprejem, pri katerem je bil navzoč tudi povišani uradnik. Minister ga je ugledal in takoj poprašal, kako je zdravje njegove gospe soproge. Uradnik je naredil debele oči in začuden vprašal: »Mojej soprogi? (iospod minister, saj sem vendar neoženjen!« — ----Še večje oči je naredil minister in sedaj premišljuje, kdo se je zavzel za uradnika. Velik prijatelj živalij je bil nemški pesnik Friderik Rihter (Žan Pavi). Pes njegov ga je vedno spremljal. Tiči, ki jih je imel v sobi, so mu skakljali po papirju, ko je pisal. Imel je tudi vdomačeno veverico, ki mu je sedela navadno na rami, kadar se ie sprehajal zunaj mesta. Nekega dne ie imel biti za botra otroku svojega prijatelja. Pozabil pa ie pustiti veverico donu^ Vtaknil io ie v žep pri suknji in jo z levo roko držal v žepu, dočim je z desnico držal otroka pri krščevanju. junaška mati. V Parizu živi v neki hiši v šestem nadstropju žena s svojim 18 mesecev starini otrokom. Ko si pripravlja južino na sa-movarju, ga naenkrat raznese in naglo je bila v plamenu postelja v bližini.. Zena pograbi otroka, hoče skozi vrata, a bilo je že vse v plamenu. Hitro odpre okno in zleze z otrokom v naroju na ozki, do 20 cm. široki opas ali zidec. Pride do bližnjega okna, a bilo je zaprto. S težavo gre dalje svojo nevarno pot do druzega okna. Tam pa so jo že čakali ljudje in ji podajali nasproti svoje roke. Najprej jim izroči otroka, potem potegnejo še njo notri iu sedaj šele jo zapuščajo moči, da se zgrudi nezavestna na tla. Ponesrečil se je dne 9. januarja v Ročk Springu Vijo v premogovem rovu naš rojak Ivan Debevec, doma iz Bezuljaka pri Cirk-nici. Sedaj se nahaja v bolnišnici že mesec dni, a je upanje, da okreva. To ie še bolj žalostno, ker ie pred enim letom tudi brata ubilo. Papiga — pregnala tatove. Iz Pariza poročajo o iako zanimivem dogodku, kako je papiga odvrnila nesrečo od hiše svojega gospodarja. Neke noči so tatje udrli v hišo bivšega poslanca Girarda. Gospod Girardi, ki je bil v postelji in je slišal, da so lopovi udrli v hišo, si ni upal tatove preplašiti s streli iz revolverja, ampak je ves preplašen čakal, kaj da se zgodi. In zgodilo se je nastopno: Naenkrat so lopovi slišali lireščcči glas. ki jim je zakli-cal: Bon jour, messiers, bon jourl (Pober dan, gospodje, dober dan!) Ko so lopovi to slišali, menili so, da so odkriti ter so pričakovali strel iz revolverja; da se pa izognejo, so pričeli bežati ter niso pustili le žc nabranega plena, ampak tudi še svoje lastne orodje, ki so je prinesli seboj. Gospod Girardi se je tedaj hrabro izvlekel iz postelje, prižgal svečo ter prinesel papigi, ki zjapodila v beg tatove, velik kos sladkorja, kakoršnega ni še v svojem življenju dobila. Kako si je perzijski šah izbiral zdravnika. Perzijski šah je obolel. Napiše imena vseli evropskih držav na posamezne listke in jih dene v koran (sveto knjigo mohamedancev). Potem prelistuje knjigo in iz nje pade list z napisom Nemčije. Zato si je dal poklicati zdravnika iz Nemčije. Otroško zaupanje. Neka gospa v Liver-polu na Angleškem je med drugimi pismi pomotoma prejela tudi pismo z naslovom: Ljubemu Bogu v nebesih. Zadaj pa jc pristavil na ovitek poštni uradnik opombo: »Radi nezadostnega naslova se ne more dostav iti.« Videlo se je, da jc pismo pisal človek, ki še ni vajen pisanja. Gospa odpre pismo, in na malem koščku papirja ie bilo zapisano: »Ljubi Bog, ozdravi mojo ubogo mater. Piše sc I 111 stanuje v ulici Hutington.« To pismo je pisala šestletna hčerka neke bolne matere. Gospa, ki ie dobila pomotoma pismo, jc poizvedovala po bolni ženi, ki se je nahajala v skrajni bedi. Gospa je dala poklicati zdravnika iu .ie oskrbela, da bolnici in otroku ni bilo treba trpeti pomanjkanja, ln ko je ozdravela, ji ni bilo treba stradati z otrokom, ker ji e dobra gospa oskrbela dela. Previdnost božja je bogato poplačala otroško zaupanje. Napoleonovo srce. Ko je Napoleon L umrl na otoku sv. Helene, so vzeli iz prsi njegovo srce. da je shranijo. Angleški zdravnik, J kateri je prevzel srce, je jc dejal v srebrno skledo polno vode. Ko se je podal k počitku, je prižgal zraven sklede dve sveči. Bil je res nemiren, ni mogel trdno zaspati, mučila ga je skrb za dragocen zaklad, ki mu je bil izročen. Ko je nekoliko zadremal, vzbudi ga lahen ropot, kakor bi kaka žival skočila na tla. Hitro ustane in kmalu se prepriča, kaj je. V sobi je bila velika podgana, ki je vzela srce iz sklede, in je je skušala spraviti v svojo luknjo. Malo je torej manjkalo — in srce Napoleonovo bi izginilo s podgano vred. Liberalci se norčujejo iz sv. očeta Pija X. Poročali smo v zadnjem »Domoljubu«, da jc sv. oče podelil svoj blagoslov raznim katoliškim društvom v Ljubljani. Liberalci so takoj pograbili in v »Narodu« se grdo norčujejo iz papeževega blagoslova, češ, naj svoje žegne ie zase ohrani, Slovencem jih ni treba.« Ostudna je ta pisava. Glasilo štajerskih liberalcev »Narodni List« je imenoval sv. očeta pun-tarja, predzadnji »Učiteljski Tovariš« tudi piše da hujska sv. oče francoske duhovne na upor proti državi. Toda nesramne laži trosijo liberalci po svojih listih o poglavarju sv. cerkve. Sram jih bodi! Cin blaznega. V Berolinu je vpokojeni ognjegaški stotnik Landesfeld po prepiru ustrelil svojo taščo, nevarno ranil svojo ženo in smrtnonevarno prihodnjo svojo sinaho, neko 20-letno delavko. Nato se je sam javil oblastim. Obstreljevana vas v miril. V bližini pruske vasi Altrach .ie imelo topničarstvo strelne vaje. Nenadoma jc padla granata v vas, sledila ii ic druga. Prebivalci so pobegnili. Seveda so streljanje takoj prekinili. Sreča jc bila, da ic bila granata nabita z manj nevarnimi snovmi. Vožnja v Ameriko podražena. Za deset odstotkov so podražili cene potnikom v med-krovu Hamburg-Amcrika črta za vožnjo v Ne\v -York. Rad. skopuštva. Lakote .ie umrl v Ibben-bucren na Pruskem 70 let star upokojen rudar. Po njegovi smrti so našli v cunjah mnogo zadolžnic in 25.000 mark v gotovini. Kača ustavila uro. V Lancestru se .ic nenadoma ustavila ura v stolpu Mestne hiše. Došli urar je preiskujoč, zakaj je nehala kazati, v svojo grozo opazil, da v kolesju spi velika črna kača. V strahu je nehote premaknil kazalec, s čimer je zbudil tudi kačo, ki je takoj hotela napasti ubogega urarja. V strahu .ic skočil na okno stolpa m se obesil ven ter visel »med nebom iu zemljo« toliko časa. dokler ga niso ugledali ljudje. Takoj je prihitel stražnik, ki .ie z revolverjem ustrelil kačo. Socialnodemokraška človekoljubnost. Na Dunaju je prišel v soc. demokraško kon-siinino društvo na Lcrchenfeldcrstrasse berač, proseč miloščine. Prodajalka ga pošlje k uradniku, ki je sedel v ozadju. Ko jc prišel k njemu, potegnil je ta iz predala steklenico sodavicc ni 11111 jo brizgne v obraz. Ubožec je rabil dolgo časa, predno je mogel zopet spregledati in revež je moral oditi zasramo-van iu užaljen. V najlepšo luč to dejstvo vedno povdar.ian.ic ljubezni rdečih sodrugov do proletarcev gotovo ne postavlja. Vesti iz Amerike. Na Karolinških otokih je bil 20. marca tako silen orkan, da jc bilo ubitih nad 300 oseb. — V bližini mesta Bartlett je skočil iz lira vlak; ubitih je bilo pet oseb, ranjenih pa 20. - Standard Oil Co., pri kateri .ic tudi Rockefellcr, ic obsojena v prvi inštanci da mora plačati 29,260.000 dolarjev kazni, ker jc nepostavno dobila od Chicago & Alton železnice izredne cene za prevažanje svojega blaga. — V zadnjih 20. letih je bilo v Združenih državah Severne Amerike ločenih nad eden milijon zakonov. Tožba za razporoko je bilo vloženih 1,500.000, toda 500.000 so jih sodišča odklonila. — Brez sledu jc izginila Irena Fischer iz Cincinnatija, kar vzbuja veliko senzacijo, ker ni imela prav nobenega povoda. Vse poizvedovanje je zastonj. — Listi so poročali, da je hotel neki anarhist umoriti Carnegia. Sedaj se je izkazalo, da je bil dozdevni »anarhist« preprost mlekar, ki je hotel prinesti Carnegiju v odkup patent za nov način molzenja. Trgovec z deklicami. V Zagradi na Primorskem so zalotili nekega trgovca s človeškim blagom, ko je nameraval s štirimi deklicami iz tamošnie okolice odpotovati. Pri telesni preiskavi so našli pri njem več tisoč kron. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Gradiški, deklice pa so poslali domov. — Kandidat na shodu umrl. Češki radi-kalec je imel shod v nekem kraju svojega volivnega okraja, kjer je kandidiral proti nekemu socialnemu demokratu. Med govorom ga je zadela kap in padel je mrtev na tla. — Strašen čin je izvršil v Miinstru trgovec Gehrke. Sel je s svojimi tremi otroci na sprehod 111 jih peljal v neki gozd. Tam jih je pozval, naj se igrajo ž njim »slepe miši« Ko ie otrokom zavezal oči, je potegnil iz žepa revolver 111 vse tri ustrelil. Gotovega vzroka tega strašnega čina ne vedo . k, Statistika. Na Koroškem je bilo prete-ceno leto v kršk, škofiji 375.969 katolikov, 20 tisoč protestantov 589 nezjedinjenih Grkov in 244 iudov. Otrok je bilo rojenih 11.774, izmed katerih je bilo 7286 zakonskih. Najmanj nezakonskih otrok je bilo rojenih v dekaniji Trbiž I m Koče. Umrlo je 8411 oseb, med temi 3286 otrok. Poročenih jc bilo 2317 parov. Odpadlo jc od katoliške cerkve 96 oseb, nazaj prestopilo c pa 38 oseb. si Kako so Nemci na Češkem »stiskani«. Proračunski odbor češkega deželnega zbora ie dovolil podporo za češko deželno gledališče V znesku 288.000 K in za nemško gledališče v znesku 296.000 K. Vrhutega je bila dovoljena podpora 81.000 K za nakup prostora, na katerem sc bode zidalo dekoračno skladišče nemškega gledališča. In potem še Nemci na Češkem vpijejo, da so »stiskani!« Najbogatejši človek. Rockefellerja so j dosedaj smatrali za najbogatejšega človeka i na svetu. Sedaj pa poročajo časopisi o še ' večjem bogatašu, nekem \Veyerhausnu, ki je lastnik več nego 50.000 kvadratnih milj gozdov, ki se nahajajo v državah Washington, Oregon in Minesota v Severni Ameriki. V teli gozdih je na tisoče žag in tvornic za lesne izdelke. Wcyerhausen niti sam ne ve, koliko znaša njegovo premoženje. Velika nesreča se je dogodila v Dražda-nili. Vodnik avtomobila trgovca Beckerja je povozil nekega delavca in njegovo ženo. Žena je bila takoj mrtva, mož pa težko ranjen. Preiskovalca Afrike, dr. Volza iz Berna, so v Liberiji umorili zamorci. Poboj med cigani. V bavarskem obmejnem mestecu Lorencreut so se medseboj spoprijele ciganske čete. Obdelovali so sc z noži, motikami iu samokresi, tako da je mnogo bilo težko ranjenih. Kar jili niso nesli v bolnišnico, so jih pa spravili v zapor. italijanski komedijantje aretirani radi ovaduštva. Pri Senju so aretirali neko četo italijanskih komedijantov, ki je hodila okolu z opicami. Četa je popolnoma ignorirala denar, katerega so ji igralci metali in s tem je postala sumljiva. Arctirancc dolže, da so v službi Italije. si Proslava blagosiavijenja nove vseuči-liške zastave in 351etnica hrvaškega akade-mičnega podpornega društva se bo slavila o Binkoštih v Zagrebu. Obsojeni generalni guverner. Disciplinarni svet nemškega cesarja v Potsdamu je odpustil iz službe dosedanjega guvernerja v logu Horna iu 11111 znižal pokojnino za eno tretjino. Ravnal je z nekim zamorcem tako grdo, da je umrl. Narodnogospodarsko Kako ravnati z živino ob požaru? Znano je, da ob požaru živina če se izžene iz hleva, tišči zopet nazaj v hlev. Vzrok je velika svetloba plamena, ki je pa žival ni vajena. Prestraši se in išče po svojem nagonu varnega mesta in to predvsem tam, kjer je vajena biti, v hlevu. Kjer pa živina v hlevu ni privezana ali vsaj trdno ne, se ob požaru iztrga in se vsa, kar je opažati posebno pri konjih in ovcah, skupaj zbere na en kraj in je skoraj ni mogoče narazen spraviti. Ogenj jim je nenavadna prikazen vsled tega postanejo živali prestrašene in nemirne in nevarnost jih sili takorekoč k skupni samoobrambi. Zato si poiščejo ob taki priliki najtemnejši kot v hlevu. Ob požaru je treba gledati na to: 1. da ne odvežeš vse živine naenkrat. 2. da jim zavežeš oči in jih posamezne izpelješ iz hleva. 3. Da le v največji sili odvežeš vse m potem eno žival iztiraš s silo iz hleva in nato druge za n.io. Seveda ic najpripravnejše v takem slučaju, čc ima hlev dvoje vrat, da iz-ženes živino na oni strani, kjer še plamen ni tako silen. Perutnino ti jc treba poloviti in zapreti v kak drug varen kraj ali pa tudi spraviti v vreče, pri tem pa je paziti, da se nc zaduši. Prašiče, če jih ni mogoče izgnati, jc najboljše povezati in prenesti na varen kraj. Največkrat se ob požaru pozabi na čebele, ki sc zaduše vsled vročine in dima. Zamaši izhod in znosi panje na varen kraj; tam odtnaši izhod, da se živalicc nc zaduše. Pri vsem delaj sam mirno, varni se vpitia! Pri od vezanju živine jc najbolje, da to stori gospodar sam ali hlapcc, ker je živina vajena njih glasu in se da lažje voditi. Večja nevarnost je tam, kjer se v hlevu odpirajo vrata na znotraj. Vse tišči k vratom, k i ;ili pa vsled tega ni mogoče odpreti. Ce ni pomoči od zunaj, da bi se vrata razbila, ie skorai ni rešitve lz ognja. Opozarjamo, da veljajo znižane cene knjig »Katoliške Bukvarne« Ic še do 31. maj-mka t. 1. V ceni znižane knjige so sledeče: Nevesta Kristusova, ali podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. Rdeča obreza samo 2 K. zlata obreza samo 2 K v. S poštnino 20 v. več. — Pot v nebesa ali živ-liciije udov tretjega reda sv. Frančiška. Rdeča obreza samo I K 80 v. S poštnino 20 v. več. Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja. ali navod k bogoljubncmu življenju. Rdeča obreza samo 1 K 50 v., zlata obreza 1 K 00 v. S poštnino 20 v. več. — Rafael, ali nauki iu molitve za odraslo mladino. Rdeča obreza samo 1 K. S poštnino 10 v. več. — Kruh nebeški, ali navod pobožno moliti in častiti pre-sveto Resnic Telo. Z zlato obrezo samo 2 K. S poštnino 20 v. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami. Broširano samo 30 vin., vezano .50 vin. S poštnino 5 vin. več. Kmetom v nomoč. samo 20 v. S poštnino 5 v. več. Zeodovlna cerkljanske fare. samo '»n vin. S poštnino 20 v. več. Voiska na Daljnem Vzhodu. Broširano samo 3 K 80 v., v ezano samo 4 K 90 v. S poštnino 30 v. več. Nti .-o tude tudema sred- bost odstrani feUenev ^ _ IV Zvita butlca. Pri Parizu je bila velika judska slavnost. Postavljenih ie bilo več kolib, kjer sc jc ponujalo l udem razne zabave. Na neki kolibi je bil velik napis: »Vidi se samo danes! Najvišja zver na svetu: Tiger, ki jc b; živ vjet.« Mož, ki je ostal pri vratih, je vabil ljudi notri za 15 centimov. Otrok se ni pustilo notri, češ, da jc zver predivja in prestrašila. — Kmalu je bila koliba polna radovednih ljudi. Mož, ki je pobira! vstopnino, ie stopil na mali oder in prosil ljudi, naj bodo prav mirni, ker je zver silno razdražljiva. Nato izgine za odrom. — Ljudje z največjo napetostjo pričakujejo, da se jim zver prikaže. Kar nastane velik šum za odrom, verige rožlja.io in čuie sc klic na pomoč. V tem pa plane na oder igralec in kiiče: Za božjo voljo bežite, bežite, bežite. Tiger se je odtrgal z verig, raztrgal je že mojo ženo; kmalu pridrvi še sem.« Ljudje vsi preplašeni drve ven in beže proč od kolibe. — Igravec pa si je zadovoljno mel roke ,da jc ljudi tako »nafarbal« in si na lahek način pridobil nekaj denarja. Prihodnja številka „D0M0LJUBA izide dnč 23. maja 1907. Loterijske srečke. Dana], 20. aprila Oradec, 20. aprila Trat, 18 aprila Line, 13 aprila 34 40 69 74 34 49 30 66 5« 33 2 3 31 8 78 23 Južno nem&ka predilnica išče zdravega, oženjenega moža kot mazača ali kurjača. Predznanje ni potrebno. Stalna služba. Začetna plača 40 K v 2 tednih. Stanovanje z vrtom pri tovarni. Dobre šole v kraju. Selilni stroški se dajo pred-ujemoma. Ponudbe pod S. G. 7669 na Rudolf Mosse, Stuttgart (Wirtemberško). 1032 2-2 Postavno zavarovano. nI kkvtttaill-i Vsako ponarejanje kaznivo Edino prlatcn Jc 85 18 Thie r ry-jew balzam z zeleno /namko redovnica". Cena 1» majhnih ali 6 dvojnatlh steklenic ali i velika ipecljalna steklenica s patent, zamaikom K S'— Iranko. Thierryjevo cenlifolljsko mazilo proti vsem ie tako starim ranam, vnetjem, ra-nltvam, abscesom In oteklinam vseh vrat. Cena: S lončka K 3-60 se pošl|e le proti povzetju ali vil i«. denar naprel - Obe domaČi sredstvi sta po-ffru ni cul vsod znani In slovita kot na|bol|il. Naročila sc [ICH DIENJ naslavljalo na: AlleinechlerBals«. Lekarnar A. Thlerry v Pregradl pri .......t Rogaški Slatini. .Broiura s tisoči originalnih pisem frratls In franko. V zalogi v akoro vseh večjih lekarnah Krepkega učenca. :jrt^Ji^R vaftki obrt Ivan mesojedec, kovač v Cerknici pri Rakeku. 1040 2-2 FRANC JOZEFOVA grenka voda. ,,Slava Mariji" ob trlstoletnioi Marijine družbe se še vedno 4obi v „ K atol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod. TMlnnflr Be Pi*oda zaradi zemljiških prememb. iraunin Meri 3 orale in leži poleg dovozne ceste; na travniku raste več večjih hrastov. — Več pove J. Bizant v Preski, p. Medvode. 1010 2 Edina domača tvrdka ki prodaja snovi za napravo domače pijače, bodisi na vodo, droži in tropine. Cene so nižje, kakor povsod drugod snovij pa daje več Moj prednik je prodajal nad 20 let te snovi; jaz jih že 7 let v splošno zadovoljnost oddajam. Cene so zopet znižane. Zahtevajte cenik. Slovenec, zaupaj domačinul Fr. Humljak, trgovina s špecerijskim- blagom, delikatesami in poljskimi pridelki. Gradeo, Auen-bruggerjeva ulica 26. 2424 8 Sprejmem takoj več krepkih ualencev za kounSkl obrt 14-15 let starih, poštenih starišev. Ivan Demšar, kovaški mojster, Ljubljana. 667 6 Zohteoolte kami. Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. Slika '/» na v. velikosti. r 1057 3-1 Št. 366 srebrna dam-ska remont gl 3*50 St. 322 Ms srebrna moška ■t remont. 3-50 Št. 337 srebrna s sid>o 16 kamnov gl 5- — H dvojni plašč gl. 6-50 Št. 341 srebrna s sidro dvojni plašč 16 kamnov, pJX Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje tazkuževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo 971 lil Čemi komadu 70 v., 3 kosi v elegantnem kartonu K ?. Dobi se povsud, kjer ne, naj sc obrne na Brazajr, Dunaj 1112, L(Hvengasse 2 a. Tovarn« za stola Franceta Jolgellne m Brega, p. Borovnici, Kranju; •> izdeluje r vsakovrstne stole "18 jd preprostih do najfinejših po najnižjih cenah br«s tonkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtnvo 2805 26—10 faston) in franko. Vljndno ic priporoča ............................ trgovina s klobuki in čevlji Ivan Podlesnlk ml. Uatillana. Stori trg itn, 10. Velika J&alofja. — Solidno blago. — Zrnom® san«, . • . 2178 52-33 , > >••«*»"s,'. t zdravnilklm receptom po 4 K steklenica. Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek ,Roche'. Krepkega dečka »rst"8- sr.nK0;;«^oskrbo Jank° ^ sve-1078 1 recepti za kuhinjo so vsakdanja potreba. Dobe se le z vsakdanjo rabo Ceres jedilne masti, Tovarna hranil „CERES' razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem znesku 5.000 K. 246 6-2 Natančnejši pogoji se izvedo pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno. — — jjDEERING": Vsem naprej •a? cc €J o. , ^m. J Deering-najvefeja specialna tovarna na svetu za žetvene stroje. '■•.■.■ Najboljša 1100 6 -1 Prednosti: r -/i'tvss»"TKwsK*i« Zelo lahko vlačenje. snov. ^Jednakostavna^ konstrukcija, "f^očno oskrbovanje. ^ Novo! ~~ Novo! »Ideal" je kralj *seh lahkotekočih ko-stlnik strojev za travo •n zelenjad. Samozastopnik : fr. STUPICA, Ljubljana. Goddam! Konečno vendar naglo in zanesljivo učinkujoče sredstvo proti kurjim oietom Cooli Ac Joliueons amerik. patent rinčica za kurja očesa , 1 kom. 20 vin., 6 kom. 1 K, po pošti 20 v. porto. Dobiva se v vseh lekarnah monarhije in v me-dlcinalnih drogerijah itd. 1085 10 1 Naznanilo. „CERES" tekmovanja Ceres 5000 kron. i Razsodišče za presojo navodil za močnata jedila (cene 10.000 K) je že marljivo pri delu. Na prošnjo tovarne Ceres bo skupno razsodišče pod nadzorstvom predsednika prof. ravnatelja Hess-a na Dunaju praktično preizkusilo poslana navodila. Poteklo bo torej še nekaj časa predno se naznani konečni uspeh. Obenem se opozarja, da je razpisanih še 5000 K za navodila za vsa druga jedila. Možno je pa tudi pošiljati še nadalje recepte za močnata jedila, toda ta imajo pravico samo pri konkurenci za 5000 kron. 727 ima v zalogi knjigi, kateri je uredil in izdal dr. E. Volčič v Novem mestu: 1. Civilno-pravdni rad in sodni pravilnik z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. Knjiga je popoln zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in h' vatskem jeziku. — Obseg XII in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K broširani 7 K — s poštnino 0 66 K več. 2. OdvetniSka tarifa določila o slov. in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel), cena 1-80 K s poštnino 2 K — 678 6 - 4 Posestvo s 11031 nova z opeko krita hiša in gospod, poslopje, v dobrem stanu, bolj na samem,1, ure od Krke, 15 oral njiv, travnikov in gozda,vse blizu doma proda Jos. Bradot, M. Lese 8, p. Krka, Dolenj. lžepnournzverižico3K 1 eleg. žepna ura zOloriasrebr. zist. RosVopf s pozlač. verižico, na sidro samo 3 K, 3 kosi samo 8 K PdSllja se po povzetju ali denar naprej. 1088 1 Centralna razpoSiljalnica ur 8. Urbach, Krakov 95. Oonlk zastonj ln franko. Bolezni v nogah :dravi in razpošilja prospekte zastonj Hauptmann v Chemnitz i Dresdneistr. 13/1. na Saškem. 9304 I. kranjako podjetje za umetno »tek-Inrstvo In slikanje na (teklo ===== Aug. Agnola, Dunajska ceata 13a, poleg,Flgovca' ■r prlpi roča prečastiti duhovščini In p. d. ilavn. občinstvu za napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali slikane na sleklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namlzje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire Itd. po najnlijih cenah - Natisi, ceniki ln proračuni na zahtevo zastonl, mnoga spričevala za dovriena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago. 1804 5J— 40 Stampilije vsake vrste, paginir. in numer. str je kauč. tiskarn, itd. dobavlja v solidni izvršitvi 459 J. Lominson, Dunaj 1/25, Adlergasse Nr. 12. - Telef. 12179. Filiala Odtssa. Cenik zastonj in Iranko. Zastopniki se iščejo. Pozor, kmetice In dekleta V moji lekarniški praksi, ksteio Izvršujem ie čez 25 lel, posti čilo se ml |e, IznalU tia boljše src dstvo za rast las, to |e Kapllor št. II. Isti delu|e. da postane|o lasje gost! dolgi In odatra-nluje prhljaj (luskine) nn ela-vf Cena (iranko tia vsako vosto) ie: I 1,'nčič 3 K 6" v, 2 lončka 5 K. Tuba, da si vsaka cbilell naroči. — Prosim, da se nsroči samo od mene pod naslovcm: V. JiirISIČ, l.-karnar, Pakrei- 81.65, Slavonija. D.'nar 1 e pošlje naprej ali s poštnim potzetjem b tU 0-8 Ne kupite nobene ure dokler nista prisil mejtga ta llkega oanlka: gld. 3-50 nlkal. Beakopf uro . |l 1 66 zrsbrme m „ . . I'— s dvojalas pskrovo« . 4*— s S srebr. . „ 5'— plosk. J klsaa ura . „ J E.0 prava Boekopf-patant. a J'60 prase »Omoja* . . . i "60 srebr. »klopne varili«: „ 1>— II karatne zlit« ara . „ 8-60 Mkaratne zlate Torll. , 10'— Hkaratnislsti prstani „ I — itensks ure 70 om . . 6'60 i bitjem liki zvanu . . 6'— s gMb«...... 6'- ■ kukavico . . . . , 160 kuhinje::* ar® ... . l'»J budilka......180 „ ponoči »t t«S > „ 1*60 z dvojnim zvonoem . . 1-6C budilko 2 biljem ln tfononjam liki zvonu n 1*60 triletno pismeno jamstvo, sa n primerno rtonar uazaj. RazpoSil a po novzetju. Maks Bčhnel urar, zapriseženi sodni cenila« Dunaj, VI., Margare-thenstr.27(Tliilnlhlil) Zahtevajte moj cenik c 2000 slikami zastonl ln poitnlns psosto. Ivan Savnik pri Baaanfianu na Glavnam trgu v Kranju. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega frlšnega blaga za moške in ženske obleke, najnovejše mode po jako nizkih cenah. Velika zaloga židanih in volnenih rut, židanih šerp ter vsakovrstnih potrebščin za šivilje in krojače po tovarniških cenah. Na zahtevo se dopošljejo tudi vzorci. 501 10-10 Najboljše švicarske ure, zlatnina in srebrnlna se dobe po najniž Ih cenah pri sloveči domači tvrdki 357 26-13 H. Suttner, urar Ljubljana, Glavni trg, nasproti rotovia. Prosim zahteva|te nov velik cenik, kateri je ravno izšel In se pošlje zastonj in pošt. prosto -t v . /krnoriJco Materi ie/ryo . po veni in x~a -nest/ivo-polovuli na/ se obrn^o < Simon <"'./{}?i et&foa r SjuM/uui Mvlvduvrske u/ice2b\ ,t.iv//u•vr. \/tui i/c/asnilt t tia/o sel»x'>/Uai/u J Majboljfta domača krepčilo za žalodeo ■» . 1 (katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je rastlinski liker ..FLORIAN" od raatlinske destilacije ,FL0R.AN' v Ljubljani. Dobi se pri vseh boljših trgovcih. Varujte se, da ne bodete prevarjeni s kakim drugim, slabim izdelkom I Pristno je samo blago pod Imenom FLORIAN" iz Ljubljane.: 11 F. n. Netschek, Llubljana „Prl veVlKI Tovarni" Resljeva cesta JU Sv. Petra cesta it. 37 priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo velikansko zalogo narejenih oblak zagospode, dame dečke, deklice in otroke. Cene nizke! Solidna postrežba. Velespoštovanjem 873 3 A. Lukič, poslovodkinja. Pozor! Čitajl Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja. 2444 20 11 Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena ]e za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej Manj kot 12 steklenic se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Juri žica, lekarnarja v Pakracu št. 65. (Slavonija). f. P. Vidlc & KomP., Ljubljana , •pekarra In tovarna ptSi, nudijo vsako poljubno množino patent zarezanih strešnikov Sistem ..Marzola" (Strangfalzziegel) Sistem ..Horzola" Bsrvei a) rdeči naravno žgani, b) črno Impregniranl. Najličnejše, »ajcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik so »more ni. late pribiti ali pa z žico privezati kar e ROtovo velike važnosti za kraje, ki trpelo močnem ve",' in burji. - Vzoro i In prorpekte pošljemo na že jo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. 854 5 Tiskali: .KaloUlk« TIskarna"