BiFM frliAS NARftDA T^ss^r? nedelj in praznikov. I Sundays «nd Ho&ta>^ List slovARskih delavcev v AroerikL /L , ni * TBLKFOH PUAXHX: «87 OOMLAKDT. bUrrf u SaeaU-Olui lbllar. »»pUabtr U, 190», ilttiM Oflta «1 *«w Tort V. T, udar U« Aet *f On«na %- Vzrok nepričako^a-nemu povišanju je pred vsem ta, da se je kok izredno podražil in da je tudi pomanjkanje delavcev pri tej obrti velikansko, tako, da sta bili o-be družbi prisiljeni sedanjim delavce 11 plačo povečati. To sta storili tudi v-led tega. da bode prišlo k r.ji-ma več delavcev, oziroma, da se število delaveev pomnoži v toliko, da lxide doseglo prejšnje število. Pred dvema leti je izdelovalo za imenovani dve družbi .10.000 delavcev kok. U-radniki H. F. Frick Coee Co., 11a-, znanj a jo, da bode imenovana družba ]K»trebovala "»000 novih delavcev, ker le na ta način je mogoče dobaviti do-voljno količino oglja za tovarne trn-j sta za premog. Družba upa. da bode j vsled povečanje plače prišlo saj 5000 df'aveev v pokrajine, v ktenh se izdeluje kok, kajti toliko delavcev jej omenjene pokrajin«1 ostavilo, ko se jej prod dvema leti pričela kriza. (Skoraj vsi prejšnji delavci so bili i:to-zemci, kteri so vsled panike odpo-j kovali domov v Evropo. Družba je! izračunila, da se jej bolj izplača, ako| izdeluje sama potrebni kok in sieer tuli ako daje delavcen. večjo plačo,j kakor da kupuje kok po $3 tono. Ta-1 ko se bode namreč plačeval kok v prvi polovici leta 1910. J Velik del izdelovalcev koka, kteri so [X) votlo m krize leta 1907 odpoto-j vali v Evropo, se ni vrnil, dočim je mnogo delavcev, ki so se vrnili, odpotovalo na zapad, kjer so jim ponuditi večjo plačo, kakor v Pennsyl-j vaniji. Vse to je vzrok, da je bila sedaj Frickova družba takorekoč pri-j siljena delavcem povišati plačo. Xe-| odvisne družbe, ktere se bavijo 7 izdelovanjem koka, bodo naravno tudi prisiljene svojim dclavcem povišati; plačo, tako d« dobi najmanj 50.000 delavcev večjo plačo. Tukaj se tudi zatrjuje, da se pri izdelovanju kol.a sodri j potrebuje 10 tisoč delavcev, vendar pa tako zatrje-1 vanje >e ui potrjeno, dasiravno se potrebuje veliko število novih delavcev. -.- Umorstvo in prešičjk rebra. Med policijo v Sbeepsbead Bay 11a l^oug Inlandu, K. Y., je vladala velika razburjenost, kajti policaj Tho-1 mas Dineen je našel pod lesenim tro-toarjem ob obrežja sledove nekega j groznega umorstva, ktero se je naj -j brže že pred letom dni pripetilo. Dokaze o umorstvu je naravno prinesel j svojemu kapitanu, namreč tri rebra . in nekoliko dmzih kosti, ktere so bile deloma pokrite z mesom. Inšpektor O'Brien in kapitan For- j mosa sta takoj poslala na lice mesta tri detektive, kteri so pričeli s preiskavo zagonetnega umora. Medtem, j ko so pa bili policaji in detektivi na delu, je dr. Francis Calvin preiskoval kosti in je pronašel, da so bile tako-zvane '•spare ribs" nekega pokojnega prešiča, čegar morilca bode naravno zelo težavno najti. Preiskava je bila hipoma ustavljena. Položaj ▼ Maroku. Pariz, 8. nov. Semkaj se brzojavlja iz Madrida, da so pričele med španskimi četami v Maroku divjati razne nalezljive bolezni, kt«re so nastale vsled trajne deževne dobe v o-kolici Melille. Nad 1300 vojakov je sedaj v tamoinjih bolnicah in zdravstveni položaj je posta! sedaj tako «lab, da morajo vsaki dan poslati v bolnice povprečno po 230 vojakov. Velik požar v i Brooklynu, N. Y. POŽAR NA COLUMBIA STREET V BROOKLYN BOROUGH V NEW YORKU JE RAZDEJAL TOVARNO IN TENEMENT HIŠO. Osem osob je mrtvih, ena težko ranjena in ducat drugih je zadobilo lažje opekline. PANIKA. Osem osob mrtvih, c:ia težko ranjena in mnogo drugih lahko opečenih je rezultat požarja, ki je nastal včeraj zjutraj na štev. 350 Columbia St. v Brooklyn Borough v New Yor-ku v tovarni na celuloze Roberta: Morrison & Son. Med mrtveci je tudi sin tovarnarja Morrisona. Ogenj je nastal v kleti tovarne in' se je s strašno liitrico razširil čez,' cclo poslopje, v kterem je kakih sto ] ljudi j vedno na delu. Vsled hitrice j s ktero so se plameni razširjali, u- « službeneem ni bilo mogoče porabiti : varnostnih lestev in vsi so se drenjali 1 k oknom in -.a streho, od koder so j posebno deklice jako kričale. I < Plameni so preskočili na sosedno: < tenementno hišo, petnadstropno po-( 1 slopje, kterega stanovniki tudi niso! i mogli več zbežali po varnostnih lest-: vieah in radi tega so stali pri oknih, . pričakujoči pomoči. 1 Plameni so začeli tako divjati, da . < ~o prestrašeni prebivalci začeli ska- 1 kati iz oken na ulico, predno so prišli l ognjegasci z lestvami. Polotila se jih! J toka panika, da niso slušali klicev) < ognjegascev in policajev, da naj ne-1 ' kaj časa potrpijo. da pride pomoč, i Mnogo jih je skočilo na ulico, kjer j so obležali ranjeni. j < Ambulantni zdravniki iz treh bol-'< nic so se zavzeli za ranjence in za-! 1 čeli so podžrtvovalno delovati. Poli-1 s cijske rezerve so hitele na pozoriščej' in ognjegasci s gasilnimi stroji cele-1 > Ca mestnega dela so naporno delali. 1 Ko so požar konečno toliko omejili, 1 da so mogli pristaviti lestve, so še: 1 mnogo osob, ki so visele na oknih. ; rešili. Mnogi so bili od dima tako < prevzeti, da so se nezavestni zgru-'l dili. " j; V hiši je nastala velika panika.!' Prebivalci so letali po hodnikih in kričali na pomoč. Drugi so zopet hi-' teli k oknom ter skočili na cesto. I kjer so si polomili roke in noge. Oni,: ki so zbežali na streho, so storili ] najbolje, ker so se lahko rešili na;[ strehe sosednjih hiš. Mnogo nesreč- ^ nikov. ki so viseli na oknih, so padli < zopet nazaj v sobe, kjer so bila tla j že prejedena od plamenov in bati } se je, da bodo našli pod razvalinami -e mnogo trupel j. I ■ -o ■ ■ I Bolja ženitev kakor ječa. Dol gočasno življenje v Raymond St. 7iporu v New Yorku, kjer je že dva meseca zaprt Samuel Rothstein, ker ni hotel izpolniti ženitne obljube se mu menda že ni več dopadio, ker 1 se je raje poročil z Anie Singer. Pi- , sal je namreč šerifu listič, na kte- . rem naznanja, "da je sklenil storiti najhujše in deklico poročiti." Miss Singer je bila o tem obveščena in kmalu je prišla na Borough Hall, kjer jo je njen "ljubi" pričakoval. Slučajno navzoči alderman je zvezal Rothsteina v zakonske spone ki je potem s svojo mlado ženo zapustili Borough Ilall. V stoletno ječo. Porotno sodišče v Chicagu, 111., je spoznalo štirh poljske peke krivim ■mora, nakar jih je sodnik Scanlon .obsodil v stoletno ječo, oziroma vsa-jkega v ječo za dobo 25 let. Obsojenci so povodom zadnjega štrajka pekov v minolem maju napadli čifut-skega ^kaba Harry Teitelbauma, ko je razvažal kruh po mestu. Potegnili so ga raz voz, nakar se je pričel pre-(tep, v kterem so ga ustrelili. Vsi obsojenci so oženjeni in so očetje otrok. Njihove žene so bile pri obravnavi navzoče in so sodnika zaman prosile, naj sodbo razveljavi in nesrečnike milejše obsodi. , ^ Standard Oil Go. ; in newyorSko mleko. ROCKETELLERJEVA STANDARD OIL CO. KONTROLIRA SEDAJ TUDI KUPČUO Z MLEKOM. Posledica tega bode podražitev mleka. Sprememba pri Bodenovi družbi. ODREDBE ZA FARMERJE. -o- Vzrokov zopet nega podraženja mleka ui iskati v splošni draginji in tudi ne v podraženju produciranja mleka. ampak v tem. da hoče "Borden's Condesed Milk Co.". to je trust za mleko, zopet pridobiti višje dividen-de. Sicer pa vsa nadaljna znamenja kažejo na to, da je sedaj trust za mleko pod kontrolo petro-, lejskega trusia. Borden-družba je bila leta 189S ustanovljena z kapita-1 lom $20,000.000, a kapital je druž-■ ba povečala naslednjo leto na 25 milijonov dolarjev in julija meseca tega leta na $30.000.000. Družba daje sedaj deset odstotkov dividend. Sicer sedaj zatrjuje, da stane kvart mleka dokler pride na trg, 8.52 c, tako, da pri ceni 8 c od kvarta niti toliko ne dobi. kolikor ima stroškov. V resnici produktivna cena (dokler pride na trg) ni višja, kakor 4.64 c od kvarta in da toraj podraženje ni opravičeno. Predsednik trusta za mleko je W. J. Rogers in podravnatelji so Geo. I L. Nichols in Edgar L. Mars ton. Ni-i chols je odvetnik in družbenik odvet-j nika Arthur H. Masten, ki je v znani j tožbi proti plinovim družbam oddal | famozno mnenje v prid toženim. Xi-| chols je tudi predsednik in ravnatelj Tin P'ate Decorating Co., pri kteri ima petrolejski trust kontrolo. Kakor je pri trustih v navadi, bodo, da mleko lažje podražijo, produkcijo istega zmanjšali. Borden kupuje mleko od farmerjev. Trust se pogodi z farmer ji tako, da kravam ne smejo pokladati posušeno ali kon-servirano zeleno klajo. Farmerji so radi tega prisiljeni, da kupujejo klajo pri Corn Products Refining Co., ki je zopet pod kontrolo trusta za olje. Ta družba je zadnja leta ceno svojih produktov vedno povišala. Xa ta način je toraj jasno, kam gre ves denar, kterega je treba plačati za mleko! -o-• Nov nacijonalni park. Trenton, X. J., 8. nov. Governer Fort je imenoval posebno komisijo 38 članov, kteri h naloga bode pripra- , viti vse potrebno, da se ustanovi na-I cijonalen park na onem mestu, kjer j je George Washington s svojo vojsko : prekoračil reko Delaware. Zemljišča, 1 'ktera so sedaj v zasebni lasti, bode kupila država in potem se tam napravi velik park. Med člani komisije je tudi zvezin senator Frank 0. Briggs. Potres v Utah. Salt Lake City, Utah, 9. nov. Vče-; raj malo pred polunočjo je bilo tukaj j čutiti lahek potres, kteri ni napravili kake škode. Sonarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35 ............ 50 kron, za 20.50 ............ 100 kron, za 41.00 ............ 200 kron, i za 102.50 ............ 500 kron, za 204.50 ............ 1000 kron, za 1019.00 ............ 5000 kr-n. Posta rina je všteta pri teh sv o tab. Doma se nakazane svote popolnoma! izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postni hranilnj urad t 11. do j 12. dnelv Denarje nam poslati je uajprilič-ne je do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK 8AKSEB CO., 82 Cortlandt St^ New York, N. 7. 0104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. i & >... k •--. ■ŽENA POVOZILA SVOJEGA UMI- 1 RAJOČEGA SOPROGA. 1 i ° Uglednega trgovca iz Atlante sta preje povozila dva avtomobila, Atlanta, Ga., 8. nov. Od dveh avtomobilov na grozovit način raztrgan in umirajoč 11a cesti ležeč, je bil včeraj Harvev L. Anderson, eden naj-! uglednejših trgovc-ev Atlante povožen od tretjega avtomobila, kterega je vodila njegova lastna soproga. Gospa Anderson, ne vedoča, da je ranjeni njen soprog, je hitela v bliž- j njo hišo, od koder je telefonirala po ambulanco. Se le ko je ista dospela na lice mesta, je spoznata, da je umirajoči njen soprog. Gospa Anderson se je podala zvečer k neki v bližini; stanujoči prijateljici in njen mož je i šel kmalu za njo. Ni pa prišel daleč, | ko ga je podrl hitro drveči avtomobil t dr. J. M. Crawforda. Takoj za tem avtomobilom je sledil drugi, ki je tudi povozil Andersona. Gospa Ander-; son se pa je med tem časom odločila, da se pelje svojemu soprogu nasproti z avtomobilom svoje prijateljice. Počasi je vozila po cesti, ko so šli kolesi čez umirajočega. Proti lastnikom dveh prvih avto- i mobilov vlada veliko ogorčenje, ker se nikdo ne zmenil za Andersona, ampak so ga pustili na cesti ležečega v krvi. -0- t ELEKTRIČEN TOP. Najnovejše morilno orodje je izumil nek Pittsburžan. Pittsburg, Pa., 8. nov. Alexander-F. Humphrey iz Pittsburga je izumil : električen top, pri kterem je po nje- : govern zatrdilu smodnik popolnoma odveč. Novi top je vsled tega velikanske vrednosti, ker tudi ne poka in po strelu ne udarja, kakor navadni topovi. Kroglje se bodo izstreljevale iz novega topa izredno hitrejše, kakor je to mogoče doseči s pomočjo smodnika ali kakega druzega strel j i- i va. Tudi moč projektilov bode iz- \ datno hujša, kakor ona navadnih to-1 pov. Xov top se bode tudi lahko upo-trebljeval kot brzostrelni top, kar se bode doseglo na ta način, da bode pri brzem streljanju treba dalj časa držati za gomb, kteri dovaja potrebno elektriko. Električni top ne bode odvisen od dovajanja elektrike. Več takih topov bode lahko naložiti na oklopne avtomobile, na kterih bodo tudi vse potrebne električne baterije. -o- JAPONSKI ŠPIJON? ! —o— Japonec Knazu kot zrakoplovec pri Glenn H. Curtissu. Hammondsport, N. Y.f 8. nov. Zna- j j ni zrakoplovec Glenn H. Cnrtiss po- i učuje v svoji tukajšnji delavnici Japonca E. K. Knazuta v rabi aeropla- ; na. Knazu je prišel pred nekaj dne- : : vi v spremstvu Clifford B. Harmona semkaj in je, kakor tudi Harmon, kupil letalni stroj. Že včeraj je ho-; tel pod vzet i polet, a Curtiss ga radi j i neugodnega vremena ni dopustil. —: Zraven tega se uči Japonec tudi se-1 stavo aeroplana. Ce je že tudi samo to čudno, se • j lahko marsikaj sklepa vsled tega, { ker je, kakor znano, Japonec izbo-{ ' ren tehnik in v aeronavtiki dobro | podkovan. Na vprašanje, zakaj je I kupil zrakoplov in kaj hoče z njim početi, ni dal točnilu odgovorov, ampak se je takim odgovorom izognil na uprav orijentalski način. i Knazu stanuje sedaj v Yonkers, N. Y.. in -je včeraj za nekaj časa odpotoval tja. 0 » Čuden svetnik. Mobile, Ala., 7. novembra. Da bi ' * si utrdil svojo vero, se je pustil J. C. Wilson od voza poulične železnice povoziti in čudno je, da se mu ni nič pripetilo. Wilson je član neke nove prismojene verske sekte in pravi, da ni čutil prav nobenih bolečin, da pa začasno. poskusa noče ponoviti. . . i* Na skrajnem iztoku, i Sprememba politike. JAPONSKA VPLJIVA NA NAŠEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA KNOXA, —o- Na politiko "odprtih vrat" se' nihče ne ozira. Odpozvanje poslanika Cranea. RUSUA IN JAPONSKA, —o— Washington, D. C., S. novembra.' ; V najbolj poučenih političnih krogih! | se zatrjuje, da je naša vlada odpo-| zvala svojega poslanika za Kitajsko, j Craneja, vsled nekega diplomatične-■ ga programa, kteri je tak, da se bode dosedanja politika Zjedinjenih držav na Daljnem Iztoku skoraj popolnoma spremenila. Nek diplomat, kteremu so razmere na Kitajskem brezdvom-! no najboljše poznane, je včeraj izjavil časniškini poročevalcem, da spada politika takozvanih "odprtih vrat". ! na Daljnem iztoku že v zgodovino, in da se za njo nihče več ne zmeni. Ta trditev, ktera je za ponos ameriškega ljudstva in naše vlade dokaj žaljiva, je pa kljub temu resnična, kajti na razpolago je mnogo dokazov, i Vse kaže namreč na to, da je naš dr-j žavni tajnik politiko, ktero so dose-| daj gojili, popolnoma spremenil. ; Za jamstva, ktera sta dali Rusija ' in Japonska povodom sklepanja mi-J J rovno pogoilbe v Portsmouthu, se se-i daj nihče več ne zmani. Rusija, kakor -Japonska, oziroma nekdanji največji sovražniki, so si sedaj najbolj-i Ši prijatelji in obe države delujeta i tajno in sporazumno na to, da si medsebojno razdelita vso Mandžurijo, Pri tem sta si Rusija in Japonska še zagotovili podporo angleškega, ministerstva inostranih del, oziroma; angleške vlade. Sedaj nihče več ne dvomi, da se iz Tokija. oziroma od strani japonske; [ vlade na naše državno tajništvo iz-j j datno bolj vpljiva, kakor od strani; i predsednika Tafta. " Jndiskrecija"! J ktero je baje poslanik Crane zakrivil,; ni bila druzega, nego prazen izgovor,; da so ga tem preje od pozvali in sicer! na izrecno zahtevo japonske vlade. Crane je najpreje hotel potovati v Peking preko Evrope in Sibira. Japonska jc znala ukreniti vse potrebno, da je tako Crane dobil od washingtonske vlade ukaz, naj potuje :ia Kitajsko preko San Francisea. j 1 kjer bi se lahko posvetoval z prin-j com I to. ali pa kakim drugim japonskim državnikom. Poslanik bi pa prišel v Tokio bax v času, ko bi se japonski princ Ito zajedno z ruskim finančnim mini-strom Kolcovcevim posvetoval o na-d al j ne j osodi Mandžurije. Prihod, našega poslanika bi seveda ne bil po; : volji niti Rusom niti Japoncem, kte-: , ri so se že dogovorili, da si Mandžu-. rijo razdele tako, da monopolozuje! ; Rusija ves severni del imenovane ve-' : like dežele, dočim stori Japonska isto; i z južnim delom, kar je deloma že storila s tem, da je Kitajski vsilila| : razne pogodbe. Da pa Crane ni motil rusko-japon-l ske konference, je vpljivala na naše I državno tajništvo v toiiko, da je slednje Craneja, ki je bil že na potu' v Peking odpozvalo iz San Francisea, Ako bi prišel v Tokio, bi ga častili na vse mogoče načine, toda princa I-J to bi ne videl, kajti slednji bi bil tedaj v Harbinu, pri posvetovanju z j ruskim ministrom Kokovcevim, s kterim sta nameravala "odprta vra-| ta" na Daljnem Iztoku za vedno za- 1 preti. ! Princ Ito, ki je bil najboljši japonski državnik, ni potoval za zabavo v Harbin. Ker so ga potem!' Korejci umorili, bode s tem izvršitev nj^govih načrtov za nekaj časa pre- ' prečena, toda Rusija in Japonska sta -se že popreje sporazumeli glede Mandžurije. Da je Japonska prisilila Kitajsko v to, da je podpisala razne pogodbe, je znano in to je dosegla skoraj jedi-. no le z silo, kakor tudi potom vojaške demonstracije, pri kteri je bilo mnogo Kitajcev ubitih. Japonska je v resnici! pridobila kontrolo nr Južni 1 Mandžuriji le z pomočjo orožja. _ _ ZA VSKJINO TUJIH OGLASOV HI qpqovoipro w roum STVO NB HDIlIflU. Avstrije in Italija. Preteče vojna, V ITALIJI SE GOVORI V VOJAŠKIH KROGIH. DA PRIDE MED AVSTRIJO IN ITALIJO DO VOJNE. I Slednja se prične baje v letu 1911.' Zveza Ita&je z Rusijo. UTRDBE. ■ o ■ Rim, 8. novembra. Odkar je ruski car obiskal italijanskega kralja v Raceonigi, kjer ga je prebivalstvo vse Italije tako iskreno in prisrčno pozdravilo, kakor preje še .->.i jedne-ga tujega vladarja, in kjer so ruskega gosta celo oni socijalisti pozdravili, kteri so preje proti njemu agiti-rali, se je pričelo po vsej Italiji med prebivalstvom strastno agitirati proti trozvezi. ktera je med prebivalstvom Italije ravno tako malo priljubljena, kakor v Avstriji. Italijanski rodoljubi že sedaj govore o zvezi Italije in Rusije in <'a pride prej ko slej do vojne med Italijo in Avstrijo. Tako je te dni trdil nek častnik italijanskega generalnega Štaba, da je vojna med Italijo in Avstrijo neizogibna in da se bode najbrže že v poletju leta 1911 pričela. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da tudi italijanska vlada pričakuje vojne z Avstrijo, tako, da se niti malo ne pripravlja na mednarodno razstavo, ktera se baje prične imenovanega leta v Rimu. Skoraj vse države, izimŠi' Zjedinjenih držav, so naznanile, da se bodo imenovane razstave vdeležile. toda vlada dosed a j še ni niti jed nega centesima dovolila za imenovano predstavo. Vlada trdi, da za to podjetje nima potrebnega denarja, dočim je istočasno izdala 20,000.0.-ij na Ogrskem, ne da bi mu hil.> n:->:_'•> slanske zborni.-e Julijem J ust bom. ktera oba -m v..die stranke neodvisnosti, je nastal lak prepir, da ni druzega pričakovati, kakor razdvoj imenovane stranke. Košut še vedno povdarj:). da je |> >-rrebno z avstrijskim vladarjem skleniti kompromis, dočim -<» Justb ravna natančno po programu i/. I. 1M1H. kteri zahteva, da f preje n ■ sine mirovati, dokler Ogrska m* zad>>hi popolno samostojnost, ustanovitev n::*.-djarske vojske in samostojne b;>uke. Oba imata mnogo pristašev in tako je v kratkem pričakovati demonstracij od obeh strank. Štiriindevetdi--« i poslancev se j«* pridružilo .Iuslb>ia bila dva Hrvata, imenom Ivan Snajdar, doma iz Delnice, ter Matija Tomae - ns>j «e blagovoli pošiljati po — ■£oney Otiier. Pri eprj mbi kroja naročnikov jrn.v.m , r.a -e nam tudi prejšnje blvuii&če naznani, da hitreje najde, •ao naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-iHov : "GLAS NARODA" t«Cortlandt St., New York City. Telefon 4G87 Cortlandt. ■ Za varstvo delavcev. Dane-: >e je pričela v Toronto, On-tin i", < ami la, konvencija največje it •.:<■•.'.-'. . ili'husk'i organizacije, American Federal ion of Labor, in tem povod 'in bode izvrševalni oilbor ime-lii* ..'ie < i -.anizaeije v prvič za časa , njem _ra obstanka predlagal, da se ]■ , i>» p- Zavoda,ie v Zjedinjenih •livai. li. kakor tudi kongres v to, da n i:,udoma izdelajo zakonske predloge. k <■! ih namen naj bode izposlo- ' vali ilihiuim boljše varstvo pri njihov t-ii delu. To dejstvo pozdravlja-iiM kot izdat i?n napredek, kajti končno je tudi velika, toda konservativna organizacija uvidela, kaj je potrebno za na- oruanizovano delavstvo. Kaki bodo posamezni tozadevni predlogi, za - daj še ne vemo, pač pa je znuuti. da je izvrševalni odbor imenova . < t-auizaeije pri svoji zad-11 j i seji sklenil, da bode zabit oval od vlade, da slednja ustanovi zvezine in drf-.avne zakone, kteri naj za delavec dohx'-ajo ii-otovo zavarovalnino, kakor t ii11L pokojnino za one organizo- ■ i .(-.*, kteri mi pri delu osla- ■ <■■/. eli. Pri imenovani seji .j 'di oklenilo, da se l>ode |>ri konvenciji o tem razpravljala. I »a - eno to ui mnogo — kajti . nas -.,> i(:l tem polju dosedaj ni ir - >■! ilo —. je vendarle pričeti sk, kteri se zanore t »dvoru časa raz-1 \:ii . . ■ .-i iodc imelo delavstvo <■<' tl.v.avi s. j nekoliko koristi. Iz \sega tega je pa razvidno, da mora an >r.»ko delavstvo gibanje hodili ]> > i- cm potu razvoja, kakor je hodilo angleško. Tudi tamkaj se de- i lavsivo : i nikdar zamoglo v toliko ru:v. i;:, da bi zamoglo vplivati na lado ali i i po>tavodajo. Vse, kar so dosegli delavei v Angliji, so do-"t.uli ■ v iu'vejv'm času, ko so pri-olitičnem polju. Vse. kar se je v Angliji doseglo v prid delavcev, se je doseglo tekom zadnjih let, in — doseglo se je nuio-'-<>» ' ' ifuin več, kakor v kterikoli 1 j : .. ^-a največja delavska or- ' « a; lizai ja spremenila svoje mnenje, ! se je ]>i v prvej vrsti zahvaliti zad- : nji \ -hki krizi, kajti tedaj je ostalo1 delavstvo brez vsake pom o- ; či i t;t\o je spoznalo največjo ne- * vam , kt«-ra mu preti. Neprestano ' I «' '.i " ' se število nesreč pri delu, kn k or tudi neznatno število onih de- ! laveev, kteri dobe od podjetnikov ka- 1 ke o-KkoiI:iine za poškodbe, koje so zadobili pri delu; nadalje dejstvo, da se delavni čas j»ri nas še vedno ni za-1 mogel urediti. tako. da je izkorišča- 1 nje delavstva od strani delodajalcev 1 sk< t .\j j:....... ji no — vse to je vpli- ' Aalo t.a največjo organizacijo, da je ' kon. no vendarle sklenila, da saj ne- 1 kaj stori v prid varstva delavstva. ' -o--j" „ < Nezgoda na zeleznicL Cleveland, Ohio, 8. nov. Ekspresni potniški vlak štev. 2 od New York, j, . 1'iMcago & St. I^itiis železnice je pri j ii igri i by skočil raz tir in pri tem'j j. bilo ve.'- potnikov nevarno ranje- j nih. Najhujše je poškodovan stroje- \ vodja. Vlak je kasneje pričel goreti, i t(,|ki i •■■/. žavah. Ko so importirali iz Anglije v letu 3S3I prvo lokomotivo, kterej je bilo ime *4John Hull", se je domnevalo, da je prevelika in pretežka in vsled tega so morali prenarediti tračnice, kakor tudi mostove med ICamdeuom in Ainboyem v državi New Jersey, kjer so zgradili prvo železnico v Ameriki. Prva lokomotiva je tehtala deset ton, docim so kasnejše lokomotive, ktere so bile zgrajene v Ameriki, bile izdatno ložje. Iz Camdena, N. J., priLlaja sedaj poročilo, da je tamkaj umrl Tatem Parsons, ki je bil strojevodja na prvi lokomotivi v Zjedinjenih državah, oziroma na zgoraj omenjeni "John Buli"'. Prve tračnice za prvo železnico v Ameriki so položili dne 4. julija 1828 in to delo je vodil Charles Carroll iz Caifrolltowna, kteri je bil v tedanjih i časih jedini še živeči človek, kteri je podpisal proglašenje neodvisnosti nekdanjih angleških kolonij in sedanjih Zjed. držav. V Ameriki je muogo ljudi, kteri se Še spominjajo na čase v Jetu 1S30, dočitn pri nas ni nijednega človeka, kteri bi bil imenovanega leta vslu-žben pri železnici. Tatem Parsons je bil toraj jedini človek v Zjedinjenih državah, kteri je bil takorekoč pričet nik vsega železniškega razvoja i v Zjedinjenih državah, je v svojem [življenju videl razvoj železnic, ktere so tekom njegovega življenja narasle Itako, da imamo sedaj toliko prog, da bi lahko 120krat vodile od Atlantika : do Pacifika, in kterik vrednost je sedaj tolika, da se zamore primerjati z bogastvom vsega našega ljudstva v času državljanske vojne. -o- Ruske politične stranke. Ko so nedavno tega izstopili Golobov, Poloveev, baron Cerkasov in Trifon iz stranke oktobristov, se je na Ruskem mnogo govorilo o potrebi novega grupiranja političnih strank v gosudarstveni dumi. Danes namreč nimajo v dumi stalne večine, temveč si jo vlada pri vsaki zakonski pred-logi šele poišče. Pri tem koleba odi • suiee k levici. Ako se gre za zakon o svobodi vesti in prepričanja, potem se i>oišče večina s pomočjo le-viee. ako pa želi vlada sprejem kake reakcijonarne predloge — in teh je več nego naprednih — potem pa pod-! pira vlado desnica. Sredino tvorijo oktobristi, ki so nekako jedro vladnih pristašev. Toda zanimivo je za ruske razmere, da se ta stranka pozitivne politike nikakor neče proglasiti za vladno. Za volilne agitacije, ki so se razvile te dni ob nadoiuestnilii volitvah v Moskvi, seje vodja oktobristov Guekov strastno branil proti očitanjem, da je njegova! stranka vladna. Baje ona samo zato' podpira vlado, da bi utrdila ustavni režim. Resnica je, da se oktobristom i v vladni službi ne godi nič kaj dobro. V prvih dnevih tretje dume je štela ta stranka 164 poslancev, danes jih šteje komaj še 139 — kar znači zmanjšanje 25 glasov. Pa še ta številka ni bogve kaj sigurna. Natančnejše bode pojasnil morda raz-mere v tej stranki ruskega meščanstva in kapitalistov strankin shod, j ki se pravkar pripravlja v Moskvi. Strankarsko razmerje v tretji dumi kaže sledeče številke: V dumi je za- i stopanih 11 strank in strančic. Nazadnjaško desno krilo tvorijo sledeče ! stranke: "pravi ruski ljudje" (črno-sotenjei) 50, nacijonalisti 20, zmerni "pravi" 75, skupno toraj 145 poslancev; centrum (sredino) tvorijo, oktobristi s 139 poslanci; na levici >o poljsko-litevsko-beloruska skupina 7. poljsko kolo 10, naprednjaki in stranka mirne obnovitve 30, moha-medanci 8, kadeti 53, "trudovici"! 15 in socijalisti 19, skupno 148 poslancev. Naravno je, da se konservativno navdahnjeni Poljaki nikakor ne stri-njajo v soeijalnih vprašanjih z ostalo j levico. In v resnici iščejo zadnji čas poljski realisti in poljski narodni de-mokratje zbližanja z oktobristi proti kadetom, akoravno so bili ti vedno naklonjeni Poljakom, medtem ko so oktobristi vedno ogibali odkritosrčnega odgovore na poljske zahteve. Ako vendarle nastane kaka sprememba v razvrščen ju dum i ni h skupin, se skoraj gotovo združijo na- j prednejši oktobristi s kadeti, ostali: pa pojdejo na skrajno desnico. Tako! bi nastala v ruski dumi enotnejša konstitueijonelna sredina, ki bi mo-?la imeti velik in • blagodejen vpliv na razvoj ustavnega življenja v o-arromnem carstvu. Poleg tega ustavnega cent ruma bi ostali na levi in lesni protivniki uMave. Skrajna na-■ id "ka desnica je nezadovoljna,! ?r se ustavnost prolivi njenim "mo-larhienim" čustvom. Črnosotenj-! ] *em Se se zdi ministerski predsednik i i Stolypiu, za cegar vlade je bilo pre-j lito toliko krvi nezadovoljnežev z ' absolutizmom, na pol revolucijona-rec. Njihov ideal so ljudje po vzoru ^ odeškega guvernerja Tolmačeva, kte- j ri nalaga časnikarjem pisati, da v Rusiji ni ustave in da je duma le in- ; . stitucija od danes do jutri, ki je lah- i 1 ko danes ali jutri zopet uničena. Med prijatelji ustave na Ruskem se sicer . pravi, da se ustavna svoboda še n j mnogo uživeia; da so pa vendar na-. 1 stale spremembe, o tem priča samo-umor senatorja Kovalevskega zato, ker mu je bila preprečena uradna karijera, zasnovana na zaslugah reakcije. Nezadovoljni elementi na levici pa . ] trde, da v Rusiji ni ustave in zato ' hočejo ovreči današnji režim. Nji-. hovih tendene se seveda ne da pri-1 mer jat i z delom in željami črnoso-' tenjeev, ali njihova taktika zasleduje isti cilj: onemogočenje resnega parlamentarnega boja in zdravega, v da-^ našnjihi ruskih razmerah utemeljenega političnega razvoja. -o— i f Dopisi. Frankin- Conemaugh, Pa. Dragi gospod urednik:— l>ne 23. oktobra se je ponesrečil naš rojak Fran Prudič, po domače Bolkec. Ponesrečenec je bil vposlen v premogokopu št. 1. Zjutraj okolu , 11. ure se je utrgala nad njim velika skala, približno tri tone težka, ter ga pokopala poti seboj. Zdrobila mu ' je obe nogi ter ga sploh tako težko poškodovala, da je siromak umrl, pred n o so ga prinesli na površje. Pokojnik je bil član društva sv. Barbare postaja št. 55 v Franklin-' . Conemaugh in omenjeno društvo mu i ' . . *' .ie priredilo lep pogreb, kterega se je udeležilo tudi društvo Zaveznik št. ■'! S. D. P. Z. skoraj polnoštevilno. Društvo mu je poklonilo krasen ve-| nec, kakor tudi pokojnikovi tovariši » iz Cirknice z napisom: "Svojemu tovarišu cirkniški fantje". Ti so tudi nosili krsto pri sprevodu. Ginljiv je bil prizor na pokopališču, ko so pevci zapeli ranjkemu tovarišu nagrob-nico. j Pokojnik je bil star 32 let ter je bil doma iz Cirknice na Notranjskem. V Ameriki je bil približno sedem let ter neoženjen. V starem 1 kraju zapušča dve sestri. Stariši so mu pred kratkem pomrli. Bil je lepega obnašanja ter krotkega značaja. Blag mu spomin! Posebnih novosti tukaj ni. Delamo vsaki dan. v nedeljo se pa po domače razveselimo. To je naše življenje. Tukaj je tudi par ljudij, ki so dokaj čudnih nazorov in dovtipov; pa nič zato — mi ostanemo ponosni, da smo Slovenci, kterim vsem kličem krepki "Na zdar!" Poročevalec. Baggaley, Pa. Cenjeno uredništvo:— Poročati Vam hočem, kako se nam • tukaj godi. Slovenci delamo večino- 1 ma v premogovih rovih in zaslužimo : ze toliko, 'da se preživimo. Tudi ječ- ' menovca si privoščimo in zraven ka- 1 ko slovensko pesem zapojemo. V društvenem oziru dobro napre- ; dujemo. Podporna društva imamo 1 dva, namreč društvo sv. Alojzija št. 1 13, spadajoče k J. S. K. J., in dru- 1 štvo Večernica št. 13, spadajoče k S. 1 ID. P. Z. ji Koncem dopisa pozdravljam vse ] j rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim obilo naročnikov in predplačil i kov. Ivan Arh. Lincoln, HL Cenjeni gospod urednik:— Mislim, da je že mnogo vode steklo od onega časa v morje, ko sem zad- 1 njič čital dopis iz tega skritega kra- s ja. Zatoraj Vas prosim, g. urednik, > da ponatisnete ta dopis v cenjenem ■ listu Glas Naroda. Če ga pa doleti i nesreča, da se pogrezne v vedno od- 11 prti uredniški koš, tudi nimam nič 1 ! proti temu, ampak voščim mu veselo 1 snidenje z drugimi tovariši v plete- i njači. 1 ( Z delom se je tukaj od 1. oktobra i naprej na bolje obrnilo, tako, da gre- 1 mo vsaki dan na delo v premogove > rove. Marsikiikeuiu rojaku je lan- 1 ska kriza spraznila žepe in tudi meni 1 je pajek napredel lepo pajčevino v t žepu, da se nisem upal z roko poseči s v njega. Čital sem tudi od newjer- \ sevskega vraga, da se je poslovil od I tega nehvaležnega sveta. Menda je 1 radi tega tudi kriza pobrala svoja ši- t la in kopita ter se kam odpeljala. Se- s veda, za, gotovo tega ne morem i trditi. ^ ; Kljub slabim časom so se Lincoln- 1 jčani zdramili ter so ustanovili po- I trebno podporno društvo, ktero so 1 priklopili S. N. P. Jednoti. Prvo se- k jo smo imeli 10. oktobra pri sobratu l J Ivanu Tovornik, pri kteri so bili iz- i: ; voljeni: Ivan Tovornik predsedni- <3 ^ kom, Ivan Močnik podpredsednikom, p j Ivan Piškur tajnikom, Andrej Spro- 1 .u^r pomožnim tajnikom, Ivan Debe- C ljak ""blagajnikom. Novemu društvu obilo napredka! 1 ^ Nedavno sta se tukaj poročila obče. 8 znani Maks Brezlan z gospico Rozo Debeljak. Novoporoceneema obilo sreče v novem stanu! Koncem dopisa pozdravljam vse bralce in bralke Glasa Naroda. Tebi vrli list pa želii» mnogo novih na-iročnikov in predplaenikov. Andrej Sprogar. Gormans, Wis. Spoštovani gospod urednik:— Tukaj se nas je naselilo Slovencev iz vseh krajev, največ pa iz Minne-sote in Colorada. Od mesta Fair-ehild smo oddaljeni 15 milj in to je nam najbližje mesto. Vlak nas obišče po enkrat na »lan, da nam pripelje, kar si želimo. Seveda ne vozi zastonj in če naroči kdo za 20 centov tobaka, mora plačati za njega 25e. Prodajalne nimamo in šole tudi ne. kakor tudi ne pošte. Meseca marca ni bilo tukaj še nobenega naseljenca, sedaj nas je pa že 14 družin. Če se bodo ljudje tako naseljevali, bode zraslo kmalo novo mesto. Prostor je jako lep in aker stane $17. Sedaj moramo še drevesne štore iz zemlje spravljati in tako bode še nekaj časa trpelo, predno nam bode mogoče lepo . orati in sploh kmetovati. Ker nimam nič drugega poročati. ■ pozdravljam oh koncu vse rojake po širni Ameriki, Tebi Glas Naroda pa želim veliko naročnikov. Fran Volk. i Eveleth, Minn. Cenjeni gospod urednik:— Naša precej velika slovenska naselbina lepo napreduje. Z delom v železnih rudnikih gre še dobro naprej. Rojaki vedno prihajajo iz stare domovine, kakor tudi rojakinje, da smo vedno dobre volje. Nova slovenska cerkev bode kmalu dogotov-Ijena. Eveletčani so precej napredni, kajti poleg že obstoječih podpornih društev snujejo odbor, kterega naloga bode ustanoviti podružnico sv. Cirila in Metoda. To je za narodno stvar velikega pomena, ker taka društva podpirajo v stari domovini slovenske šole, da se naša de ca v domovini ne potuje! in ne zasramuje ma-i tetinega jezika. Nemčurv Avstriji j vedno prežijo in delujejo na to, da j bi ponemčili naš narod in v tem jih j podpira vlada, ktero smo mi zvečine vsled zatiranja zapustili. Ali kri ni voda in dasiravno smo oddaljeni od naših bratov v domovini, moramo i vedno gledati na to, da jih v narod-nem oziru podpiramo. Lepo je čuti [vsled tega. da se ustanavljajo po A-meriki podružnice sv. Cirila in Metoda. Pokažimo tudi mi evelethski rojaki, da se zavedamo svoje narodnosti. I stanovimo si podružnico, ki nam bode v čast in našim zatiranim bratom v Avstriji v pomoč. Letni i donesek 50 centov pač lahko vsakdo pogreša. Vsakemu Slovencu bi moralo biti v ponos, da je član družbe sv. Cirila in Metoda. Kjer smo, moramo vedno delovati za to šolsko družbo. Ako pregledujemo slovenske'liste, posebno poročila v Glasu Naroda, vidimo, kako zatirajo Nemci naše rojake v stari domovini in kako jim grabijo njih posesti. Vsem bode še dobro v spominu, kako je ravnalo podivjano nemško vojaštvo lansko leto septembra meseca v srcu Slovenije. Meni samemu je mati enega umorjenih v milil:! besedah tožila izgubo svojega sina. Premislimo vse to in upoštevajmo poročila za narodno delovanje, naše glasilo pa naj bode: Mal položi dar, domu na altar! Narodnjak. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Luka Taralič iz Brewster. N. Y.. v Drenovae; Rade Drekič iz Brewster, N. Y., v Mali Gradac; Pavo O-stojič iz Brewster. N. Y., v Zurovac; Andrej Nalitigal iz Hibbing, Minn., v Ihan; Anton Milielič iz Lovvell-ville, Ohio, v Reko; Ivan Šukle iz Helena, Mont., v Bušinjo vas; Jakob Ivec. iz Crested Butte. Colo., v Semič; Katarina Grahek z otroci iz Crested Butte, Colo., v Semič; Tomaž Penko iz Somerset, Colo., v Št. Peter; Ivan Novak iz Pittsburg, Pa., v Brežice; Ivan Zaverl iz Latrobe, j Pa., v Trebnje; Blaž Cankar iz Moon, Run, Pa., v Gorenjo vas; Josip Reu-dolič iz Williamsburg, Pa., v Gen. stol; Ivan Mi belič iz Lcadville, Colo., v Ribnico; Ivan Lavrič iz Virginia.," Minn., v Lož; Katarina Anžiček iz i Waukegan, 111., na Vrhniko; Valen- 1 tin Eržen iz Forest, Miss., v Zamo- ' steč; Mitar Vukolič in Mile Vrabae 1 iz Guynard, N. Y., v Zagreb; Martin 1 Tebant in Štefan Tebant iz Chicago, i III., v Marburg; Ivan Kočevar iz Ilibbi lig, Minil., v Dobro pol je; Va- 1 lentin Kegoj iz Hickman, Pa., v Ča- s kovnik; Marko Šesto iz Mariner Har- : bor, N. Y., v Rujavac; Fran Čampa 1 iz Chisholm, Minn., v Ribnico; An- i tlrej Arko iz Chisholm, Minn., v Li- 1 povščo; Anton Grgurina iz Ediuburg, s Pa., v Lukovac; Fran Bojane iz Cleveland, O., v Ljubljano. i Vsi ti potniki so kupili parobrodne i 1 listke pri tvrdki Frank Sakser Co^ t 82 Cortlandt St., New York, N. Y. i ; Peter Rosegger in — resnica. s i j ■ O Ideja pesnika Petra Roseggerja je bila, da naberejo Nemci sklad 2 milijonov v nemške narifdno-"obrambe-ne" svrhe. Te dni se je zojx-t Rosegger oglasil v nemških listih s jHizi-I voin, naj Nemci pridno zbirajo, ker 1 prvi milijon da bode kmalo nabran. • Mi ne bi omenjali teira jxjziva. da ni " Rosegger na zaključku svojega naj-s* novejšega poziva zagrešil grdo ne-" resnico. Podkreplja namreč ta poziv z na-1 glašanjem, da Nemci morajo stražiti svoje meje! Ako bi bilo temu res tako, potem • bi bilo njihovo delo res ohrambeno in mi bi bili zadnji, ki bi jim kaj pri- • , govarjali. Ali, kar je rekel Roseg-e ger. ni res. Nemci ne branijo in jim e tudi ne treba braniti svojih mej. am-L* pak prodirajo preko meje na tujo na-I rodno last. v kar jim bode služil tudi L* Koseggerjev 1 * obrambe ni"' >klad. i Oni ustanovi ja jo nemške šole notri med drugimi narodi in v tebi šolah ogromne večine učencev — niso • Nemci. i> Eklatanten dokaz za to so nemške i šole v Trstu. Da ni v teh šolah slovenskih in italijanskih otrok, bi jili morali danes zapreti! Isto velja za seli u 1 vere i nsk o šolo v Skednju. Se li to pravi braniti svoje meje. svojo last.'!! Domišljiji poetov je sicer dovoljena marsikaka licencija. ali tako pa-čenje dejstev je tudi iz peresa pesnika zelo grda stvar. Da je lioseg-ger zaklieal svojim rojakom: Spoštujte. kar je tujega in branite svoje z vso odločnostjo! — potem bi sneli ^ pred njim klobuk v spoštovanju. Tako pa Ie pači resnico in kaže. da tudi on ni nič boljši od svojih -o-rojakov. ki nimajo nikakega smisla > za pravice drugih in nikakega spoštovanja do narodne lasi i drugih! Ne Nemci, ampak mi Slovenci smo listi, ki res le branimo svoje meje, . svojo last. To naše obramheno delo ^ je res le — ohrambeno. Zato pa nam ^ je v tem nujneja dolžnost, da vsaki po svoji moči prispevamo k sred-. stvoin obrambe. Posnemajmo Čehe! I Do 4. oktobra so nabrali v dobrem meseeh za svojo Matico Šolsko .35 tisoč 558 kron. dan poznej" pa so iz-. kazale češke noviue že 44. ."»lil kron: za Jednoto Pošumavsko so nabrali v odgovor Roseggerju že 1 t milijona . kron. da niti ne računamo raznih drugih obrambenih institucij, kakor . na primer šole Komenskega, društvo ^ za severno Češko itd. itd. . Slovenci! A si — vsak po svoji mo-> či — na ohrambeno delo proti navalu tistih Nemcev, o kterih Rosegger pesnikuje, da branijo le svoje meje!! -0-- Vprašanje glagoiice v Dalmaciji. Kam je prišel zapisnik škofov? Neki svečenik je napisal v šibenski "Hrvatski Rieei" kratko zgotlovino najnovejih odlokov sv. stolice z ozi-lom na rabo glagoiice (staroslovau-skega jezika pri službi božji). Pred štirimi leti — tako začenja — ravno na dan 23. maja — so se na papežev poziv zbrali hrvatski škofje v Rimu, da razpravljajo o pravici, ki jo imajo Hrvatje do rabe glagoiice. Sv. oče jih je pozval, da čuje, kako bi se končno rešilo to vprašanje. S tem znamenitim zborom so se bavile tedaj novine skoro vsega sveta; najbolj pa italijansko novinstvo, Iiberalno_iu klerikalno, ki je napadalo glagolieo v imenu — itn- | lijanskega patri jot izma. In da bi vplivali na škofe same. so trdili celo. da je misel in želja samega papeža:! popolno uničenje glagoiice. Škofom je bila dana popolna svoboda govora in so brez ozira na bev-skanje v italijanskih novinal«; razpravljali mirno in dostojanstveno, /.bog česar je njihov zapisnik monu-mentalno delo glede pravic vsega lir-vatskega naroda. Gospoda v Vatikanu niso pričakovali taeega zapisnika, drugačne so bile njihove misli in želje. Zato so (— osupneni — začeli razno govoriti proti našim škofom in celo to. da je njihovo postopanje drzno in kljuboval no proti osohi papeža sami. Po : tem je bilo očividno, da je bila le tako pro forma dana škofom svoboda ' govora. i i Sedaj so začela nespodobna rova-renja. Ona gospoda je zastavila vse ' sile, ves svoj vfljiv, da bi rešitev gla-1 golskega vprašanja šla mimo*zapisnika škofov. V tem smislu je v resnici izšel {še le po iy2 letu, to je 1900) famozni dekret, ki je naravnost v za-smeh konference škofov v Rimu. 1 Da obranijo svoj ponos* poštehje1 in čast, so ^e škofje sestali v istem i letu v Zadru ter so dali škofu Naki- jJ ču nalog, da v imenu vseh odgovori j 1 nou possumus, to je, da po svoji ve-'I sli ne morejo vsprejeti in razglado, ali reklo se je. da je vprašanje glagoliee vzel papež v svoje roke in da bode skoro -ledila nova rešitev ju« — zapisniku. Zopet tri leta čakanja in — popolna razočaranja. Obljubljena nova n-šitev je sestala v tem. tla so I. liill!) obelodanili isti dekret od leta 1 —!»»». ki po namenih obelodaniteljev in po svoji vsebini ne more imeti dane- kanonske vrednosti. Pozvali so škofe v Rini. a s tem so priznali tudi njihovo kompetentnost v vprašaju glagoiice — čemu je toraj izšel ta dekret. ki je v dijamet rahicrn navskrižju z njihovim razlaganjem — in ie tako preklical kompetentnost Škofov. Ta mix--1 me je navedla na to. da sem vprašal znanca: zakaj se niso na reševanju glagoiice držali zapisnika iirvat-kih škofov, ko so jih ravno radi tega pozvali v Rim.'! Znanec mi je dal ta-1* od- »\o : Bil je dan nalog, da se morajo z. pravir-no rešitev vprašanja glagoiice j proučiti vsi dokazi. Za podlago -je imel bili zapisnik od h*ta 1 !)(!.">, v katerem je bilo vse pro in contra gla-golici. Za rešitev- je trebaio toraj tega zapisnika, ki ga pa niso mogli na jti. Ne ve se. kako. ali fakt je ta. da je zapisnika zmanjkalo! ■ o-i Češka požrtvovalnost. Novim rektorjem češke tehnike v Pragi je izvoljen namesto odstopiv-šega rektorja profesorja Berila profesor Bed rich Pivchazka; a ker je bil ta že izvoljen dekanom splošnega oddelka, so na njegovo mesto izvolili profesorja M. V. Vauečeka. O priliki teh volitev so zbrali profesorji praške politehnike 500 kron za Mati-i-iu milijon in 200 kron za šolo Kolenskega na Dunaju. Do 8. oktobra so nabrali Čehi za Matičin milijon (>2.310 kron. V šti-ril.» tednih so nabrali toraj nad 00 tisoč kron in še tožijo češke novine. da še ni dovolj dobro začelo. Kaj bi pa »orali reči mi glede Ciril-Metodove-;a obrambenega sklada?! lad hi zvedel za PETRA TOM AC iz Režaka. Lani je bil pri Guttmanu v iMississippi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. G. Oswald, Box 181. Zwolle, La [9-12—11) SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-iOČAJTE SE NA "GLAS NAKO NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI ! Hamburg-American Line. - Ekspresni in redni promet z parniki ) na dva vijaka med ; NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. \'eliki komodni parniki, opremljeni t. vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom - ter podmorskimi «.gnalnimi aparati, - kar /.naci kombinacijo VAKX0STI, HITROSTI I\ UD0BX0STI. POSEBNA SKRB IX POD- Y0RBA ZA SLOVENCE. i Za vo>nje listke in vožnji red, po-i vprašajte pri Harnborg-Ainencan Line, ali pa pri lokalnih agentih. Kam pa je vendar šel FRAN ČES-MK. doma iz Klenka. 1'ara Slavi-na na Notranjskem ? On je namreč tako pozabljiv. da niti stanovanja. kakor tudi hrane ni plačal. Dolžan je $45.00. Prodal je Leskovo orodje, ter v Leskovej obleki od lu pobegnil. Zato prosim cenj. rojake, da ga opozorijo na njegovo pozabljivost. — Objednem pa tudi i opominjam vse one, kteri mi kaj dolgujejo, da mi v teku enega meseca poravnajo, da ne bodo imeli sramote in stroškov v starem kraju. Jaz namreč odpotujem v kratkem v stari kr— Jacob Glažar, P. O. Box 0. Delagua. Colo. (9-10—11) SVARILO. Rojaki, varujte se pred Frankom Krhlikar, kteri je bil pri meni na i.cani in dne 22. septembra mi je zmanjkalo .fGO.OO. Omenjeni je srednje postave, črnih las in bolj redkih brk. majhne in suhe postave. Vzel pa ni le meni, temveč tudi več drugim. Florian Kopač, P. O. Box 03, Bui dine, Pa. (.'!x 5-^11 v 2 d) Kje je moj brat FRAN ISTINIČf Doma je iz Cerknice št. 114. Pred letom dni bival je v Richwood, W. Va. Ako kedo rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se mi mm | javi. — John Istinič, P. O. Box 54, Jenuingston/ W. V«. (8-12— 1^7 A DA7IP in N0V0 LET0 ^ Z.A DUZ.iL Pošiljajo Slo- venci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 CORTLANDT ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, OHIO. Slovensko katoliško podp. društvo I^^IsveteBarba ^ 1 Za Zjedinjene države Severne Amerik* Sedež : Forest City, Pa. jnkorporlrano doe 31. januarja 1982 v driavl Pemwy>GTftr ODBORNIKI: Predsednik: A LOJ. ZAVERL. P. O. Box t!7. Forest Ci'v. Pa. Podpredsednik: MARTIN OBRK/.AX. l'»>x 51. Mineral. Kans. I. tajnik: IVAN TELI i AN". B, x GOT, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIli. 1KJ4 E. OUtb Slrc«-t. Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN ML'HLC, Box 5:;7. For st City. Pa. NADZORNIKI: MARTIN CJ KRČMA N, pred-d ik. Weir, Kans. KAIiOL ZALAR. L nadzornik. P. O. 1U*x 547, Forest City. I'a. JOS BUCEXELI. starejši, II. nadzor ik. F<»rest City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill Street Luzcrue, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotm-ga odbi.ra. Weir. Kans. JOS PETERNEL, I. porotnik. P. O. Box !>."», Willock. Pa. IVAN TORN IČ, II. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest Citj*, I'a. Društveno glasilo je "OLAS NARODA." r=s= - ■ * = Jugoslovanska flgfrg Katol. Jednota. o ■1 -..............—' fakorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: •r —— —- Predsednik: FRANK ME DOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: I VAX GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming, Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 305, Ely, Minn. -r - * v NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRAXT. predsednik nadzornega odbora. 1700 E. 28th St., Lorain, Ohio IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, P. O. Box G41. Eveleth, Minn. MIHAEL KLOIil « AR, 111. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, Michigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERZIŠNlIv, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 183, Btirdine, I'a. IVAN N. GOSAR, II. porotnik, 5312 Butler St.. Pittsburg. Pa. IVAN MEliHAR, 111. porotnik, Box 95, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. 1VEC, 711 Xorth Chicago St., Joliet, i" - Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Asesment štev. 130. Dne 1. novembra 1909. ZA MESEC NOVEMBER 1909 Za umrlega brata Paul Ri-ler, cert. 1310. dr. sv. Jožefa štev. 17 v Al-dndge, Mont., umrl dne 10. septembra 1909. Uzrok smrti: bolezen na obi-stih, zavarovan je bil za .$1000.00, k Jednoti je bil sprejet oktobra 1909. Za umrlega brata Valentina Oeepek. cert. štev. 7373, člana dr. sv. Mihaela Arh. štev. 40,v Claridge, Pa., umrl dne 22. septembra 1909. Uzrok smrti: ubit v premogokopu, zavarovan je bil za $1000.00, k Jednoti je bil sprejet dne 8. oktobra 1907. Za umrlega brata Antona Zadolnik, cert. 0098. člana dr. sv. Jožefa Št. 30, v Chisholm, Minn., umrl dne 28. septembra 1909. Uzrok smrti: ubit v rudniku, zavarovan je bil za $1000.00, k Jednoti je bil sprejet dne 10. mar- ' ca 1907. Za umrlega brata Josipa Rabič, cert. 4290, Člana dr. sv. Petra čtev. 50. v Brooklyn. N. Y.. umrl dne 28. septembra 1909. Uzrok smrti je bila jetika« zavarovan je bil za $1000.00. k Jednoti je bil-sprejet dne 10. dec. 1905. Za umrlega brata Grga Tometič. cert. 4240. člana dr. sv. Barbare I štev. ::9 v Roslyn, Wash., nmrl dne 3. oktobra 1909. Vzrok smrti: ubit v premogokopu. ga varovan je bil za $1000.00. k Jednoti je bil sprejet dne ! 9. decembra 1905. Za umrlo članico Nežo Maloverh. .»d društva sv. Jožefa, štev. 20. v Sparta, Minn., eert. 8780. umrla due 18. septembra 1909. Uzrok smrti: vročinska bolezen, zavarovana je bila za $500.00. k Jednoti je bila sprejeta dne 30. novembra 1907. Ta asesment je razposlan na 4749 članov prvega in 575 članov druzega razreda, ter 2033 članic. Vsak član prvega razreda plača za usmrtnino j rhi.nov 80e, za poškodovane in bolne, in za stroške 25c.vkupuo $1.50, člani druzega razreda plačajo za usmrtnino 40e, in za druge sklade kakor 1 prvi razred, vkuj.no G5c. Članice plačajo za usmrtnino 25<\ skupno 25 ! centov. Ta izkaz asesmenta ima hraniti zastopnik krajevnega društva in si j ga vki.jižiti v svoje knjige kadar pošlje denar blagajniku in naznanilo i pošilja* ve tajniku Jed note. OPOMBA. Cenjena društva tem potoni opomnim, da se imajo vršiti obletne ali glavne volitve uradnikov krajevnih društev Jednote, meseca decembra: dobro je toraj. da se i-lani pravočasno pripravijo in izvolijo uradnike kteri j se bodejo trudili in zanimali za napredek in blagostanje društva in Jednote-Vsi dosedajni uradniki so vedno delovali z glavnim uradom kar je upati, da se bode tudi v bodoče zgodilo. V-sestnika Ivana Peholje iz Breze, ob-čine Trebnje, ko se je vračal z novomeškega semnja domov. Peliolj je »i- bil teike notranje telesne poškodbe ter je bil ranjen tudi na glavi. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Voznika, ki se je hitro odpeljal, niso mogli zaslediti, bržkone je pa doma iz šentviške o-kolice pri Zatičini. Nesreča. Št. Lorenc. 21. oktobra. V sredo, dne 20. okt. je šel Janez Vavtar. gostilničar na Krtini, po vino svojim gostom, ko se je mrak na-re lil. Svetil je s svetilko, ko je na-točil vino in se vračal v hišo. Na zgornji stopnici mu spodleti, omahne, pade doli ter prileti z glavo na spodaj ležeče kamenje, kjer je nezavesten obležal. Ko so ga prinesli! v hišo, se mu je poznala !e mala rana na levem očesu. Bil je dejan v sveto olje ter je kmalu potem ujurl. Zdravnik je potrdil, da se mu je tilnik zlomil. Ponesrečni je bil veliko let v Ameriki, vrnil se je pred leti ter prevzel od strica gostiao pri Piška, kjer gd jo v .-Ai. letu. ni«vr še krepkega in Tragična smrt. Na Kupi pri Kra-Jiju je v četrtek dne 19 okt. zjutraj umrla 221 c t na Helena Strupi, po do- r» i o. , more hnukevova. Stregla je svoji sestri, ki je bolehala na vročini in > pri tem se je sama nalezla bolezni.!] Sestra je okrevala v toliko, da je iz- ( ven nevarnosti. s Lisica in jež. Brezposelni delavec Ivan Klaiišek živi zaradi svoje nerodnosti z ženo sodnijsko ločeno, a jo kvu- ne more pozabiti. Vedno hodi nazaj v ženino stanovanje, kate-! ! nega plačuje sama, ter jo tako pre- ' tepava in davi. da si mora večkrat ' uboga žena s svojimi štirimi otroki iskati pri sosednjih strankah preno- ^ čišča, mož pa potem sam grospoduje J v ženinem stanovanju. Ker !e ni mi- : ru. si je žena prisiljena iskati odpo- ! moči pristojni oblasti. Sumljiva prodajalca. Dne 21. okt. I ' popoldne je stražnik na Sv. Jaeoba nabrežju v Ljubljani aretoval nekega neznanca, ki je hotel prodati pri sta- ; rinarjih preproge, moške srajce, rju- ' he in Jagrove srajce. Neznanec je dejal. ju mrtvo v gozdu. Različni momenti jrovorijo, da jo je mož zadavil, kar pa on trdovratno taji. Iz Maribora. Frane Bramec, še ne 14 let stari sin nekega dninarja > neredno posloval pri raznašanjn mleka za tvrdko .Tank. vsled česar ga je vzel njegov oče v šolo. Mlaui ne-pištenjak se je teira tako prestrašil, ila je v stanovanju Floefergasse 3 odprl 7. vetrihom omaro, vzel je iz nje britev iti si prerezal vrat. Ko jo prišel potem oče ob 12. domu, je na-: sina ležati v mlaki krvi. Dvomi! se. da bi težkoranjeni deček okreval.! Iz Slivnice pri Mariboru. V nedeljo. dne 11. oktobra se je vozil 70-; letni S. Celan iz Slivnice v Radova-nje. Ker je bil utrujen, je na vozu zaspal, a v bližini vindenavske gra-ščino je v -panju padel z voza in se je na obrazu ranil, liana se-ra od ust' do leve-ra ušesa, da so ira prepeljali v mariborsko bolnišnico. Mesto Celje ima na.jstarejši fStrel-ski klub', ki datira še iz onih časov, ko se je strelno orožje še le po ma-l"iu začelo izpopolnjevati. Početkom 18. str letja je bil že "strelski klub" tako organiziran, kakor sedaj. Zvišanje kazni. Dne 24. septembra je bil v Mariboru obsojen zaradi za-žiga 43Ietni Franc Domanjsko iz Sv. Miklavža pri Ormožu na 4 leta težke ječe. Vsled pritožbe državueira pravdnika radi prenizke kazni, je višje deželno sodišče v Gradcu zvišalo kazen na 7 let teške ječe. Kobilice v laškem okraju na Spodnjem Štajerskem so tudi letos ueini-le dokaj škode po tamošnjih gozdih, vinogradih in pašnikih. Na Spodnjem Štajerskem so. kakor se piše, po nekaterih krajih pridelali več vina. ne?ro lani. ter jim primanjkuje potrebne posode. Tudi kvalitativno letošnje vino vobče ne bode kaj slabše od lanskega. koroške novice. Ubilo je drevo otroka nekemu posestniku pri Grabštanju ki je podiral drevje. Ravno v trenutku, ko je drevo padalo, je priletel otrok. Novi župan občine Vernberg na Koroškem. Slovenec Vošpernik. je zahteval od deželnega zbora, naj pregleda račune prejšnjega nemškutar- skepra župana Oraša. ki so fra Slovenci pri zadnjih volitvah vr«rli. Deželni računovodja Kagel je konšta-tiral. da je oddal Oraš blagajno s primanjkljajem do 7000 K. Akte je vzel s seboj v Celovec. Torej nekaj smrdi! hrvatske novice. Rauchove denuncijacije. Ban Ranch i ura ulogo umirajočega. Vse njegovo postopanje zadnjih dni to CARNEGIE TRUST COMPANY, j 115 Broadway, New York. ( Glavnica in prebitek................ $2.500.000,00 j Depozitarna za državo in za mesto New York. i uradniki: * Charlis C. Dickinson, President. 1 James Ross Cchran, Vice-President. Robert L. smim. Vice-President. { Stanton C. Dickinson, Treasurer. Robeict B. Moorhead,'Secretary. John i J. Dmkinsos. Jr. Ass'nt. Trees., Ai.hert E. Chandler, Ass't." Sec'y., f Lavvrknce A. Ram ace, Trust Otiicer. Ciiari.es E. Hammett, Ass't., Tr., • l.KVKRTEa (i. Bai.f., Auditor, Ciias. M. Scism, Ass't. Auditor, Phioi J. I R jsv, Jr., Cashier. • Določena. d«Dozitarna za New York Cotton Exchange. i New York I'r->.!uce ExchanRu in Ne-.v Yoik CoiTee Exchansre. I Zastopnik državne bickujne za državo Tennessee. ! Carnegie varnostne Ehrarabice poil Uinčnidi prostori. I * * " ~ • ~ 1» »1 >11 >11 > 11 k 11 p » 11 » 11 >> 11 11 ^ 1 r j oče'1 id 110 kaže. Sedaj se je zopet vr-' sel na ovadnštvo brv.-srbske koali-^cije. V svojih uradnih ''Naro.lnih Xovinah"" z dne 21. okt. je dal objaviti članek, katerega vsebina je sledeča: Snpilo je letos šel k dr. Gess-mar.nu na Dunaj, ter mu prigovarjal, naj bi >e kršč. socijalci združili s Hrvati proti Madžarom. Gessmann pa da je izjavil, da se ne more takoj določiti, in ko je Supilo odšel, je rekel (Gessmann) nekemu politiku, da imajo merodajni činitelji na Dunaju pismo nekega srbskega ministra, da ,]e Supilo zaupnik srbske vlade na Hrvatskem. — Xamen te^ra članka je pn zoren: Supilo je danes taktični vodja politike hrv.-srb. koalicije na, Hrvatr-kem. »""e njega očrniš, očrniš 1 koalicijo. Očrniti pa jo treba i na-sproti madžarskim i nasproti dunajskim odločilnim krogom. In Rauehl misli, da je zadel v črno. A mad-1 žarsko časopisje se iz najnovejše";! | Rauchovcga namena neusmiljeno! norčuje. BALKANSKE NOVICE. Preganjanje Bolgarov v Macedo- niji. Iz raznih mest Makedonije jni-liajajo dnevno vesti <> napadih na: BVdprare in o umorih izvršenih na njih. Saini službeni listi morajo priznati. da je bilo miiiolega meseca 11 —' -bitih 14 bo l ga rov. Xapadi pa so ta- • ko česti. da novine beležijo samo naj- I znatneje. Radi tcdi zasledovanj. -pred katerimi je oblasti ne branijo. | I se je odločilo 2(K> rodovin. da se iz- i selijo 17. Maeedonije. zlasti k-ir jih i jr- iz bitoljske okoliee. Bo 10 perperjev in 300 komadov po 100 perperjev. Pomiloščenje banjaluškim ob 30- s jencem. Z najvišjo odredbo z dnejz 11 .okt. je pomiloščenih sedaj 11 Sr- u bov iz Banjaluke. katere je vojno : sodišče zaradi sodelovanja pri listu j £" OtaT-bina *' obsodilo k mnogoletni ječi in so del svoje kazni že prebili. Lani 2. decembra jih je bilo pomilo-ščenih !), kateri so bili obsojeni k ječi n<1 -—7 let in so sedeli v Aradu; časnikar Drai s čudnimi manipulacijami prido- 1 bila vsak okrog poldrugi milijon. \ RAZNOTEROSTI. \ Heine in njegova žena. Malokomu S bode zi.ano. kak kavalir je bil Heine.s napram svoji ženi. — Ko je bil ne- ; koč kupoval v trgovini rokavice, se l je zagledal v prodajalko Matildo, ka- ; tero je vzel na dom; ona je bila sicer : lepa in ljubezniva, ali zelo neizobra- « žena 111 nerodna. Seveda sta se kma- j in začela tepsti in prepirati, ker ga 1 pa ni oviralo, da jo je slednjič vzel 1 za ženo. Zakon je bil seveda zelo < slab in žena taka kot poprej, a kljub \ temu jej je v oporoki vse zapisal in : pristavil: "Vse moje premoženje o- i stavljam Matildi, da se more drugič '• omožiti. Želim, da bo vsaj e len na ; svetit, ki me bo objokoval. In to bo- i le tisti, ki bode vzel za ženo mojo i vdovo." i 1 - - ■ ' - . l * "" " ^ ; Lokomotiva se je razletela. Hornell, X. V.. 8. nov. Xa Erie ž(L-leznici se je pri Belmonlu razletel parni kotel neke lokomotive in pri tem so bili trije vslužbenei smrtno in dva težko ranjena. Vse so prepeljali v tukajšnjo bolnico. NARAVNA GALIFORNiJSKA VINA. NA PRODAJ Dobro črno in belo vino muškate! od leta I!Mtt) po 30 centov gal. reeslin£j :15 c gal.. Vino od leta 1908 črno in muškatel po 40 c. gal , reesling45 c. gal. in staro belo vino po 50 c. gal. Sla.iki moSt 24 stek'enic —; dro?nik po $:J.50 gal. Vino pošiljamo pc 28 in 50 gal. in posodo dam zastonj. S poŠto van je m STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Casta Co., Catfforslt ^fi" m verižica ZASTONJ uro- 2 solidno poz IaC-enim pokrovom frarar.tirar.a pet let, dobi f^l'rr^rfflakdor unxiaza nas 24 kosov dramiij iW^-.1> > 10c. Pošli nasiovinmifi upa-iFS^S 'tS*"10' posies nam J2.40 in dobiš uro K'r voriiico. Ht.NRV JEWELR*Dept. IC7, VABILO K PR VE J PLESNI VESELICI, ktero priredi društvo "Zavedni Slovenec"' štev. 4 S. D. P. Z. v Llovdell. Pa., v sredo dne 24. novembra Pričetek ob (i. uri zvečer. Vabljena so vsa slovanska društva, kakor društvo sv. Petra in Pavla št. • !•» in društvo Simon Gregorčič v Lloyd 11. I'a., ter nam sosedno bril!-sko društvo "Zarja Svobode*' iz iHinlo. Pa., iu vsi posamezni rojaki ter rojakinje. Zabava bode solidna, postrežba dobra, slovenska godba in šaljiva loterija. Za vso postrežbo bo lobro skrbel za to odbrani odbor. Na svidenje na veselici! Josip Culkar, tajnik. (G-S—11) ELEGANTNA 20 leU PA TENKEGA MODELA Lovski pokrov krn^no graviran z zlatom delan-imeriško kolesie, 7 rubinov, navija se '/vroi ai. Ga--antirana za 20 let: z verižico i.a dame ali ^o.spcb" ^ 9 ;E JO VID!TE JO KUPITE.Mi jo Vam postno n» r^ stroške po ekspres C. O. D .v prejrled. Če v tez. j a. kit >15.00 ura. plačajteS3.95 in ura je vaša. t.^o LKi» JASTONJ, te kupitf za $2:i.7't. Povejte, aH ko iro. Naslov M. C. FARBFR. 59. 225 DecrbornSt CHICAGO, ILL. Kje je MATEVŽ ŠPEH? Doma je iz Smarate pri Ložu na Xotranj-skem. Pred tremi leti bival je nekje v Minnesoti. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat in prosi rojake, ako kedo ve za njega, naj blagovoli naznaniti njegov naslov na: Frank Špeli. P. O. Box 61. Jenningston. \V. Va. (8-12—11) POZOR piše po lepo »li? kani sloverixKi cenik. Cene so zel-i nizke. nzir«w r»a blasro. Mi pošiljamo božična in novoletna darila direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem. Pišite danes do cenik. DERCANCE. WLDETICH & CO^ 1622 Arapahoe St.. Denver, Colorado. "...... 1 Iščem brata ANTONA MAI.OVATZ in strica JOSIPA MALO VAC. — j Pred petimi meseci sta prišla iz starega kraja. Prosim cenjene rojake. če kdo ve. kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodeni zelo hvaležen. — Victor Malo vat z, Segundo. Frederick, Culo. (o-!)—11) POZOR, SLOVENCI! Kdor rojakov bi hotel kupiti karo lanskeira aii novega vina, temu plačam vožni listek do Crockett, CaL. in nazaj v vsako mesto Zjed. držav, da se prepriča o naravnem vinu. V karo ure (H) sih1.iv po 50 na Ion. CVna vinu je nizka. Tovorni stroški (freight) stanejo samo 8 centov od galone. Steve Jakše, <5-8—11) Crockett. CaL jllj^pi ^ H Sf'mora pomanjšati in sicer preino>e snide ^ / I 9 dajadržave Kentucky in preilno bodočo t rjeni {robi- U fi j fflm J J 9 tr, doseče*«mo'ZNIŽALE NAŠE REDNE CENE OD UM pri oj ''S8;I/_ j 9 galonu, skoraj za polovico v kolikor pride v pošte v jf f =;ilWr / i Kentuckyjski naiboijši Whiskey /I I OLD COMMANDER ^ UJWUm 1 BOURBON WHISKEY Z^I^W1' 'v kvartnihsteklenicah je Ealon 10c dražji! f ! |l j, | Direktno iz tovarne odjemalcem ' S BreTpUčao i «»to siračbi: Dve ve!iki »teklenici za paxkuinjo po'ni !lti|!l ;-i^s'ttijfi® ■ nnjboljšera. holandskegca Procejs-Jina in Apricot-Srandyja. za- ■ jedno z wfaiikeycvo cijko irs patentovanim nredrasi -cm. z.-\m«K-. -G" t E H V«e to v zaboju; eiprru plačan. B-»!j i v.-uako y • rv iz .le', e O " /^V ¥ »v ".MB ■ nikjor drugod, v pokra ini lilu" Grass ali kjo fimjrM na - . t ; /• _ •/■ ■ Nikjer ni dobiti ciste; epa. pristno j e^ra in bolj'e-jra v. -.ijneya G/^'ft—šN^ "it H tudi ako se jra plača z dvojno ceno. To je na;b->ljši in najčwt»i-i C\JŠL -O N lB ■ whiskey za bolnike, slabotna in one, kteri se zdravijo, k«r ji-p. g /1" jV -/V.' | POSKUSITE NA NAS RAČUK-^Tn ako^ n'e prorm def- kot naibo! i ifjMUMftTli S M wbiskey. karat-* ji do^eiai poskušali. lamih ■ ojprte »tšklenirtr V* V I I >n nam jih vrnite na naie stroške, nn-'.r Va n vrn -mo denar, ne JS^- r 'l V) O^r Bj S ua bi v'aa e naprej kai povpraševali. N'arj it- dar. - in a !- - /t»v 1 KENTUCKY CO-OPERATIVE DISTiLLIRY CO „ ^OURBON -1 9 Der»t.S3 LnuiMville, x'v WtlTiAVrr^r i ■ Naročili iz Cebri^ n nidJjnit npadnifc rl-i^. « „ 20c pri f ? H - g ■ Naraola u paciricmh ofcreioih driy* « psijejn kot prcipUciai tvorni v' 41 I g poiiliiter ako preiciajo 2 ciloai. f^^^ttf-fl H________Sl7~ ** Lai^u.. it* n>*f ~~ ^OJb Sonippie Senerele TieplMiwB, [Francoska parobrodna družba,] Direktna crta do Havre, Pariza, Švice, komcsta in L'uHjane. Fobini parrakl so: ■ha^'I-..........J ■ Lorraine" » « " ................ ]2<|, - ~ ; La Tonraine" " •« » .....-..........,,H 0 „ T.'. 4A,, M « ■ "LaKretagne"................................. ' <7 ^ [ 'LaCiascogae............................ ^_„„., ^MVJ G lavas agencija: 19 STATE Si.. NEW YORK corner Pearl Street, Clicsebrougb Builtjjng. Parniki odplajejc od sedaj mprej vodno oh čeirikife cb 10. or! dopobdae u pristanišča štev. 42 Norih River, ob Morten St, Y.: *LA PROVENCE 25. nov. 1909. *LA PROVENCE 23. dec. 1909. *LA TOURAINE 2. dec. 7909. * LA TOUHAJNE TO. dec. 1909. La Bretagne 9. der. 1909. La Bretagne G. jan. 1910. •LA LORRAINE 16. dec. 1909. PGiSBXA PI-OVITBA. V HAVRE: Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje dne 11. decembra olj 3. uri pop. V BORDEAUX: Ivrasni parnik CALIFORNIA odpluje dne IS. decembra ob 3. uri pop. -r•-t? P&mlki z 2rezdo zaznamo ^ an: imajo po dra Tijaaa. ^Sb Kozminski. generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Ch;ca?c. Is- Vitaaovljeaa doe It. iv|stU IMS. Inkorpnrlrana 32. aprila I909 v državi Ponna. t sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: ' *rtdsednik: MTMAEL ROVAN&EK, R.F.D. No. 1, ConamansK, P*. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St, Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tc'nik: STEFANZABRIC, P.O.Box 641, Conemaagii, Pa. Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blaga.'.: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, ConemaufS, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, pred«, nad z. odbora, Box 508, Conemaugh*, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Concman^h, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI« ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Danlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. 0. Box 323, Conemaugh, Pa- • •* JVRHGVNI ZDRAVNIK a . a ^ S. E. BRALLIER, Greere St., Conemauffc, Pa. ' k' p* li ^ " " Cenjena rnštva, oziroma njiH uradniki so nljndno proleni j ošiljati ienar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse drofge dopise pa na glavnega tajnika. V »lučaju da opazijo draitvenl tajniki pri mese&nifi poroHH^ ia ■ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljiva d, naj m to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da ss v prihodnje poprsfi. k • . Društveno (lanlo js "GLAS NARODA". "Ta ne da niti pare. Spada tja k delavcem in se vozi zastonj. Se-; dela je že od ranega jutra tam in čakala. . Toda. kaj pa je to? Ali se; misii ta krojač--s' Med pripovedovanjem starca je prišel namreč Suef iz gostišča ter zajahal konja. Nas je postrani pogledal in potem odjezdil tja. kjer je; čoln. Tam zopet raz i aha. '•Alah. il Alah! Krojač hoče v čolni" vikne starec. "Le naj s» pripravi, da bode požiral vodo. Vem, da je reven in za četrt pijastra, ali pa tudi zastonj hi ga prepeljal. Zakaj ne pride k meni!" Nepotrebno zdi. da bi razjasneval starcu, zakaj Suef ni prišel j k njemu. Spoznal je našo namero in pač misli, da pride s čolnom prej j na ono stran, nego mi z *cžkim brodora. Ce potem hitro zajaha in odjezdi; j v kalopu. ga lahko izgubimo iz očij. Na sled, ktero pa mora pustiti,' očividno ne misli. Miedtem tudi prideta Tlalef in Oško hitro k meni. "Sidi, lopov se prepelje s čolnom." naznani Halef. "Ponudil je trideset pijastrov plačila, če ga prepeljejo." "Ali ste še kaj drugega zvedc-li?" "Da, toda ne veliko. Ravno, ko smo vstopili, je govoril z gostilni-l farjem. Namignil mu je. naj molči, ta pa je bil >redi stavka, kterega je končal, da smo mi slišali." 4*In kaj ste zvedeli?" "Da pričakuje petorica krojača v Treska konaku " "Kje je to?" "Tega ne vem in tudi nismo mogli od gostilničarja izvedeti. Gotovo drži z krojačem." "Drugega niso govorili?" . . I "Ne, samo o prevozu!" "Tako da ste slišali?" "Da. Suef nas je zraven prav škodoželjno gledal. Veselilo ga je, da nas je mogel jeziti. Najraje bi ga primazal parkrat z bičem. Mnenja je, da preje pride na ono stran, kakor mi." "Vi niste ničesar govorili?" "Niti besedice." '"To je dobro. bilo to lahko; v razburkani vodi pa se vedno buje mučijo, čim bolj se bližajo sredini. Voda čoln take zanaša, da se nam bliža, mesto, da bi se oddaljeval. Suefu se i.di to sumljivo. Iz njegovih kretenj spoznamo, da naganja oba moža, naj se še bolj upreta v vesla. Tudi naši ljudje morajo močno delati. Sila reke je tako huda, da vrvi zamolklo brnijo. Ce se kaka utrga, nas pokopljejo valovi. Stari hrodar si izmišlja vsa mogoča imena, da bi svoje pomagače še bolj podžgal. Kar se čolna tiče, sta naredila oba veslača veliko napako. Najprvo bi morali veslati v mirnejši vodi. dokler ne bi dosegli točke, kjer bi bilo treba samo dobro krmariti, da bi voda sama ne=la čoln na drugo obrežje. Že se nam je ladjica za polovico približala, da razločno vidimo obraze v njej sedečih. Naš brodar ogleduje čoln s strokovnjaškim pogledom. "Ne pridejo na drugo stran," pravi. "Ali se jim zlomijo vesla, ali pa--<>h. Alah, Alah, res imajo sredo! To so pa res močni ljudje! Posreči se jim--o nesreča, o groza, o pogubljenje! Sedaj je pa ven!" Prav ima. Enemu mož je skočilo veslo iz zareze ter ga pritisnilo na roko. Vsled bolečine je potem izpustil obe vesli, ktere voda takoj odnese. Sedaj zamore samo Še drugi delati, a njegove moči ne zadostujejo. Na obrežju praznujejo sekire in lopate. Delavci stojijo ob vodi in opazujejo dogodljaje z največjo pozornostjo. Tudi mi smo prišli sedaj v sredo. Moč vode vzdigne naš brod na eni strani: lahko bi se napolnil in potem bi bilo po nas. Bdi so trenutki največje nevarnosti. Sedaj poidejo možu v čolnu moči. Vesla potegne k sebi in poleži roke v naročje. Valovi zgrabijo čel; ič in ga nesejo naravnost proti našemu bronu. Z bliskovito Litrico drvi proti nam. Iz obrežja se tuje glasen klic: "Žena. žena, drži se trdno!'r Sedaj se že zgodi pričakovano. Glasa n p in je potegnil mošnjiček iz žepa. da bi jo zopet natlačil. Kljub mojemu povelju prav počasi tlači s vej vivcek P-"Ali si slišal?" ga vprašam. "Proč z pipo! Tudi brez kadenja bode Ne, gospod." odgovori udobno. Pri delu moram imeti čibuk; brez teua ne gre. Celo moje življenje je bilo tako in bode tudi šlo dokler zadnjikrat ne vodim broda." • Toda jaz hočem priti preje na ono stran, kakor čoln"' "Le ne delaj si nepotrebnih skrbij, gospod. Čoln skoraj gotovo na ono stran n:ti ne pride." 1 In mož si počasi baše naprej pipico, vzame potem z golo roko žareč ogclj iz ognja kv tli v ta namen na brodu, ga potisne v vivcek in začne zadovoljno vlečti. Potem, ko parkrat potegne, zakliče zapovedujoče: • Zgrabite za vesla in drogove! Zaslužiti si moramo pijastre, ktere smo dobili." V tem trenutku vidimo kako odrine zgoraj čoln. Spredaj sedi žena; sredi napenjata veslača svoje moči i„ na zadnjem koncu čepi Suef, držeč vajeta v rok«. Konjcva glava -moli iz vode. Krmila ladjica nima. ko nas Suef v.di, se obrne proti nam in zaničljivo zamahne z roko. Seveoa, ce bode vozil čoln tako hitro, kakor skraja, je gotovo, da pride na ono stran ko bodemo mi še sredi reke, ker brodarjevi pomočniki menda nimajo udr-v. Prav počasi odvežejo vrvi, zgrabijo za drogove in s temi Mivajo po tleh, kakor hi hoteli najti šivanko. Zal, da naši konji na tak prevoz niso navajeni. Obsedeti moramo tega del v sedlih, da jih pomirimo; drugače bi svojim spremljevalcem zapovedal, naj pomagajo. Halef pride na pravo sredstvo, da poveča hitrost brada. Izza pasa potegne bil-, se obrne k prvemu hlapcu in pravi: "Obrni se ver.dar hitreje!" Zraven ga oplazi po hrbtu in komaj se to zgodi, zakliče starec: "O Alah, o žalost, o usoda! Hitite, vi sinovi! Porivajte, suvajte možje! Delajte, delajte, vi močni! Cim preje pridemo na ono stran tem večji bode bakšiš, kterega dobimo od teh slavnih šejkov in emirja." Ta klic pomaga. Ljudje začnejo delali na žive in mrtve in brod v*>zi podvojeno hitrostjo. Seveda ne izpustimo Čolna iz oči. Da bi prišel J r i smeri na nasprotno stran, morajo veslati proti vodi. y mirni bi TJČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, 25 V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 20* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. : ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* ŽALOST IN VESELJE, 45*. ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50* 2. ,. Maron krščanski deček 15* 3. „ Marijina otroka 15* 4. „ Praški jttdek 15* 5. ,, Ujetnik morskega roparja 15* G. ,, Arumugau sin indijanskega kneza 15* 7. „ Sultanovi sužnji 23c 8. ,. Tri indijanske povesti 25* 0 „ Kraljičin nečak 25* 10. „ Zvesti sin 15* 11. ..Rdeča in bela vrtnica 15* 12. Korejska brata 25c 1.'?. ,, Bog in zmaga 25* 14. .. Prisega huronskega gla- varja 25* 15. „ Angel j sužnjev 15* 16. ,, Zlatoknpi 25* 17. ,, Prvič med Indijanci 20p 18. ., Preganjanje indijanskih misijonarjev 15* S PIS JE, 15* ' SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJ-j SKE ZGODOVINE, 20*. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. ; STANLEY V AFRIKI, 20* j STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, G0* SV. GENOVEFA, 20* SV. NOTBURGA, 20*. ; SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* | Šaljivi SLOVENEC, 75* ŠTIRI POVESTI. 20* STOLETNA PRATIKA, 70*. TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50. TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00. ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE, veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali 10* ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV. 25* RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami, in humoristične kakor tudi božične in velikonočne po 3*, ducat 30*. Razne svete podobe, komad 5*, ducat 33*. Ave Marija, 10*. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. POZOR ROJAKU Novoiznajdena, garantirana, zdrava Alp-n Tinktura za plešaste in golobrad-ce od kterega ▼ 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, ^e-umatixem ia trganje v rokah, nogah i a krila, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, ne te bolesmi m popolnoma odstranijo. Dt je to resnica, •e jamči $500. Pilite takoj po cenik. Iterega Vam poiljem zastonj t JAKOB VAHCIC, P. O. Box 69. CLE TELANB. O SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Pozor! Slovenci Pozoii VsalonV ^modernim koglJlžčeffL Sveže pivo v sodičkih in buteljkah, S: druge raznovrstne pijače ter unt^sfc smodke. Potniki dobe pri meni čedEC' prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborom* Vtem Slovencem in drugim Slova3£&f 3s toplo priporoča Martin Potoka^ SM So. Center Ave. Chicago, iS1 I Zdravju najprimernejša pijača je »»LE1SY PIVO ktero jc varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Sadi tegi naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi f vor st svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset dobila gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri de«. Traveikar-ja 6102 St. Clair 4 £ kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. J Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich j Hajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. . Novi parni k na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekft Cene voznih listov iz New Torka za IIL razred »fr^fcc TESTA...........-..........................Ji"... $36.00 LJUBLJANE..............................iS... 3Mi REKE.........................................36.00 ZAGREBA...................................37JO KARLOVO A................................37.J5 IL RAfTRMO do l t, TRSTA aH REKE......................MO.Oflk & 4eta sgorq) naradenesia brodorja dridrufiDa ie dra droga nora pot-olika panika. PjiELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washingtoii St, Nei Yorii V padlsahovej sencLj - mv " Bpiaal Karol May; sa G. N. priredil L. P. - peta knjiga. _ Po škipetarski deželi. '(Nadaljevanja.)'