Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
12. ŠTEVILKA.	JO L LET, ILLINOIS, 23. FEBRUARJA 1912.	LETNIK XXI
ZA DELAVCE
VAlEN ZAKON,
Predsednik Taft priporoča hitro sprejetje zakona o delodavčevi odgovornosti.
DOLOČA ODŠKODNINE IN DR.
Najmodernejše določbe v prid delavcu v slučaju poškodbe pri delu.
Washington, D. C., 20. febr. — Pod predsedstvom senatorja Sutherlanda iz Utah je preiskovalni odsek za odškodninske zahteve v službi ponesrečenih delavcev sedaj dovršil svojo poročilo. Ostre in jasno določene odredbe v zaščito delavca se predlagajo, in izgovori kakor lastna lahkomiselnost, neprevidnost kacega drugega delavca in slični izvinki nimajo biti nič več mogoči. Stroški, ki so jih imele doslej železniške družbe v deželi za odškodninska izplačila, se bi potem zvišali za kacih 25 odstotkov, po mnenju komisije. Zakon bi določal, da ima vsaka pbčevalna družba, ki deluje v meddržavni ali inozemski trgovini po železnicah, izplačati uslužbencu, ozir. njegovim svojcem v slučaju njegove smrti, povračilo za osebno škodo, ki jo utrpi v izvrševanju svojega poklica. S tam se odstranjujejo vse zakonite naredbe družb in slučajni pogodbeni pridržki.
Poročilo se bavi nadalje s časom, v katerem mora delavec naznaniti svojo nezgodo, z njegovo dolžnostjo, dovo-voliti zdravniku delodavčevemu pristop, in z instanco ali stopnjo urada za končno določitev odškodninskega zneska. Nadalje je natanko določeno, kolik odstotek ima zahtevati on ozir. njegova družina v slučaju onemoglosti ali njegove smrti.
Predsednik Taft je poslal kongresu to poročilo z nujnim pozivom, sprejeti zakon tako hitro kakor mogoče, ker da vsebuje najmodernejše določbe de-lodajavske odgovornosti, ki so se kdaj predložile zakonodajstvu.
Delavcu — pravi predsednik — da se s tem hitreje daje zadoščenje in sodišča da bodo v velikem obsegu razbremenjena. “Eden največjih korakov je to, ki ga moramo napraviti v končno odstranitev razpora, obstoječega izza dveh ali treh desetletij med delodavcem in delavcem,” pravi predsednik.
Ko g. Taft potem omeni glavne točke predlaganega zakona, takoj zavrača v trojih točkah podane prigovore in jih označa kot ničevne.
Nadalje kaže predsednik na to, da resnična izvršitev pravice ni bila vedno mogoča, ker da so ogromni stroški, ki so bili doslej v zvezi s takim postopanjem, delavca ovirali na tem, da bi se poganjal za svojo pravico do konca.
G. Taft zaključuje svojo poslanico s še enkrat izraženim upanjem, da se predlog še pred odgoditvijo sedanjega kongresnega zasedanja sprejme kot zakon._____________________
Novice o dinamitni pravdi.
Indianapolis, Ind., 20. febr.—Okrožni pravdnik Miller je prejel danes brzojavk iz mnogih mest, da večina štiriinpetdesetih delavskih obtožencev v slučajih dinamitne zarote pride v Indianapolis k zaslišanju pred sodnikom dne 12. marca brez protesta (ali odpora). G. Miller je rekel, da so samo nekatevi obtoženci naznanili svojo namero, protiviti se pozivu v ta okraj.
Henry W. Legleithner, Denver, Colo., bivši član izvrševalnega odbora združbe “International Association of Bridge and Structural Iron Workers”, je dospel in je bil izpuščen na podlagi poroštva. Legleithner, ki ni hotel govoriti o svojem slučaju, se je posvetoval pozneje s Frank M. Ryanom, pred sednikom železarske unije, in z odvetnikom glede načrtov za zagovorništvo.
Ženske v boju proti vojaštvu.
Lawrence, Mas., 19. febr. — Mnogo polskih delavk, ki se udeležujejo tukaj velike tkalske stavke, se je zbralo v bližini sirijske cerkve sv. Antona ter se je zoperstavilo policiji in milici, katera jih je hotela razgnati. Kacih 12 žensk je bilo, ki so bile na obhodni straži okoli tovarn. Razgnati jih je bilo šele mogoče, ko sta se pojavila na licu mesta oddelek pehote in škadron konjikov. Tri ženske so bile odvedene v zapor.
Govorica pravi, da hočejo strojni kurjači v tovarnah zaštrajkati. Če se to uresniči, bo delovršba onemogočena.
51 let v bolnišnici.
Philadelphia, Pa., 20. febr. — Gospa Sarah Keene je umrla v visoki starosti v tukajšnji bolnišnici, kjer je prebila 51 let. Leta 1861. je zbolela za osepnicami in bila prepeljana v bolnišnico, kjer so jo kmalu ozdravili. Med okrevanjem pa je izgubila spomin in na vsa vprašanja po “imenu in stanu” je odgovarjala z odkimovanjem.
BREZDELNOST VELIKA.
125,000 brezdelnikov je baje samo v Chicagi.
Chicago, 111., 20. febr. -— Župan Har-rison je poslal snoči mestnemu odboru imenovanje komisije v preiskavo vzrokov brezdelnosti v Chicagi in v pripo-ročitev odpomočkov proti isti.
Župan se je bavil dalje časa s proučevanjem položaja, odkar je prejel pred več tedni neko pismo od prof. Charles R. Hendersona z vseučilišča chicaškega. Pismo je nujno priporočalo znanstveno preiskavo obrtnih in gospodarskih razmer, vsled katerih je v mestu 125,000 mož brez dela.
Prof. Henderson je nasvetoval, naj se komisija sestavi iz zastopnikov tovarnarjev in drugih delodajavcev, pro-učevateljev življenskih razmer in članov mestnega odbora. To je župan storil. Komisija je sestavljena iz peterih aldermanov in sedemnajsterih meščanov.
Pogled v delavske razmere.
Namera županova je, da komisija natanko preišče delavske razmere sedanjega časa in jih primerja z delavskim položajem v preteklosti, da se pride vprašanju do korenine.
Eden najočividnejših dokazov o resnosti sedanje brezdelnosti v Chicagi, po izjavah policije in uradnikov dobrodelnih družb, so sedanji pogostni zločini. Nad 100,000 mož hodi po cestah, ki večinoma ne morejo najti dela; samo tu pa tam najde kdo kako opravilo za en dan ali dva. Policija in uradniki dobrodelnih družb izjavljajo, da kadar postaneta telesni potrebi — živež in stanišče -— pereči vprašanji, ki se na videz ne dasta rešiti, potem zaidejo brezdelniki na polje zločina,
Število zločinov brez primere.
Pravijo, da je sedanje število brezdelnikov v Chicagi največje, kar jih je mesto kdaj poznalo. Res je tudi, da niso bile mestne ječe nikdar tako napolnjene kakor sedaj, in redko če kdaj so bili ropi, vlomi in male tatvine tako številni.
Prof. Henderson, ki je nasvetoval županu imenovati komisijo v preiskavo brezdelnosti, priznava, da so deloma odgovorni za žalostni položaj politični nemir in vladni poizkusi, urediti velike podjetne korporacije, vsled česar se morda po nepotrebnem vzbuja strah v vrstah delodajavcev. Nenavadno huda zima je tudi odgovorna ta obstoječe razmere.
‘“Prav mnogi delodajavci so ali zmanjšali, ali odklonili pomnožiti število svojih delavcev, ker se počutijo vznemirjene zaradi političnega položaja in kar ta utegne donesti,” je rekel prof. Henderson. “Jaz ne vem, ali je ta strah upravičen, toda delo v Chicagi in okolnih mestih se je dovolj skrčilo, da je prišlo veliko število delavcev ob delo in zaslužek.”
Velik požar v Houstonu, Tex.
Houston, Texas, 21. febr. — Največji požar v zgodovini tega mesta je u-pepelil vsa poslopja na površini poldruge milje v dolgosti in od 200 yar-dov do pol milje v širokosti po severnem delu mesta.
Več nego tucat najvažnejših obrt-nijskih podjetij v mestu je v razvalinah, 200 ali več stanišč in prodajalnih poslopij je upepeljenih in približno 1,-000 oseb je brez strehe.
Natanka precenitev denarne izgube še ni mogoča, toda znaša baje najmanj $7,000,000. Zavarovalnina pa ne presega 40 odstotkov.
Zgorelo je med drugim skladišče, v katerem se je nahajalo 55,000 bombaževih butar. Samo na bombaževim znaša škoda $5,000,000.
Roosevelt govoril.
Columbus, Ohio, 21. febr. — Bivši predsednik Roosevelt je imel pred zbo rom ‘Ohio Constitutional Convention’ govor, ki so ga njegovi poslušavci po-no„yno prekinili z glasnim ploskom. Govoril je v rotundi kapitolovi. G. Roosevelt je govoril za direktne ali neposredne volitve. Rekel je, da je ljudstvo najvišja inštanca sodišč. Vlada da mora zakonito določiti pravice korporacij in preprečiti možnost monopola ali samotrštva. Glede odpoklica da ne verjame na veliko korist od istega z ozirom na kratko uradno dobo izvoljenih uradnikov. Kar se tiče odpoklica sodnikov, da tudi ni videti vselej priporočljiv, a da je v gotovih slučajih umesten.
Predsednik Taft pride v Chicago.
Washington, D. C., 19. febr.—Predsednik Taft je sklenil, sprejeti vabilo chicaškega društva “Swedish-Ameri-can Republican Society” in priti dne 9. marca v Chicago. Povabljen je bil že pred dobrim letom dni, toda za sprejem vabila se je predsednik šele odločil, ko so mnogi voditelji republikanske stranke izjavili, da se predsedniku ponuja priložnost, imeti več govorov na prepornih tleh.
ALI RUDARJI
ZASTRAJKAJO?
180,000 rudarjev v okolišu trdega premoga zahteva 20odstotno povišbo plač.
OPERATORJI SE PROTIVIJO.
V torek 27. februarja bo v New Yorku velevažno posvetovanje.
Wilkesbarre, Pa., 20. febr. — V mestu New Yorku se zbere dne 27. febr. posebni rudarski odbor iz okolišev trdega premoga, da predloži operatorjem zahteve za novo plačilno pogodbo.
Od operatorskega odgovora je odvisno vprašanje, ali pojde 180,000 rudarjev v okoliših trdega premoga na štraj k.
Če se proglasi tak štrajk, bo prizadetih ne le 180,000 premogarjev, marveč tudi na tisoče železničarjev, voznikov in drugih, a izguba na plačah po premogoviščih bo znašala do $10,000,-000 na mesec.
Devet let so delali rudarji po dogovoru, ki ga je izdelala Rooseveltova štrajkovna komisija, imenovana leta 1902. Pogodba je bila narejena za tri leta, a je bila dvakrat obnovljena. Po istej so dobili rudarji lOodstotno povišbo plač in deveturen delavnik, s premično lestvico na temelju prodajne cene premoga v dobrih časih, ko je znašala povprečna mesečna povišba plač skoro 4 odstotke.
Rudarji zahtevajo sedaj 20 odstotkov povišbe v plačah, osemuren delavnik, pripoznanje unije in prilično pobiranje unijskih pristojbin od rudarjev po premogovniških družbah, odpravo spravnega odbora, plačevanje za nakopani premog po teži namesto po voznem nakladu (carload), enoletno pogodbo in še več manjših privolitev.
Zahteve predloži odbor iz glavnega predsednika Johna D. White ter okrož nih predsednikov Dempsey, Kennedy in Fahey. Te može bodo spremljali drugi uradniki, kateri jim bodo smeli svetovati v sleherni posebni konferenci, katere zažele operatorji.
Operatorje bo zastopal George F. Baer, predsednik “Philadelphia and Reading Coal”-kompanije, ki je bil njihov glavni govornik in vodja med sedemmesečnim štrajkom leta 1902. Pravijo, da ne bodo rudarjem ničesar privolili.
Rudarji izjavljajo z enako gotovostjo, da bodo zaštrajkali, če se ne dovolijo zahteve. Pravijo, da so v zadnjih devetih letih zelo narasli stroški za živek brez vsake povišbe v njihovih zaslužkih; da se rudarjenje neprestano razširja v globočje in manjše žile, in da je samo pravično, da se jim plačuje po teži za ves nakopani premog namesto po voznem nakladu, ker so vozovi (kare) različnih velikosti in je premog v nekaterih oddelkih trši za izkopavanje nego v drugih.
Z druge strani izjavljajo operatorji, da ni bilo nič izprememb v razmerah rudarjenja; da so zahteve, izvzem-ši ono za 20odstotno povišbo v plačah, iste kakor one, ki jih je štrajkovna komisija pretehtovala in poravnala in da je zopetno razpravljanje istih brez koristi. Priznavajo, da so stroški za živek narasli, toda poudarjajo, da rudarji sedaj mnogo več zaslužijo, ker je delo stalnejše.
Zavojna pošta.
Washington, D. C., 20. febr. — Demokratični člani zborničnega odseka za poštarstvo in poštna pota so sklenili, uvrstiti v poštni proračun novo točko, ki se tiče uvedenja splošne za-vojne (paketne) pošte. Nadalje se je sklenilo, določiti prevoznino v tuzemstvu na lic za funt. Zavoji, ki tehtajo več nego 11 funtov, so izključeni od prevožnje. Pododdelek o zavoj-nem poštarstvu se pridene proračunu, ki se predloži zbornici tekom prihodnjega tedna, a besedilo še ni določeno. Sklep je bil sprejet po dolgi razpravi, katere so se demokratični poslanci živahno udeleževali.
Arizona država.
Washington, D. ., 14. febr. — Ko je bila ura na Beli hiši 10, je podpisal predsednik Taft danes dopoludne listino, ki je sprejela Arizono v vrsto držav. Podpis je bil izvršen z zlatim peresom, katero je bilo izročeno potem generalnemu poštarju Hitchcocku v hrambo.
Z Arizono je uvedena 48. zvezda v prapor Združenih Držav in zadnji osta nek teritorijev na celinskem ozemlju zaveznem povzdignjen v državo.
Prizor podpisanja, pri katerem so bili navzoči mnogi uradniki nove države, zavezni in drugi uradniki, je bil ovekovečen na pločah za premične slike.
SMRT NA VISLICAH.
Peteri chicaški morivci bili obešeni dne 16. februarja.
Chicago, 111., 16. febr. — Dne 22. okt. 1909 je bil neki črnec, imenoma William Johnson, obešen v ječi okraja Cook zaradi umora obhodnega stražnika Dennis Fitzgeralda. Izza tistega časa — dve leti, tri mesece in petindvajset dni — je bilo približno 800 umorov v Chicagi in njegovi okolici, povprečno kacih osemindvajset vsak mesec. Med dobo izza obešenja Johnsona ni bil nijeden od tega groznega števila morivcev spravljen na vislice.
Danes je bilo pet moških, štirje be-lokožci in en črnec, odvedenih iz smrtnih celic in obešenih na dvorišču o-krajne jetnišnice.
Belokožci, ki so plačali kazen za u-mor, so bili Ewald in Frank Shiblow-ski, brata; Filip Sommerling in Tomaž Schultz. Priznali so umor Fred Guelt-zowa, farmarja - zelenjavarja, zaradi njegovega denarja. Črnec je bi Tomaž Jennings, ki je bil na dokazu "prstnega odtisa” spoznan krivim u-mora Clarence Hillerja, glavnega kler-ka Chicago, Rock Island & Pacific-železnice, v njegovem stanovanju v Washington Heights.
Trupla četverih belokožnih morivcev so bila razstavljena javnemu ogledu v dvoranah pogrebnika J. Jarzem-bovskega, 1356 Noble st., zvečer, ko je policija uradno dovolila to srednjeveško postopanje. Tritisoč oseb si je ogledalo ostanke in potem postajalo po ulicah, da vidijo tudi potrte obraze morivskih sorodnikov.
Bilo je precej zmešnjave ob vhodu. Ko je ga. Filipa Sommerlinga, noseča v naročju svoje dete, poskušala vstopiti, jo je potisnil nazaj neki policist, ki je ni poznal. Pokleknila je in vz-kriknila: “Pustite me, da vidim svojega moža. Pravico imam, videti svojega moža.” Sedaj je bila spoznana in je smela pogledati mrtvega moriv-ca. Vdova Franka Shiblowskega se je onesvestila, ko je zagledala svojega mrtvega soproga spačeno obličje.
Še v zadnji uri pred obešenjem so se trudili zagovorniki in mnogi ugledni Chicažani izprositi pomiloščenje morivcev, toda guverner Deneen s pomi-loščevalno komisijo vred je ostal neizprosen.
4 mrtvi, 12 ranjenih.
Fort Wayne, Ind., 17. febr. — Brzo-vlak Pennsylvania Limited je usmrtil štiri in ranil dvanajst ljudi iz tega mesta, ko se je zaletel ob neki vlak v Larwillu, Ind., danes zarana ob 5. uri 40 minut. John Bechtol iz tega mesta, strojevodja brzovlaka, je vsled nesreče nocoj skoro blazen. Gosta megla je povzročila nesrečo.
Znamenite številke iz New Yorka.
Vsakih 40 minut dospe povprečno po en naseljenec v New York. — Policija aretuje vsake tri minute po eno osebo. — Vsakih 5 minut rodi se en otrok. — Vsakih 7 minut vrši se pogreb. — Vsakih 13 minut vrši se poroka.—Vsakih 42 minut odpre se kakšna nova trgovina.—Vsakih 48 minut odpluje kakšen parnik iz pristanišča.—■ Pri ponesrečbi ubije se vsako poldrugo uro kak človek. — Vsakih 7 ur pride v konkurz kaka trgovina. — Vsakih 8 ur izvrši se en poizkus za roparski napad. — Vsakih 8 in pol ure izvrši se ena ločitev zakona. — Vsakih 10 ur izvrši se kak samoumor. — Na vsak drugi dan izvrši se kakšen roparski umor. — Te številke računajo se povprečno na podlagi uradnega letnega statističnega izkaza. — S.
Nadvojvoda obišče Ameriko.
Dunaj, 15. febr. — Nadvojvoda Karel Franc Jožef, domnevni prestolni dedič avstro-ogrske monarhije, odpotuje dne 2. marca v Azijo. Prejkone bode potoval okoli sveta in se vrnil preko Združenih Držav v svojo domovino. Nadvojvoda je najstarejši sin pokojnega nadvojvode Otona, in je prabratranec cesarja Franca Jožefa.
Kitajska ljudovlada.
Peking, 16. febr. — Juanšikai je rekel danes zastopniku združenega časopisja (Associated Press): “Republikanska vlada je še neizkušena, in je naprej videti, da se utegnejo napraviti mnoge napake. Ker sem bil jaz izvoljen za predsednika, postavim vse svoje moči na razpolago novi ljudovladi.” Juanšikai govori v izrazih najvišjega občudovanja o dr. Sunjatsenu, in je poudaril, da je prvi predsednik kitajske dokazal, da je pravi domoljub. Juanšikai je sklenil, da ne pojde v Nanking, in se trudi prepričati republikance o potrebi svojega bivanja v Pekingu, ker da je upor pristašev cesarjevih vedno še mogoč. Tudi je položaj v Mandžuriji vedno resnejši, in posredovanje tujih velevlasti da bo skoro neobhodno potrebno, če Kitaj v doglednem času ne napravi spet miru in reda.
SNEŽNI VIHAR PO OSREDNJEM ZAPADU.
V sredo je razsajal po mnogih državah najhujši blizzard izza mnogih let.
PET ŽELEZNIŠKIH NEZGOD.
V Chicagi niso imeli tacega zimskega viharja že izza 1. 1894.
V sredo 22. februarja je razsajal po osrednjem zapadu Združenih Držav najhujši blizzard te zime, in v mnogih okrajih najhujši izza mnogih let.
Železniških nezgod je bilo mnogo vsled viharja. Vlaki so tupaUm obtičali v zametih in zamudo so imeli skoro vsi.
C., B. & Q. osebni vlak se je zaletel v premogoven vlak blizu postaje Low-der, 111.; en potnik je bil usmrčen, o-sem ranjenih.
Grand Rapids & Indiana-železnice brzovlak je trčil skupaj s tovornim vlakom v zametu med Mendonom in Vicksburgom, Mich., ena oseba usmrčena, mnogo ranjenih.
Dve winonski medmestni kari sta udarili skup v metežu pri Akronu, Ind.; pet ranjenih, eden menda smrtno.
Indiana Traction”-kara je skočila iz tira pri Hartford City, Ind.; mnogo ranjenih.
“Illinois Central”-brzovlak se je zaletel v tovoren vlak blizu Mattoona, 111.
Človeških žrtev vsled blizzarda je bilo malo in toplomeri so kazali primeroma zmerne stopnje, toda snega je zapadlo ponekod toliko, kot že mno go let ne, in zameti vsled silnega vetra so bili skoro vsepovsod v prizadetih državah.
Vihar v Chicagi.
Chicago, 111., 22. febr. — Najhujši februarski vihar, kar jih je doživelo mesto Chicago izza leta 1894., je razsajal včeraj. Krajevni vozni promet je bil silno oviran in na mnogih mestih ustavljen. Zveze z drugimi mesti, zlasti proti jugu, severu in vzhodu, so bile deloma pretrgane.
Snežni vihar je razsajal po vsej deželi od reke Missouri vzhodno do atlantske brežine. V okolišu velikih jezer je divjal pravcat orkan s silnim metežem.
Proti polnoči je veter polagoma od-jenjaval. Snežiti je nehalo.
In danes je najlepši solnčni dan — Washingtonov dan.
Slovenske novice.
Forest City, Pa., 16. febr. — Umrl je John Cerovšič iz Browndala, štar 50 let, v nedeljo po večmesečni bolezni za rudarsko naduho. V Ameriko je prišel pred kacimi 17. leti. Bil je priden in spoštovan med svojimi rojaki. Zapušča ženo in šestero otrok ter sestro, omoženo Martin Gerčman. Pogreba v torek sta se udeležili slovensko dr. sv. Jožefa in neko nemško društvo, katerima je pripadal. Rev. Jos. Tomšič je bral sv. mašo zadušnico in spremil pokojnika na pokopališče sv. Neže. N. p. v m.! — Poročeni so bili v slovenski cerkvi sv. Jožefa: G. Ignacij Grablovec in ga. Marija Nagode iz Browndala; g. Jernej Nagode in gdčna. Marija Petkovšek.
Pueblo, Colo. — Umrla je tukaj hčerka g. in ge. Frank Luzar, 1028 East Eight St.
Jolietske novice.
—	G. Jos. Pasdertz, naš dobro znani mesarski strokovnjak, je v ponedeljek začel delati spet v mesnici mesarskega mojstra g. Math. Grahka pod h. št. 803 N. Chicago street. Skupaj delala sta že nekoč cela tri leta in upati je, da sedaj ostaneta skupaj še mnogo dalje časa. Potem bode omenjena mesnica gotovo 'prospevala, kakor malo-katera druga v Jolietu. G. Jos. Pasdertz vabi tem potom vse svoje dosedanje odjemavce v Math. Grahkovo mesnico, kjer jim bode najbolje postreženo.
—	Blizzard je razsajal v sredo cel dan tudi v Jolietu, kakor ne hujši že mnogo let. Snežilo je na vse pretege, in mrzel veter je raznašal suhi sneg po cestah in obstranskih tlakih, da so bili tu pa tam kakor pometeni, a spet drugod si moral gaziti po 2, 3 in 4 čevlje visokih zametih. Mimogrede omenjamo, da je Blasnikova pratika kazala za sredo sneg in za včeraj jasno — in uganila je!
—	Mestna prvotna volitev (primary election) za nominacijo kandidatov za aldermane se bo vršila dne 12. marca. Nobeni mestni uradniki se ne bodo volili letos, samo nasledniki alderma-nom Flynn, Harney, Berscheiđ, Murr, Kelly, McCarthy in Leach, ki jim poteče uradna doba letos.
—	Pisma na pošti imajo: Hibler Frank, Mokar John, Stevo Jože, Sluk John, Udove Frank, Urh John.
AEHRENTHAL MRTEV.
Avstro-ogrski minister vnanjih zadev sedaj grof Berchthold.
Dunaj, 17. febr,—Grof Alojzij Lexa pl. Aehrenthal, avstro-ogrski minister vnanjih zadev, je umrl nocoj. Bolo-val je mesec dni na hudih izpremem-bah v krvi in notranjih organih (leu-cocythaemia), in nič upanja ni bilo na njegovo okrevanje.
Tekom dne je prejel lastnoročno pisanje od cesarja Franca Jožefa, s katerim je sprejel njegovo ostavko in podelil ministru briljante velikega križca reda sv% Štefana.
V svojem pisanju je cesar izrazil obžalovanje, da je moral grof Aehrenthal zaradi svojega slabega zdravja iznova prositi za odpust iz službe. Zatrdil je iznova svoje zaupanje v ministra vnanjih zadev in njegovo politiko, katero je izvajal v težavnih okoliščinah, ter je zaključil pisanje z najtoplejšo zahvalo za njegovo zvestobo in odlične zasluge v prid cesarski rodovini in monarhiji.
Grof Aehrenthal je prečital pismo po prejemu zadnjega zakramenta in je bil videti zelo hvaležen.
Grof Leopold Berchthold, prejšnji polanik za Rusko, je imenovan za ministra vnanjih zadev.
Dočim Avstrija priznava, da je storil grof Aehrenthal več nego katerikoli njegovih neposrednih prednikov za povzdig avstro-ogrskega vpliva, vendar so bili njegovi zadnji dnevi ogrenjeni vsled napadov po krščansko socialnem časopisju, kateremu je bil minister preveč naklonjen Italiji in Nemčiji.
Vsi glavni činitelji vojaške stranke so bili tudi proti njemu. Njegov položaj je bil skrajno neugoden, ker je stal za njegovimi nasprotniki baje sam prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, čeprav je držal z ministrom cesar. Brez dvoma so ti napadi pospešili njegovo smrt.
Grof Aehrenthal je bil porojen dne 27. septembra 1854. Kot poslanik je služil najdlje in nazadnje v Peterburgu. Avstro-ogrski minister vnanjih zadev je bil izza meseca oktobra 1906.
Imena naših udov Dr. sv. Mohorja.
Vpisovanje letošnjih udov Družbe sv. Mohorja se je zaključilo pri Am. Slovencu v torek, in skupna udnina je bila odposlana v Celovec v sredo, v znesku $142.25, ali 712 K 25 v. Zglasilo in vpisalo se je skupaj 126 udov. Njihova imena so:
Amerikanski Slovenec; Josip Klepec, upr. A. S.; Rev. J. Kranjec, ured. A. S.; Rev. J. Pollak; Rev. J. F. Stu-kel; Sestre sv. Frančiška; Anton Nemanič; Josip Stukel; Jurij Rogina; Ignac Kostelec; Josip Slapničar; Al. Sterniša; Josip Muhič; Ivan Kozo-glav; Ivan Dernulc; Ivan Grahek; Ivan Adamič; Jakob Skubec; Josip Mihelič; Josip Dunda; Fr. Ljubič; Pavel Tomac; Ivan Okoren; Ivan Papič; Mihael Zoran; Ivan Pelhan; Ant. Kostelec; Pavel Mikoletič; Jurij Lopa-rec; Fr. Potokar; Ana Vogrin; Anton Toleni; Ivan Lovša; Fr. Čulik; L. Janžekovič z ženo; Alojzija Mešnik; Matija Gerdešič; Josip Geršič; Alojzij Torkar; Matevž Gregorčič; Ivan Ver-ščaj; Martin Slak; Ignacij Česnik; Josip Kostelec; Josip Rus; Peter Klobučar; Anton Kostelec; Marka Papič; Marija Tekavčič; Ivan Snedec; Frančiška Avsec z dr.; Frančiška Gril; Ivan Petrič; Ivan N. Pezdirc z ženo; Pavel Sila; Martin Horvat; Mat. Lavrič; Marko Šterk; Josip Videtič; Fr. Škul z dr.; Ivan Plut; Štefan Kukar; Nikolaj Klepec; Fr. Rus z dr.; Anton Planinc; Fr. Ladiha; Gregor Petrovčič; Anton Golobič; Jurij Flajnik; Marija Flajnik; Marka Spoiser; Ivan Muc; Peter Perušek; Fr. Žlogar; Ivan Prus; Jurij Rogina; Marka Simonič; Martin Jurečič; Fr. Korevec z dr.; Ivan Jelenič; Blaž Kuglič; Ivan Živec; Ivan Metež; Josip Klemenčič; Ivan Težak; Anton Kocijančič; Ivan Štrucelj st.; Fr. Kožar; Ivan Stublar z ženo; Karol Kompare; Pavel Dolinšek; Fr. Štiglic; Mihael Mačak; Marija Vranešič; Josip Zalar; Ivan Simonič; Anton Glavan; Ivan Butala; Ivan Jerman; Ivan Korelec z dr.; Alojzij Gerčar; Fr. Željko z dr.; Ivan Humljan; Josip Ogulin; Anton Debevec; Mihael Uršič z dr.; Marka Žnidaršič z ženo; Katarina Poč; Andrej Zalokar; Amalija Mac; Josip Kocijančič; Josip Gerčar; Leopold Planinec; Fr. Kos; Matija Grahek; Anton Lilek; Ivan Černič; Mihael Urbančič; Josip Vertin; Mihael Žugel; Marija Tomaž; Matija Benedikt; Antonija Vajs; Ivan Gregorčič. Jakob Plut, stari dosmrtni ud; Margareta Mušič, stari dosmrtni ud.
Vseh vkup je sto dvajsetišest.
Jos. Klepec, upr. A. S.
Obletnica Slovenian Liquor Co.
Včeraj na Washington dan se je obhajala obletnica otvoritve Slovenian Liquor Company, Joliet, 111. Več o tem prihodnjič.
•s.
Joliet, UL, 21. febr. — Pepelnica je danes. Sveti postni čas nastopamo z njo. V naši cerkvi sv. Jožefa bodo postne pridige vsako sredo zvečer ob polosmih, in križev pot vsak petek zvečer vsako nedeljo popoldne ob pol-treh. Postne pridige bo imel Rev. Jos. Pollak, naš g. kaplan, ki je znan in splošno priljubljen kot res izvrsten cerkveni govornik. Predmet njegovim postnim pridigam bode “Kristus pred, Pilatom" in razpravljanje o verski brezbrižnosti. Isti predmet je razpravljal isti gospod že svoje dni v Trstu v cerkvi sv. Antona Nuovo z največjim uspehom, tako da je bila po svoji velikosti znana tržaška cerkev med vsako njegovo pridigo prenapolnjena. Pričakovati je, da bo prav tako pri nas. Saj je naša naselbina daleč znana po svoji verski gorečnosti, v kateri je ne prekosi nobena druga slovenska naselbina v Ameriki.
—	G. Louis Weiss, naš dobro znani rojak, je kupil salun na voglu Jackson in Indiana cest od vdove po pokojnem Jos. Zelnikarju, in ga bo sam vodil. G. Anton Zelnikar, brat pokojnikov, je samo oskrboval salun par dni in ga ni prevzel, kakor smo zadnjič poročali po napačni informaciji. Novemu sa-lunarju, g. Louis Weissu, ki je vrl mož in poštenjak, želimo v njegovem novem podjetju kar največ sreče!
—	G. Matej Ferko iz Milwaukee, Wis., kjer sta z bratom Johnom v zadnjem decembru otvorila prvo slovensko mesnico pod h. št. 270—1st ave., se je mudil te dne po svojih opravkih v Jolietu. Obiskal je tudi tiskarno Am. Sl. in nam pripovedoval o lepem napredku naših rojakov v Milwaukee. Zaposljeni so večinoma v usnjarnicah, potem v klavnicah, ogljarnah, črev-Ijarnicah itd., pa tudi v pivovarnicah, ki so spravile Milwaukee na svetovni glas. Imeniten pevski zbor imajo naši milwauški rojaki in svojo čitalnico in tamburaški klub itd. Delajo pa tam poleg moških tudi skoro vse ženske, zato je denarja kot peska.
—	Z maškaradnim plesom mladeniškega društva sv. Janeza Krst. št. 143 K. S. K. J. v Jednotinih prostorih se je zaključil letošnji predpust snoči kar najlepše. Udeležba je bila velika in zabava najživahnejša. Imena mask, ki so dobile nagrade, so nam žal neznana,
*— '‘Revček Andrejček" se predstavi Šele na belo nedeljo, a že sedaj se mnogo govori o njem, kajti predstavo priredi slavno dr. sv. Genovefe, ki uživa največje simpatije v naši naselbini zaradi svojih dosedanjih prireditev, ki so se vse najbolje obnesle.
—	“Krivoprisežnika" prirede naši cerkveni pevci in pevke baje šele sredi meseca majnika in sicer zato, da ne motijo “Revčka Andrejčka” ob njegovem nastopu, kar je hvalevredno.
—	Kakor v Chicagi in vsepovsod po deželi, tako se je začel tudi v Jolietu boj proti oderuhom, ki jim po angleško pravijo “loan sharks”, to je, posojilni morski volkovi.
—	Neki William Scherwood, čuvaj
E., J. & E.-železnice, je bil umorjen v soboto zvečer na mestu, kjer omenjena železnica križa Alton-progo in kanal ravno južno od kokovih peči. Dva velika lopova sta napadla čuvaja, ga oropala in potem tako pobila, da je čez noč umrl. Razbojnika sta utekla.
—	Vlomilci spet poizkušajo svojo srečo v Jolietu zadnje dni. V noči od sobote na nedeljo je bilo izvršenih četvero vlomov v notranjem delu mesta, pa brez znatnih uspehov. Ukradenih je bilo baje samo nekaj nad $30.
—	Do $25,000 je bilo izročenih v hrambo poštni hranilnici jolietski v petih mesecih izza otvoritve hranilnič-nega oddelka.
—	Spet sneg! Sredi zadnjega tedna je nastopilo odjužno vreme, ki pa je trajalo le nekaj dni. Sever je prinesel včeraj mraz in danes mete kakor sredi zime.
—	Imena letošnjih udov Družbe sv. Mohorja, zglašenih pri Am. Slovencu, se nahajajo na 1. strani te št.
Ambridge, Pa., 15. febr. — Že dolgo nameravam naznaniti bravcem A. S. O naši naselbini. Pred 8. leti je rast-lo grmovje, kjer zdaj stoje lepe hiše, šole, cerkve i. t. d. Tukaj imamo veliko Slovencev in Hrvatov, ki so kupili zemljišča (lote), in so si zgradili lastne hiše, trgovine i. t. d. Tako n. pr. John Flajnik, ki ima prve vrste groce-rijo in je zmožen točno ustreči Slovencem in takih je še več. Imamo tudi več zabavnih reči, posebno poletni čas. Zimo imamo precej hudo. O delavskih razmerah se ne bodemo veliko pohvalili, vendar pa vsi delamo vsak dan, razven nedelj in praznikov. Tukaj so tovarne, v katerih se izdelujejo mostovi, visoke hiše in na vodo čolni (šifi) i. t. d. Končno pozdravljam slovensko kri širom Amerike. Tudi priporočam vsakemu Slovencu, kateri še ne bere Amer. Slovenca, naj si ga v kratkem naroči, ker ta list je najboljši in stane za celo leto samo 1 dolar.	Peter Svegel, Box 344.
Aurora, Minn., 14. febr. — Cenjeno uredništvo A. S.! Spet sem se namenil, da napišem par vrstic, če jih g.
urednik ne pošljete v koš; no, rad bi videl, da bi šle med svet. Sem ravno v številki 10. prebiral dopis iz Tower-ja, Minil, in dopisnik je pisal dopis, da se ve, da je katoličan on in drugi, ki spolnjujejo vse božje zapovedi in ki se ob petkih mesnih jedi zdržijo. Torej tudi nas naš župnik ravno tako uči. Kateri ima ušesa za poslušati, je dobro; kateri pa noče božje besede poslušati, takov menda misli, da bo smrti utekel in ne verjame, da ima neumrjočo dušo. Torej kateri spolnjuje to kar naš dušni pastir uči, je gotovo, da si lahko zasluži nebesa.
Dalje. Tukaj je en rudnik “zašta-pal” 1. febr. in so delavce odslovili, se ne ve dobro, za koliko časa. Pred je bilo precej brezposelnih, sedaj je še večje število. Torej ne svetujem sem hoditi za delom nijednemu.
Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki! In tebi, list, velik napredek pri vseh katoliških Slovencih, da bi te pazljivo prebirali kot prvi in edini katoliški list za ameriške Slovence, katerega tudi jaz ne mislim pozabiti do hladnega groba. Naročnik C. B. S.
Bridgeport, Ohio, 18. febr. — Cenjeni gospod urednik, iz naše naselbine že dolgo ni bilo nič citati v priljubljenem listu A. Slovencu. Zato se s temi vrsticami oglašam in naznanjam, da nas še ni zima pobrala, dasi nas je imela precej trdo letos, zato smo pa zdaj bolj veseli, ko se je začela dasi počasi a vendarle, poslavljati od nas; želimo, da bi se za vedno preselila na severni tečaj.
Kar se tiče dela, se ne smem pritožiti, ker od Novega leta delamo s polno paro v tukajšnjih premogovnikih: vzrok za to je mendar najbrž ta, ker se bliža prvi april, za nas unijske pre-mogarje jako važen dan, ko nam poteče zadnja plačilna pogodba. Kakor sedaj vse kaže, bode letos huda borba na obeh straneh. Tega menda pričakujejo tudi naši baroni, zato se pridno zalagajo s premogom, da bodo kolikor mogoče pripravljeni na vojno proti nam. Kako se pa naj pripravimo mi ubogi premogarji, kje bo naša zaloga, ko pri stalnem delu komaj zaslužimo, da se pošteno preživimo?! Pri sedanji draginji je nemogoče si kaj prihraniti, in vzlic temu naši baroni trdijo, da imamo previsoke plače. Kmalu bodo delali kapitalisti z nami delavci, kakor V starih časih grajščaki s svojimi podložnimi. Edina pomoč, ki jo imamo na razpolago mi delavci, so naše unije. Le žal, da je še toliko trpinov, ki ne spoznajo ali nočejo spoznati, kolike važnosti so za delavce organizacije! Ko bi bili vsi premogarji organizirani, bi bil za nas prvi april dan zmage, tako pa gledamo vsakokrat s skrbjo, kaj nam prinese bodočnost.
Zato pa rojaki, organizirajmo se, da bodemo enkrat skupno kot mogočna delavska vojska nastopili in pokazali, da se zavedamo naših pravic, ki se nam sedaj ne pripoznajo!
Predpust bo kmalu za nami. Naši fantje in dekleta so bili letos jako mirni, nobenemu se ni zljubilo zlesti v zakonski “kurnik”, tako smo ostali brez vsake “ohceti”.
Postaja št. 19, spadajoča v Forest City, je priredila 17. t. m. veselico v korist blagajni, ki se je precej povoljno obnesla, dasi bi bilo še lahko bolje, ko bi rojaki malo bolj spoznali, vsaj nekateri, tisto besedo: složnost, ter se veselice v obilnejšem številu udeležili.; pa upam, da se to v prihodnje zgodi.
Tudi ga. Štorklja se včasi oglasi mimogrede pri naših rojakih. Tako je pred kratkim prinesla družini John Drenšek prvorojenca, krepkega sinka; družini Frank Avsec pa lepo hčerko.
To naj zadostuje za poročilo iz naše naselbine, se oglasim zopet pozneje, mogoče z bolj zanimivim dopisom.
Srčen pozdrav vsem rojakom in rojakinjam v Združenih Državah in v stari domovini! Am. Slovencu pa želim, da bi imel prosto pot v vsako slovensko hišo. Mihael Hočevar.
Broackway, Minn., 12. febr. — Dragi mi Am. Sl.: — Ni nas še zapustila zima in sneg. Še en čas se hoče muditi pri nas. —- Pred kratkim nas je obiskal Rev. Francis Missia. — Minulo nedeljo je imelo tukajšnje dekliško društvo Marije Brezmadežnega Spočetja svojo letno sejo. Društvo dobro napreduje pod vodstvom č. g. župnika. Izvoljene so bile prednice: Ivana Trobec, Meta Žumer in Ivana Peternel. — Pustni čas gre h koncu, toda fantje bodejo morali vlačiti ploh. — Pozdrav širom Združenih Držav. Listu pa obilo uspeha. John Poglajen.
Eveleth, Minn., 18. febr. — Slavno uredništvo A. S.! Sprejmi teh par vrstic v nam priljubljeni list. V številki
11.	je neki rojak po imenu A. G. dal dopis, ki me je v dno duše pretresel. Sicer nisem vajen pisati dopisov, toda sedaj sem primoran prijeti za pero in popisati resnico. Dopisovalcu A. G. pa bi svetoval iti v šolo, da bi se naučil dopisovati resnico, ne pa neresnico po časopisih. On piše, da sem spodaj podpisani s sekiro razbil okno pri F.
L.	ter da so bila okna in vrata zaprta. Nevednež, kje imajo v zimskem času posebno ponoči okno ali vrata odprta? Ta “resnicoljub” piše, da sem razbil okno, ko sem šel od dela: resnica pa je, da ko sem prišel od dela, sem šel
k počitku; od 10. do 11. ure. dopoldan pa me je žena zbudila, da naj grem gledat, kaj je pri F. L., kjer da ni nobenega videti. Jaz sem šel potem k nekemu rojaku vprašat za svet, kaj da je storiti. On mi je odgovoril, da je najbolje, da greva sama pogledat. Ker so bila vrata zaprta, sva odprla okno, toda brez sekire. Ko odpreva okno, vidiva, da je vsa družina v slabem položaju. Potem sem šel po zdravniško pomoč. Tebi pa, A. G., svetujem, da uči se resnice: premisli nekoliko, predno pišeš! To naj zadostuje. Tebi, vrli list, pa želim veliko uspeha. S pozdravom
John Šega.
Eveleth, Minn, 18. febr. — Slavno uredništvo A. S.! V zadnji izdaji našega lista je bil priobčen dopis od moje roke. Konec dopisa sem bil tudi potaknil roko v sršenovo gnezdo, z opazko “Pozor, gospodinje in gospodarji! Dne 10. t. m. je šel od dela Ivan Šega zraven hiše F. Lavriča v Adams ave. in vidi, da so okna in vrata zaprta, kar ni bilo navada, in gre trkat na vrata, in nič odgovora. S pomočjo sekir je razbil okno, in strašen prizor: 6 oseb leži na svojih posteljah nepremično, 4 otroci in oče in mati. In gost hud smrad se je po sobah razširjal. S pomočjo dveh zdravnikov se je rešilo vsem 6tim življenje.”
Zato ker želijo gospa Lavrič in g.
F.	Lavrič in prizadeti g. Ivan Šega, prekličem to kot neresnično. Jaz sem bil slabo podučen, o tej aferi. Kakor sem bil podučen, tako sem pisal. Žaliti nisem mislil nobenega. Dne 18. t.
m.	je prišla gospa Lavrič do mene in mi je.žugala, da naj prekličem to kar sem pisal, ali bom šel pa v “špehkam-ro” ričet kušat. Tisto me pa ne veseli. Tudi ni resnično, da je Ivan Šega razbil okno s sekiro in da je šel notri k ponesrečenim. In še enkrat kličem vsem skupaj, Ivanu Šega, F. Lavriču in gospej Lavrič: ne zamerite mi, ker sem bil slabo podučen v tej reči. Žaliti nisem mislil nikogar. In s tem naj bo ta afera končana.
Stari naročnik Avgust Gregorič.
Gilbert, Minn., 15. febr. — Dragi mi g. urednik, prosim prostora za par vrstic v našem priljubljenem listu A. S., da ne bojo mislili rojaki v Ameriki, da smo tukaj v Gilbertu zaspali.
Sicer novega nimam kaj posebnega pisati, kakor to, da je Petit-rudnik začel zopet poslovati, in da bode tudi začel kmalu poslovati Gilbertski rudnik doli na ulici. No, potem bo pa že zopet za živeti tukaj v Gilbertu. Do zdaj je pa bolj slaba predla za delo dobiti tukaj. Rojakom pa ne svetujem sem za delom hoditi, ker je tukaj dosti ljudi brez dela, ki so se že naselili v kratkem času in pa leta 1911.
Ustanovili smo društvo sv. Barbare, ki je še mlado in šteje kacih 26 udov.
Kar se tiče verskega napredka, pa še dosti dobro napredujemo. Vsako nedeljo prejemajo Jezusa v sv. Reš-njem Telesu. Imamo dobrega gospoda župnika, gorečega pridigarja, samo še več gorečih župljanov bi tudi lahko bilo, a mnogi se ne zmenijo ne za Boga, ne za cerkev. Ko ob nedeljah s stolpa zvon zadoni z visokih lin, pa ne slišijo. To je žalostno za nas katoliške kristjane. Pa imamo tudi v naši naselbini list Ave Maria. Ta je pravi list cerkveni za vse katoliške Slovence v Ameriki. In A. S. je tudi eden najboljših listov v Ameriki; vsako nedeljo prinaša božjo besedo.
Gospod Sneg in gospa Burja se tepeta to zimo prav hudo, tako da je hud mraz, da bi človeku kmalu nos odpadel. No pa zdaj bo kmalu moral mraz slovo dati od te hude zime.
Moj dopis se je že preveč zavlekel, pa moram končati. Samo en tolarček moram še zraven pridejati, če ne mi ga bode g. upravnik pritrgal za to leto 1912. Sklepom mojega pisanja pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združenih Državah in v starem kraju. Tebi, list, pa veliko naročnikov in predplačnikov.	Frančišek Ulčar.
McGregor, Minn., 18. febr. — Slavno uredništvo Am. Sl.! Ker ste po mojih mislih kršili postavo zaradi trgovine mojih krav in drugo, ker se je nekdo oglasil, prosim pa še sledeče. Jaz ne tarnam zaradi tega, ampak rešim vprašanje zaradi draginje mesa in pod učim nove naseljence na farme. In ravno ko je Swift Co. v Chicagi pred sodnijo zaradi draginje mesa stala, poskušal sem svojo srečo okoli drugih mesarjev za 6 odebelelih enoletnih juncev. Prodajali so meso po 12c “beefsteak”, “boiling beef” 9c. V od-odgovor dobim: “Manj kot 3 leta starega ne sprejmemo, več pa že, po 3c na čisto.” In tudi moj mesar mi je odpovedal v naprej to. Služil sem pri mesarju pred pol ducata leti. Vprašam, koliko dobi na dan. Odgovori: $20—$25.00. Vprašam, koliko proda. “500 funtov,” odgovori. Držal sem ga za bedaka in ne veroval. Priložnost je prišla, da je eden tukaj v časniku ponujal Jersey-teleta v prodaj. Grem vprašat, kaj zahteva za 4 mesece staro. Odgovori: $30.00. Gledal sem ga kot bik kravo. Vprašam, kaj pa krava stane. “$100—150.” Seveda sem zamolčal, da sam lastujem par Jersey-krav. In vprašam mojega mesarja, kaj velja moja. Reče: $12.00. Sedaj presodi, čitalec, je vse zlato, kar se sveti? Kupil sem pa sedaj od mojega soseda in prijatelja mojega mesarja enoletnega iste velikosti kot moj 2-letni za poduk in izkušnjo. $15.00, mesa 240 funtov, koža $3.00. Držim pa Jersey, Holstein, Galloway in Durham krave. Sedaj seveda bom skušal najbolje obdržati. Bik pa upam za mle-
karstvo je Jersey najbolji, Gallaway pa za mesarsko izrejo.
Sem so prišli 3 bratje, Louis, Anton in William Nachtigal iz Clevelanda. In Anton se je v imenu vseh lepo zahvalil mi, da sem jih na farme pripeljal. In da ostanejo tukaj dobri in stanovitni farmarji, in da na spomlad jih še več pride. Torej moj gracious Mr. William Brunschmidt, povabljeni ste na pristop in s pozdravom; seveda nekaj je resnice, kar ste pisali. In z Bogom!	Frank Jakše.
P.	S. Po poduku od mojih staršev v starem kraju, čez polovico cene je sodnijsko kaznivo; tukaj je pa dve-tretjine do tritretjine čez prodajalno ceno od farmarja. In kdor more več pograbiti, tisti je boljši. Tudi farmar, dragi bralec, se mora mučiti za kruh, da se preživi. Bil sem v Iowi. Bil je mož vzel J4—le na funt na “commission” in prodal je, kadar je hotel kdo, kupil kadar hotel. Govoril sem z rojakom v Fork Rapids, Minn. in ravno tako mi je predla. Sedaj je vse naseljeno po zadrugah, proda pa po 6c funt na živo vago domačemu mesarju.
Opomnim tudi čitalce na “preklic" od rojakov na g. Shusterja, Ekalaka, Mont. Da, tudi jaz sem držal v kom-panijskem delu in stanovanju tacega tička, da bi ga zabadovo hranil in svoj čas zapravljal z izkazovanjem zemlje pri mojem prihodu semkaj iz službe. Mi je vzel in obljubil plačilo in nič dal, odnesel leto dni stanovanje, $10.00 in pijačo za 10c pred odhodom z obljubo. In veliko škodo mi je prizadjal zaradi drugorodcev tukaj, kar se res godi, kot piše g. Brunschmidt. In ta tiček je Štajerc Marko Breznik na Hibbingu. In vesel sem, da sem se ga znebil. Mi je strašne reči pripove-val in ima vso razbito glavo, ne vem ali od tepeža ali je res z mosta v vodo padel, kot je pravil. S pozdravom F. J.
Newburgh, O. —- Bravcem Amerik. Slovenca sporočam žalostno vest, da se je 24. januarija t. 1. ponesrečil moj brat Ivan Perušek. Lezel je na tovarniški stroj, da bi uravnal jermena, a pri tem je tako nesrečno padel, da je zdihnil svojo dušo, predenj so ga položili v bolniški voz. Pokojnik je bil ud društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J., ki mu je priredilo lep pogreb. Črno sv. mašo zadušnico je opravil domači župnik g. Jos. Lavrič. — Pokojnik je bil rojen na Velkem vrhu pri Rakeku in je bil že 8 let v Ameriki. V stari domovini zapušča tri brate, tukaj pa enega brata in eno sestro. Pokojniku želim večni mir, vsim onim pa, ki so ga prišli kropit in ga spremili k večnemu počitku se tem potom iskreno zahvaljujem.
Geo. Perušek, Cleveland.
Poplar Bluff, Mo., 11. febr. — Cenjeni urednik! Oh ta predpustni čas, kako me jezi! Pa kaj bi me tudi ne? Tako malo slovenskih deklic imamo tukaj in še teh ena se omoži, ne da bi bil kateri izmed nas Slovencev povabljen na ženitovanje. Še celo njeni bratje in omožena sestra niso bili prisotni. Zakaj pa ne? No, ker se je o-možila s človekom, ki pripada bapti-ški cerkvi. Kako se je pa vse to zgodilo? Julka, tako jo kličemo, je pohajala v tukajšnjo ljudsko šolo, bila je prav pridna učenka in tako se je mnogo naučila dobrega, še več pa slabega. Ali .to še ni bilo dosti njeni materi. Dasi imajo doma dosti dela za njo, vendar je mati ni hotela trpeti doma. Dala jo je v mesto služit. Ker je bila pridna, so se gospodinje kar bojevale med seboj, katera jo dobi. In tako je imela, skoraj bi rekel, vsak teden drugo službo pri drugovercih. H katoliški hiši ni hotela, da bi jo pošiljali k veronauku in k sv. maši. Ne, tega ne. Gotovo ji ni mati dovolila. Ko ji je nekoč moja žena pripovedovala o sv. zakramentih, je Julka prav rada poslušala. In ko ji je omenila, da kdor gre k sv. birmi, mora imeti botra, jo je vprašala, ali bi mi šli ji vezat sv. birmo. Odgovor, da, ako me hočeš. In ko pride Julka k nam v drugič, reče: “Mati je rekla, da vse to, kar ste mi vi zadnjič povedali o zakramentih, ni nič res.” Kaj ne, lepa mati! Ko pride v mesto in se snidejo z Julko, jo kar vpričo naše mlade rojakinje vpraša: “Kedaj sta bila zadnjič skupaj s fantom?” Odgovor v angleščini: zadnjo noč. Dosti bi imel še navesti, pa opustim, samo to še rečem: Neštetokrat se je Julkina mati izrazila, da ako bi bila ona še enkrat mlada, da noče vzeti za moža Slovenca, ampak Angleža, ker Kranjcu žene morajo delati. Vprašam: kedo jih sili naše ženske? ali mar ne one rade same? In ako delajo, ali je to samo možu v korist? Ali ni tudi njej in otrokom? Saj je vendar Bog ustvaril ženo možu za pomočnico, ne samo družico. Ali jim pa, ako delajo, kar je prav, to škoduje? Ne, nikakor ne! To nam zadosti priča njih rudeče lice. Ko je bil tukaj v baptiški cerkvi pretečeno jesen misijon celih 14 dni, je tudi Julka podala pridigarju roko v znamenje, da se hoče dati krstit po njihovi veri. Baptisti krščujejo v kaki precej veliki vodi. Mož, ki je za to namenjen, pelje novega krščenca v vodo tako globoko, da sta v vodi do pasu. Nato mu govori nekaj besedi in krščenec obljubi svojo zvestobo. Potem ga položi znak v vodo, da ga voda čez oblije in krst je gotov. Razume se, da mu zraven stoječi pojo slavo. Ali Julke ni bilo, mogoče se je bala mrzle vode, ali kaj druzega, ne vem. Izgovor, da je bolna. Mislil sem si, to je šala. Motil sem se. To vidim sedaj, ko prinaša tukajšnji angleški list, da se je Juliana Stremfel omožila z Charles Ekmanom
30.	januarja 1912. In kako vam njena mati z veseljem in ponosom govori
naokoli radi hčerine možitve! Vsaj pa tudi lahko, saj se sam satan z njo veseli in je ponosen. Naj še omenim, da ima Julka eno sestro omoženo s Slovencem in tri brate, ki sta dva starejša od nje in eden mlajši, vsi še samci. Kaj bo iz njih, to nam pove prihodnost. Julka je komaj 15 let stara in razun krsta ni še nobenega sv. zakramenta prejela. Pozdrav vsem čitateljem tega lista in vam, g. urednik. Vaš	Frank Božich.
Op. ur. Ta dogodek nam je zopet enkrat živ dokaz, kam pride človek, ako ni zvest sv. veri. Mati omenjene deklice noče, da bi dobilo slovensko dekle slovenskega moža. Nezvesta je svoji veri, nezvesta tudi svojemu narodu. Kdaj se bo zbudilo pri naših ljudeh toliko narodnega ponosa, da si ne bodo šteli celo v čast, ako pobere njih hčere ptujec! Kdaj bodo postali mlačni v veri tako odločni, da spoznajo, da stavijo svoje lastno dete v največjo nevarnost, ako dopuste ali celo pospešujejo zakon z nekatoličanom! Taki ljudje le preočito pokažejo, da komaj čakajo, da se znebe svojega otroka in da jim ni mar, kaj bo enkrat z njegovo dušo. Lahkomišljeno puščajo v službo otroke v drugovercem, da postanejo vsled tega mlačni in brezbrižni za vero. Služba pri drugovercih je vedno našim ljudem nevarna.
Portersville, Cal., 15. febr. — G. u-rednik A. Slov.! Ker moja naročnina poteka, zato plačam za tri leta vnaprej. Ker se pa malokedaj sliši od naše naselbine, zato hočem pa jaz enih par vrstic izporočiti v tem vljudnem listu.
Kar se farmarskega dela tiče, gre zdaj po slabem, ker nam dežja primanjkuje. Ubogi farmarji se žalostno ozirajo gor na oblake, kedaj da bo dež, ker pšenice so dosti sejali, ali žetve pa ne bo dosti. Zato je tu delavski položaj bolj srednji, še dosti je brezposljenih tukaj, ki hodijo dan za dnevom za delom. Kar nas je pa vposljenih, se pa moramo ravnati po pravilih, ki jih nam narekujejo bossi. Ce se pa kateri predrzne kaj oporekati, ga pa pošljejo iz farme na pot, nič ne vprašajo, kam greš, ali kje boš kljuboval čez zimo, zato ker imajo druzih zadosti, tako da je delavski položaj skrajno žalosten.
Še nekaj naznanjam rojakom, da smo bili 10. t. m. v Tulare, ko sta se vzdignila ob dveh popoldan dva zra-koplovca. Prvi se je vzdignil in zletel po zraku, in je letel kakih pet milj okoli in okoli in je dobro dospel nazaj. Drugi je tudi poskusil, pa mu se ni posrečilo; letel je eno miljo, potem je onemogel in padel na tla. Ker se mu pa ni nič škode storilo, je zopet poskusil naprej, tudi takrat se mu ni posrečilo. Ker pa ni mogel naprej, so mu morali iti ljudje z avtomobili naproti.
Ker se je ta dopis že precej zavlekel, moram hitro hiteti proti koncu. Pozdrav rojakom po širni Ameriki in tebi, vrli list, pa veliko uspeha in da bi zahajal v vsako slovensko hišo!
John M. Simonich.
Selah, Wash., 12. febr. — Dragi Am. Slovenec! Želim, da natisnete par vrstic od te naselbine, ne bom je imenoval “slovenska” naselbina, zakaj bi bila laž. Tukaj sva samo dva Slovenca in nekaj Hrvatov. A tukaj je dobra zemlja, rodovita, dežja ni celo leto, vse z vodo namakamo. Letos je bilo malo snega, a ne zime. Zdaj se je začelo z delom. Sadna drevesa obrezujemo, ker tukaj se večjidel pečamo s sadjerejo. Zato je tudi zemlja draga. Tu stane aker neobdelane zemlje dvesto dolarjev, če je obdelana, s sadnimi drevesi nasajena, drevesa stara 3 leta, pa 600 dolarjev aker; če več let, tudi 1000 do 3000. Tukaj se da še kupiti. Zdaj je narejen nov “ditch” za vodo, katerega je dal guverner kopati. In zdaj se začne zemlja prodavati marca 6. Tukaj se prideluje med sadnim drevjem vse rastline. A največ denarja se naredi s krompirjem, ker se proda zdaj ton po 28 dolarjev, a na akru ga zraste od 10 to 18 tonov. Ravno tako tudi druge rastline. Tukaj se vse dobro proda. Tukaj lahko “skliraš” 1 aker na dan. Jaz sem tukaj 2 leti in sem 20 akrov izčistil in z drevjem nasadil. Tukaj mora človek imeti dobre konje in o-rodje. Krme ti priraste 4 do 5 tonov na akru; letos je tukaj jako po ceni, od 10 do 13 dol. ton. Tukaj tudi dobro vinograd napreduje, tako da je vse ugodno. Samo v slovenskem jeziku se ne čuje ob nedeljah nobene pridige, zato je slabo za njega, ki ne zna dobro angleško. Če kateri Slovenec želi vse natanko seznati o tej naselbini, naj mi piše in mu bom vse natanko popisal. Sklenem tu moje slabo pisanje, ker sem slab pisar. Pa se dostikrat zmislim, dragi “majnar”, kako se ti mučiš, pa je drugod dosti lahkega življenja na čistem zraku. Zdaj lepo pozdravljam vse Slovence in Slovenke in tebe, Amer. Slovenec,
Jakob Spreitzer, R. R. 2.
Steelton, Pa., 16. febr. — G. urednik, tukaj Vam pošiljam kratek dopis. Umrla je Marija Stefanič, rojena Slobodnik, stara 24 let; vzrok smrti, jetika. — Umrl je Marko Kambič; vzrok smrti, jetika. — Umrl je Matija Mihelič, po domače Gračan. — Umrl je 5 let stari sinko Miko Matjašiča. — Umrl je grozne smrti Mike Štublar, doma iz vasi Dvorišče, fare Vivodina. Bil je več let ‘boss’ v “openhearthu’. Dne 14. t. m. je šel okoli delavcev pogledat. Kar pride neki parostroj od kompanijskega štora in mu da znamenje, naj se umakne. Po drugem tiru od ‘openheartha’ pridrvi drugi ‘luka-
matija’ in ga napol pretrga. Bil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil v trojih podpornih društvih: sv. Nikolaja K. S. K. J., sv. Lovra N. H. Z. in sv. Ivana N. H. Z. Sprevod v soboto 17. februarja. — Prišla je pa tudi botra štorkla obiskat mlade soproge in jim je pustila sinka ali hčerko. Dobili so: John Krašovec hčerko, Matija Štravs sina, Josip Šukle sina, Jakob Simonič sina in Miko Tomič hčerko. Čestitam! — Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki in tebi, A. S., veliko napredka.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.
45 slik življenja Kristusovega
s peresom in črnilom narejenih
Krasno delo že samo ob sebi. Pred-tavljajo življenja Gospoda od Rojstva v Betlehemu do Vnebohoda, tudi Krščenje Kristusa Čudeži Kristusovi Kristus hodi po vodi Kristus gre v Jeruzalem Zadnja večerja Judežev poljub Jezus pred Pilatom Čudež sv. Veronike Križanje in Vstajenje Tron božji 17x22 velike za v okvir, pošljemo po prejetju 50c v znamkah.
CROWN PUBLISHING CO.
140—7th Street	New York City.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
220j/2 Grove St. Milwaukee, Wis.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Ledične obliže
+ RUDEDEGA KRIŽA +
JE PRIPOROČATI PRI,
bolečinah v hrbtu	bolestih na ledicah
REVMATIZMU	BOLESTIH NA	JETRAHf
BOLESTIH V LEDJU.	BOLESTIH V	MEHURJU.
HROMOSTI	BOLESTIH V KRIŽU f"
BOLESTIH V M&CAH
^ _ IZPAHNJENJU tti SPLOŠNIH BOLEČINAH..
50c za vse te podobe
Glad pri polni mizi.
Nekateri ljudje trpe glad, sicer imajo polno mizo, to so ljudje, slabe prebavnosti, zabasanosti, in oni, ki izgube okus. Ako vzamete
Severov
želodčni
grenčec
c (Severa’s Stomach Bitters)
boste imeli dober okus, prebav-nost, in dobili boste polno korist od jedila.
En dolar steklenica.
Polnočno buđenje!
Če e otročiček prebudi i dvigne s težkim kašljem, ki ga hoče
Iudušiti, ne smete minute zamuditi. To je nevarni kašelj, nevarna bolezen. Ovijte otroka v toplo odejo, soba bodi zračna in topla, a dajajte otroku
Severov Balzam za pljuča, pil
(Severa’s Balsam for Lungs)
točno kot je predpisano. Imejte ta Balzam vedno v hiši, ker je veliko vreden za ohranjenje zdravja. Cena 25 in 50 centov.
Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo “S e ve rova Zdravila”. Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. januarja 25 Hrvatov; dne 28. jan. 23 Hrvatov in 11 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 26. jan. 32 Hrvatov.
—	Belokranjska železnica. Dalmatinski cesarski namestnik grof Attems je na interpelacijo v dalmatinskem deželnem zboru odgovoril, da je ogrska vlada pristala na zgradbo železnice Ogulin-Otočac, začetek pri deželni meji pri Pribudiču, in je ogrska vlada za to že dovolila 10,000,000 K. Prične se ta železnica graditi leta 1912. Kar se tiče železnice Karlovec-Metlika, je krajevni konzorcij za zgradbo železnice že založil kavcijo, za progo No-vomesto-Metlika so pa dela že razpisana in se delo spomladi prične. — Nadalje se poroča: Gradnja belokranjske železnice je definitivno odločena. Trasačni oddelek v Novem mestu preneha biti kot tak in se izpremeni v 'vodstvo železniške gradnje. Ponudnikov je baje mnogo. Dela se oddajo do 15. marca t. 1. Belokranjska železnica bo imela sledeče postaje: 1. Kandija, 2. Birčna vas, 3. Uršna sela-Toplice, 4. Rožni dol-Pribišje, 5. Semič, 6. Črnomelj, 7. Gradac in 8. Metlika.
—	Uravnava voda na Kranjskem. Uredila se bo struga Sore, kar bo stalo pol milijona, in struga Kamniške Bistrice, kar bo stalo 2 milijona kron. Denar za “vodo” se bo zahteval od vlade kot odškodnina za dovoljene kanale na severu. Dne 2. t. m. je bil shod alpinskih poslancev na Dunaju. Dr. Šušteršič se je čvrsto potegnil za jugoslovanske dežele.
—	Škofovi zavodi v Št. Vidu. Naučno ministrstvo je podelilo vsem razredom (od 1. do 7.) knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano pravico javnosti.
—	Kranjski deželni zbor. V seji dne 1. t. m. je interpeliral poslanec dr. Lampe deželnega glavarja glede napadov slovenskih liberalcev na deželnega glavarja v zadevi nepotrjenih izvolitev deželnih poslancev prof. Reis-nerja in Ribnikarja. Deželni glavarje takoj odgovoril, da so tozadevni napadi liberalcev neosnovani, ker nimajo nobene podlage. Na mesto nepotrjenega namestnika deželnega odbornika iz mestne skupine prof. Reisner-ja je bil izvoljen poslanec dr. Novak. Nato se je pričela generalna debata o predlogu poslanca dr. Lampeta in drugih, zadevajoč ustanovitev deželne klavnice in mesnice. Po živahni debati se je sklenilo, da se preide v Specialno debato. V podrobni debati je bil predlog dr. Lampeta tudi sprejet. Poslanec Povše je omenil, da bo dežela dobila za klavnico kakih 400,000 K vladne podpore. Poslanec Dular je poživljal vlado, da naj reši Kranjce ciganske nadloge, dr. Pegan pa, da naj orožniki preveč ne šikanirajo županov.
—	Premogarca, to je ozkotirna železnica, po kateri se bo vozil premog iz Gorenjske gore na Mirnski kolodvor, bo kmalu dogotovljena. Manjka le še prelaza čez deželno cesto na mirnskem mostu.
—	Golovec bo oživel. Neka velika družba je kupila okolu Vestrove vile vsa stavbišča, na katerih namerava sezidati lične vile in izpeljati lepa pota.
—	Od občine Predoslje se hoče odcepiti spodnji del vasij te občine, tako da bi se zopet napravila samostojna občina Premskovo, kakor je bila nekdaj, z vasmi: Premskovo, Rupa, Gornje, Klanec in Huje.
•«,- Strokovno nadzorovanje telovadbe na srednjih! šolah. Minister za uk in bogočastje je določil strokovno nadzorovanje telovadnega pouka in negovanja telesnega razvoja učencev na raznih gimnazijah, realkah in učiteljiščih. Za nadzornika za dobo od
1.	svečana t. 1. do konca meseca julija 1914 je imenovan za Kranjsko, Primorsko, Dalmacijo in za laški del Tirolskega ravnatelj na mariborski gimnaziji, dr. Josip Tominšek.
—	Nova slovenska drama. Gospod profesor Anton Funtek je spisal dramo z naslovom “Tekma”. Drama igra med starim kiparjem in njegovim u-čencem, med zastopnikom tradicije in svobodnim umetnikom.
—	V Šmartnem pri Kranju se je o-glasil dne 3. jan. novi veliki zvon, ki je prišel iz Samassove livarne v Ljubljani. Njegov tovariš v Kranju obhaja letos svojo stoletnico.
—	Inštalacija novega šentpeterskega župnika v Ljubljani. Na svečnico se je vršila slovesna inštalacija novega šentpeterskega župnika g. Janko Petriča, ki jo je vodil gospod prevzviše-ni knezoškof. K pozdravu se je zbrala velika množica faranov; cerkev sama je bila polna občinstva.
—	Županstvu se je baje odpovedal g. Vintar v Prečini.
—	G. Hinko Rebolj, postajenačelnik v Ajdovščini, je imenovan za blagajnika na državnem kolodvoru v Ljubija ni.
—	Znani nemški pisatelj dr. Pavel Samassa, ki je pruski podanik, je pro-
sil, naj se sprejme v občinsko zvezo mčsta Kočevje. Občinski svet kočevski je prošnji ugodil.
—	Poročil se je g. Anton Kajfež, c. kr. sodnik iz Velikih Lašč z gdčno. Danico Kavčič, hčerko predsednika o-krožnega sodišča v pok. in dvornega svetnika gosp. Jakoba Kavčiča. — V Tržiču sta bila poročena 3. febr. g. dr. Otokar Havlina, zdravnik, z gdč. Anico Pollak.
—	Promoviral je dne 29. jan. na dunajskem vseučilišču za doktorja prava odvetniški kandidat g. Žiga Vodušek.
—	Smrtna kosa. V Trzinu je umrl zasebnik g. Ivan Ložar, star 80 let. —
V	Šiški je umrla posestnica, trgovka in gostilničarka Alojzija Tonich. —
V	Ljubljani je umrla ga. Srše. — V deželni bolnici je umrl g. Henrik Wal-da, zasebnik iz Sp. Šiške. — V Ljubljani so umrli: Anton Venedig, bivši žagar, 69 let; Agata Jekun, strežnica, 50 let; Josipina Burgar, žena mizarskega mojstra, 29 let; Ivan Kos, čevljar, 24 let; Marija Milavčič, zasebnica, 79 let; Alojzij Pungertar, prosjak, 24 let; Ivana Smole, posestnikova žena, 45 let; Jernej Lavrič, gozdar, 58 let; Fran Plazar, tesar, 70 let; Janez Osredkar, dninar, 52 let; Marija Rici, * delavčeva žena, 50 let; Ivan Dolinar,; delavec, 30 let.
—	Nezgoda. V Zatičini je bil dne
31.	januarja mlad samostanski brat pri delu v gozdu od padajočega drevesa tako nesrečno zadet, da je kmalu potem izdihnil.
—	Zagorje. Med postajama Zagorje in Litija je padla iz v polnem tiru vozečega železniškega voza dekla Antonija Kovačič. Naslonila se je na vrata, ki pa niso bila dobro zatvorjena. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno roko in zadobila več težkih poškodb na glavi. Prepeljali so jo v bolnišnico v Brežice.
—	Umor in samoumor na Dunaju. Vpokojeni artilerijski major Gustav Holler, rojen v Logatcu na Kranjskem, je dne 27. jan. ustrelil svojo soprogo, svojega psa in nato še samega sebe. Iz pisma, ki so ga dobili, je razvidno, da je zakonska dvojica sklenila skupno umreti. Vzrok je baje neozdravljiva bolezen.
—	Poskušen samoumor. Na svečnico zvečer je prišla 25 letna kuharica Marija Sturmova, rodom iz Weitho-fena s svojim ljubimcem v navskrižje, kar jo je tako užalilo, da je šla iz Aha-cljeve ceste naravnost na sv. Petra nasip, kjer je slekla jopico, odložila klobuk in boo ter skočila v vodo. To je pa videl O. Črtalič od 17. pešpolka, ki je takoj priskočil Sturmovi na pomoč in jo otel gotove smrti. Poklicali so rešilni voz in jo prepeljali v deželno bolnišnico na opazovalni odde-
lek.
—	Prste je odrezala cirkularna žaga v Polhovem gradcu mizarju Jan. Dolinarju iz Lučne pri Stari Loki.
—	Konkurz Juršič. Usnjar Franc Juršič se je priselil pred šestimi leti v Kandijo. Tam je izvrševal svoj po-
sel.	Hotel je pa naenkrat bogat postati in vzel zato v Novem mestu v nekdaj Hočevarjevi hiši prodajalno v najem. Nabavil si je od raznovrstnih tvrdk za nad 15,000 kron blaga in ga začel zelo pod ceno razprodajati. Vposlil je za prodajalno tudi svojega brata, da je tam tržil. Kupčija je dokaj dobro procvitala. Juršič je pa prodajalno opustil in opustil je tudi plačevanje dolgov, “faktur”. Napovedal je konkurz. Tvrdkam se je ta nastop zdel zelo sumljiv in so začele po denarju in blagu poizvedovati. Orožni-štvo je izsledilo pri Jurčičevem tastu Janezu Planinšku na Kogljem več zabojev usnja in enega konja, katerega mu je konfisciralo, Juršiča pa oddalo v hišo pokore. Na svojo hišico z vrtom je pustil vknjižiti tasta — seveda z njegovim dovoljenjem, — za 6000 K, tako da bi tvrdke poizgubile popolnoma vse dolžne vsote. Tudi temu je prišla roka pravice na sled.
—	Dvovprežna kočija s tremi osebami se zavalila 20 metrov globoko pod cesto. Veleposestnik Jožef Živec iz Skopega na Krasu ima sina Jožefa, ki je gostilničar v Idriji, kamor se je preselil lansko leto. Prevzel je znano “cesarsko” gostilno v Idriji, misleč, da bo gmotno boljše shajal kakor doma na Krasu. Ali bolezen se ga je lotila in bil je že v ljubljanski bolnišnici, odkoder so ga prepeljali zopet v Idrijo. Ker se je bolezen slabšala, so brzojavili minole dni očetu Jožefu Živcu v Skopo, naj pride obiskat bolnega sina v Idrijo. In res sta se napotila pred par tedni oče in mati proti Idriji. Z vlakom sta se peljala do Sv. Lucije. Tam sta najela dvovprež-no kočijo, v kateri naj bi se peljala v Idrijo. Bila je noč. Voznik je bil še precej natrkan. Nič hudega sluteč so se vozili dalje. Ko pridejo blizu Že-lina na Cerkljanskem, zdrsnejo konji in kočija z Jožefom Živcem, z njego vo soprogo in z natrkanim hlapcem nizdoli pod cesto proti reki Idrijci Kočija se je preobrnila, imenovani so padli iz kočije, konji so se valili proti Idrijci, in tako so bili vsi v nevarnosti, da končajo svoje življenje. Vsi so se valili nizdol. Prizor je bil grozen.
,.Na vpitje na pomoč so pritekli sosedje, ki so konečno rešili ponesrečence
iz smrtne nevarnosti. Kočija se je polomila, konji so se poškodovali, Josip Živec pa si je zlomil nogo. Manjše poškodbe pa sta dobila natrkan voznik in soproga Živčeva. Namesto k bolnemu sinu v Idrijo so Živca takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Uvedla se je proti vozniku orožniška preiskava.—Le čudež je, da se ni zgodila hujša nesreča, katere žrtev bi bile lahko vse tri osebe. — Poročajo o zopetni nesreči v Živčevi družini. Jožef Živec, sin Jožefa Živca iz Skopega na Krasu, ima gostilno v Idriji. Pri njem stanuje tudi njegov brat, ki obiskuje 5. razred tamošnje realke. On-dan je prišel iz šole domov in ga je prijelo tako grozno slabo, da so mislili na gotovo katastrofo. Nihče ni vedel, kaj je dijaku. Konečno je prišedši zdravnik konstatiral, da se je dijak zastrupil s hrenom — seveda nevedo-ma. Komaj so ga rešili gotove smrti.
— Prijatelj miru piše: Po celem Kranjskem, po vsi slovenski zemlji, se množe kazenske razprave zaradi raz-žaljenja časti, pravde zaradi motenja posesti, zaradi lastnine in služnosti in zaradi razveljavljenja poslednje volje, odškodninske pravde in tožbe zaradi plačila in različnih pravnih naslovov. Tudi mobilarne in realne eksekucije so na dnevnem redu. Naš kmet živi od dohodkov, ki si jih trdo prisluži; on kot obdelovavec zemlje, ki ne pozna trgovine in industrije, mora imeti mir. Pravde pa vzamejo veliko časa ter denarja in povzročajo sovraštvo med sosedi. Kar si kmet v enem letu težko prihrani, vzame pogostoma nepotrebna pravda v enem tednu. Nasledki temu so, da izgubi posestnik veselje do dela, da se uda pijančevanju in da začne preganjati svojo ženo. To je hudo. V taki hiši izgineva sveti hišni mir, tudi večerna molitev ne prihaja iz srca. Naravno je, da se množe krive prisege. Skrbeti nam je, da se pravde kolikor mogoče omeje, da obrne naš kmet denar za povzdigo svojega gospodarstva in da ga ne izda po nepotrebnem za pravde. Vse se more, če se hoče, a hoteti moramo, ako želimo, da postane naš posestnik sam gospodar na svoji zemlji.
vedlo poneverjenje v sodnijski blagajni.
—	Ponesrečeni rudarji. V Trbovljah so se ponesrečili rudarji Franc Jeran, ki si je zlomil nogo in dobil smrtnonevarne notranje poškodbe; Lovrenc Komšek, ki si je zlomil nogo, in Franc Peskar, ki si je pri sekanju drv zadal težko rano v desnem kolenu.
—	Izpred sodišča. Dne 3. t. m. se je vršila pri mariborskem okrožnem sodišču zanimiva kazenska obravnava. Trileten otrok zakonskih Janeza in pa Frančiške Čepe v Pesnici je v spanju v noči pred praznikom Vseh svetnikov blebetal tri številke, in sicer: 11, 18, 19. To se je starišem zelo čudno zdelo. Sklenila sta, te številke staviti v loteriji. Sosedu Janezu Rathu, ki je imel slučajno opravka v Mariboru, izroči Čepe 80 vin., da za njega stavi v loteriji; ni mu pa povedal, kam naj stavi. Janez Rath stavi označene številke na Trst, spravi pa z dovoljenjem Čepeja boletni listek, da vzdigne, če bi bil kaj zadel. Dne 4. novem- j bra preteklega leta so bile v istini o-značene številke v Trstu potegnjene,' na to ambo-terno je vzdignil Rath I 2876 K 40 h. Ta denar je preslepil Ratha tako, da je utajil Čepeju ambo-terno in mu le priznal navadno ambo. Čepe se je nato osebno v Mariboru prepričal, ovadil zadevo orožnikom in 3. t. m. se je vršila obravnava. J. Rath je bil obsojen na tri mesece težke ječe. Čepe je seveda dobil prisojen ves denar.
videnta Ivan Kokalja. — V Povir-Go-renji je umrl bivši gozdni čuvaj Anton Štok.
John Grahek
___... G-ostilničar...
—	Deželni zbor — odgođen. Mariborska “Straža” z dne 5. februarja poroča: Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Danes predpoldne smo dobili iz Gradca brzojavko, ki nam naznanja, da je štajerski deželni zbor odgoden. Je to samoposebi umevna posledica postopanja Wastianovega, Ornigovega in tovarišev, ki nočejo takorekoč priznati, da bivajo na Štajerskem Slovenci.
—	Slovenci zmagali. V Limbušu pri Mariboru so pri občinskih volitvah kljub pritisku mariborskih in okoliških Nemcev in nemškutarjev na celi črti zmagali Slovenci.
—	Lepa slovenska zmaga. Iz Slov. Bistrice pišejo: Naša obrtna zadruga (Kollektivgenossenschaft) je imela volitev novega odbora dne 28. januarja, pri kateri so prvokrat Slovenci popolnoma zmagali. Odbor je sedaj popolnoma slovenski. Ta volitev je še posebne važnosti za Slovence radi tega, — ker so doslej na obrtni šoli poučevali učitelji nemške šole ter sploh sami strogi germanizatorji, sedaj si pa bo novi odbor, kakor upamo, poiskal učiteljske moči, ki bodo za izključno slovenske učence imeli še tudi vsaj nekoliko — slovenskega srca.
—	Krčevina pri Ptuju. Občina Krčevina pri Ptuju je imela dne 27. januarja občinske volitve. Ker se nihče poklicanih voditeljev ni zanje brigal, so pa v vseh razredih zmagali nem-škutarski štajerčijanci. Povsod gre naprej, samo ptujska okolica tone v — “Štajercu” in šnopsu. Kdo je kriv?
—	Maribor. Stavba okrajnega glavarstva bo kmalu dogotovljena.
—	Ljutomer. Ljutomerski rojak gospod dr. Janko Babnik, ministeri-jalni svetnik na Dunaju, je postal vitez Leopoldovega reda.
—	Nov Orel. V izobraževalnem društvu v Brežicah se je na svečnico ustanovil telovadni odsek Orel.
—	Smrtna kosa. Na Kamenščaku pri Ljutomeru je umrla posestnica Ana Kapun, rojena Semenič. Isti dan je umrl tudi njen brat Anton Semenič, posestnik na Kamenščaku. Pokopana sta bila torej oba skupno dne 29. jan. —V Šoštanju je umrl v 80. letu svoje starosti veleindustrijec Franc Wosch-nagg. — V Vurberku je umrl vpokojeni nadučitelj Jožef Tašner, star 86 let. — V Gradcu je umrl brat mariborskega okrajnega glavarja, stotnik Hugon Weiss pl. Schleussenburg.
—Družinska tragedija v Ptuju. Maks Kosser, kavarnar v Ptuju, ki je nedavno obstrelil svojo ženo in sinčka ter si nazadnje zadel še sam dva strela v glavo, je umrl začetkom februarja v graški jetniški bolnišnici. Njegov sinček je umrl že 30. januarja. Za ženo upajo, da bo okrevala. Tragedijo je povzročila ljubosumnost.
—	Šikole. Prvi oddelek vojakov, ki so odšli k nam na strelne vaje, se je sprl z domačimi fanti ter Antona Horvata iz Pongerc tako nesrečno v trebuh ustrelil, da je v groznih mukah še tisti dan umrl.
—	Ptuj. Samoumor. Na ptujski sodniji se je dne 31. jan. ustrelil uradnik Bortsch; smrt je kmalu nastopila. Govori se, da ga je k temu koraku pri-
—	Valentin Janežič umrl. V Celovcu je umrl dne 29. januarja v visoki starosti 80 let gospod Valentin Janežič, brat slavnega slovstvenika Antona Janežiča ter pokojnega ravnatelja Mohorjeve tiskarne Simona Janežiča. Ranjki je bil c. kr. nadštabni zdravnik
1.	razreda v pokoju. Čeprav v vojaški službi, je bil vendar celo svoje življenje zaveden Slovenec. V mladosti je bil nekoliko literata. Pesnil in pisal je za bratovo “Bčelo” in “Glasnik”. Sedaj na stara leta, ko je mirno živel v pokoju v Celovcu, je sodeloval pri raznih slovenskih društvih. Pri “Učiteljskem domu” je bil celo predsednik. Z Janežičem je legel v grob zopet mož poštene stare slovenske korenine in ga bodo slovenski krogi v Celovcu bridko pogrešali. Bil je vzor-narod-njak.
—	Slovenska zmaga. V občini Vern-berg, ležeči na skrajni slovenski meji, so Slovenci pri zopetni volitvi v III. volilnem razredu sijajno zmagali. Slovenskih 183, nasprotnih le 88 glasov.
—	Slovensko gledališče v Celovcu. Oder v veliki dvorani hotela Trabesin-ger je postal važen kulturni faktor v v življenju celovških in okoliških Slovencev. Slovensko kršč. soc. delavsko društvo je na njem uprizorilo že ‘Miklovo Zalo” in “Desetega brata” ob najobilnejši udeležbi.
—	Prijet poneveritelj. Dne 29. jan. je prijela policija v Mariboru komaj 171etnega Rud. Gsodama iz Celovca, ki je ukradel svoji teti 12,000 kron. Prijeli so ga v zloglasni hiši na voja-šničnem trgu. Od ukradenega denarja je bil zapravil že precejšnjo svoto.
—	Stotisoč kron je nakazala vlada namestništvu v Trstu za vzdrževanje hrvaških in slovenskih ljudskih šol v Istri. Ljudstvo je z veseljem pozdravilo razglasbo tega cesarskega daru.
—V goriškem deželnem zboru se je dovolilo 100,000 kron za zgradbo železnice Sv. Lucija—Idrija in izrazila se je želja, da bi se zvezala Goriška še s kakšno postajo gorenjske železnice.
—	Istrski deželni zbor. Pogajanja med hrvaškimi in italijanskimi poslanci pod predsedstvom ces. namestnika princa Hohenlohe niso imela nobenega pozitivnega vspeha; istrski deželni zbor bo težko sklican do zopetnega zasedanja državnega zbora.
—	Italijanska grožnja. Na Goriško
je prišel neki mož iz Italije, ki se je drznil izgovoriti te-le besede:	“Ko
končamo vojsko v Tripolisu, še bajonetov ne bomo obrisali, ampak s krvavimi bajoneti pridemo nad vas.”
—	Vojaštvo na Goriškem. Dunajski pešpolk št. 19, ki je namenjen za Goriško, odide z Dunaja dne 5. marca. Štiri stotnije z oddelkom strojnih pušk se nastanijo v Tolminu na Logu, kjer zidajo vojašnico, obstoječo iz enajst poslopij. Dve stotniji z oddelkom strojnih pušk prideta v Kobarid. Hotel Devetak je vzelo vojaštvo v najem za deset let. Ena stotnija pa bo v Starem selu, in sicer v onem novem, precej prostornem poslopju na križadi. Tu bo imela stotnija tudi svojo kantino. Planinci 27. pešpolka, ki so bili že lani na Tolminskem in Kobariškem, pridejo v začetku meseca aprila.
—	Sin umoril očeta. Pri Izoli so našli umorjenega 50 let starega posestnika Janeza Marčiča. Dne 1. febr. so aretirali morivca — njegovega 22 let starega sina Janeza Marčiča. Mori-vec je svoje dejanje priznal. Izjavil je, da je očeta umoril, ker je pijan vedno pretepaval mater.
—	Smrtna kosa. V Volčah na Goriškem je umrla ga. Antonija Hvala soproga posestnika In trgovca Dragotina Hvala. — V Trstu je umrla ga. Marija Kokalj, soproga carinskega re-
—	Prelivanje krvi v Zagrebu. Na vseučilišču je bil dne 31. januarja shod dijakov, na katerem se je hotelo govoriti o silovitostih novega bana pl. Čuvaja. Ban je pa nagnal na zborovav-ce veliko policajev in vojakov, ki so s sabljami mahali po ljudeh ter so težko ranili 17 oseb in mnogo jih zaprli. Med ranjenimi sta bila dva časnička poročevavca, drugi pa večinoma dijaki. Iz vsega mesta je potem prihitelo ljudstvo skupaj in bilo grozno razburjeno. Vlada grozi, da bo razglasila obsedno stanje.
—	Dr. Hinkovič, znani zagovornik izza veleizdajskega procesa v Zagrebu, je bil obsojen v šestmesečno ječo. Septemviralna komora je pa kazen spremenila v trimesečni zapor. Dr. Hinkovič se nahaja v inozemstvu in se bo vrnil šele po izvršeni reviziji celega procesar.
—	Nečuvena obsodba. V Koprivnici na Hrvaškem je obsodil vladni poverjenik Herrmann na 100 kron globe primarija tamošnje bonišnice dr. Ja-vanda radi tega, ker je v neki zdravici rabil izraz: “Abcug Mažari!” Ta drakonska in nečuvena obsodba, ki je mogoča pač le na Hrvaškem, je izzvala povsod veliko ogorčenje. Je tudi res nekaj nezaslišanega, obsoditi na Hrvaškem človeka, ker zakliče: “Abcug Mažari!”
—	Samoumor 161etnega dekleta. V Zagrebu se je 30. m. m. s štirimi streli iz revolverja usmrtila 161etna Dragica Gredelj — menda iz nesrečne ljubezni.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčati s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,»?
Postrežbo izborna— prav po domače.
••••• JOIilET
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljie sne-
•o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic-
J. & A. Pasdertz
st dobijo najboljie iveže in preka šene klobase in najokusnejie meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» »oskusite nase meso.
Nizke cene in donra postrežba J* «stie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. "Aiic. Phone 4531- N. W. Phone m?
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj#* in fimežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje atenskeg-papirja po nizkih cenah.
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET, ILL.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
lis A. W. Mer Dri Co.
LEKARNARJI.
lor. Bluff and Exchang« Stresti JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikom na pravi način.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
|iiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiminiiiiiiHiniiHiiiiniimniinniH
j Kadar se mudite na vogaln j Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
IfflOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje postepeni.
= Fino pivo, najboljSa vina in smodke.
I Wm. Metzger
S Ruby and Broadway JOLIET
illilllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buffct
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, donaade viiio in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDIČU,
203 Ruby St
N. W. Phone 825	Joliet, 11!.
Anton Kirinčič
Oor. Columbia in Chioago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hš-tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
J 561 E. 95th St Sp Chicago, UL
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMj VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Bni, **jvečji in edini slovenski-Imteliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 11!.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik........Anton Nemanich
Tajnik..............Wil!iam Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni: Chncago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
B»pisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pii jpremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
ttopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnja.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Ifce first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the
G.	C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unij ska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
25.	febr.	Nedelja	Mateja.
26.	ti	Pondeljek Valburga.	
27.	it	Torek	Porfirij, škof.
28.	ti	Sreda	Leander, Baldom.
29.	ti	Četrtek	Romanus.
1.	mar.	Petek	Albin, Hadrijan.
2.	ti	Sobota	Simplicij, BI. Kar.
NAUK ZA PRVO POSTNO NEDELJO.
Sv. pismo pravi: “Boj je človeško življenje na svetu.” Kamor se človek obrne, povsod prežijo nanj sovražniki, ki ga hočejo pogubiti. Vsled tega pa ne smemo zgubiti poguma. Da bi ne postali malodušni, zato se je podvrgel celo Sin božji skušnjavi, o kateri nam pripoveduje evangelij današnje nedelje. Tudi naš čakajo boji in vojskovati se moramo, ako se hočemo zveličati. Saj pravi sv. apostol Pavel: “Nihče ne bo kronan, kdor se ni po postavi boril.” Kakor se pa vojaki, ki so se slabo vojskovali in so bili vsled tega poraženi, izgovarjajo, da so bili sovražniki premočni in predobro oboroženi, tako je tudi mnogo kristjanov, ki izgovarjajo svoje grešno življenje s tem, da pravijo, da je vsega le satan kriv.
Res je, da so hudobni duhovi. Tega ne verujemo samo mi, marveč ta resnica se je ohranila iz prvotnega razo-denja pri vseh narodih. Mi pa vemo, da šo bili hudobni duhovi nekdaj an-gelji, katere je pahnila pravičnost božja v pekel. Mi vemo, da oni, akorav-no zavrženi, še vendar več vedo in znajo kakor mi ljudje, ker oni se svojim padcem niso zgubili onih lastnosti, katere so angeljem po njih naturi lastne. Mi tudi vemo, da so hudobni duhovi nam sovražni in da nas odvračajo od Boga. Zakaj pa Bog pripušča skušnjave? Zato ker nam je dal prosto voljo, zato ker se moramo s prosto voljo odločiti za dobro, zato ker si moramo nebesa zaslužiti. Vsaka skušnjava pa, "katero premagamo nam za-dobi po besedah sv. Bernarda novega plačila za nebesa. Zato torej pripušča Bog skušnjave. Ali si moremo misliti bolj pravičnega človeka od Tobija? Neprenehoma je molil, opravljal je dela usmiljenja. Prav njegovo pravično življenje pa je bilo vzrok, da ga je Bog še bolj hotel poplačati, zato je pripustil, da so napadle tega svetega moža skušnjave. Nadangelj Rafael mu je sam rekel: “Ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba, da te je skušnjava skusila.”
Iz tega pa seveda ne sledi, da bi skušnjave ne bile zlo, kajti “Bog nikogar ne skuša,” pač pa pripušča skušnjave. Vsled skušnjav se bolj zavedamo svojih slabosti in potrebe, da vedno molimo in prosimo pomoči, da v skušnjavi ne pademo. Skušnjave nas delajo ponižne. Kako oblastno se je ustil sv. Peter pred svojim padcem. “Tudi ko bi bilo umreti treba, te ne
bom zatajil.” Padec pa mu je odprl oči, spoznal je svojo slabost, ponižal se je in postal je velik svetnik.
Kako pa se moremo vstavljati skušnjavam hudobnega duha, ki je mnogo bolj premeten, kakor smo mi, ki tako dobro pozna naše slabosti? Mi ne smemo pozabiti, da je moč satanova omejena, da Bog ne pripušča, da bi nas hudobni duh skušal črez naše moči. Bodisi tudi, da so skušnjave še tako dolgotrajne in hude, nikdar ne smemo obupati nad dobrotljivostjo in očetovo skrbljivostjo božjo. Večkrat je človek vsled hudih skušnjav ves zbegan in meni, da je od Boga zapuščen. Temu pa ni tako. Strašne skušnjave je morala prestati sv. Terezija. Ko je skušnjave premagala, se je svetnica milo potožila Gospodu, ki se ji je prikazal, in mu je rekla: “Kje si bil, ljubi Jezus, toliko časa si me pustil samo v boju s satanom!” — Gospod ji je pa odgovoril: “Bil sem prav blizu, bližje kakor kdajkoli poprej.” To ti zapišem, ljubi bravec, da ne postaneš malosrčen, nikakor pa ne za to, da bi si želel, ali da bi celo iskal skušnjav. Skušnjav se moramo marveč kolikor mogoče ogibati in pred njimi bežati. Saj pravi sv. pismo: “Kdor nevarnost ljubi, bo poginil v njej.” Ako, se kdo radovoljno in predrzno podaja v grešno priložnost, tega Bog ne bo podpiral, marveč zapustil ga bo in prepustil ga bo njegovim lastnim močem, oziroma slabostim. Še več, mi nismo le dolžni varovati se skušnjav, mi moramo tudi Boga prositi, da nas varuje skušnjav. Jezus sam nas je učil moliti: “In ne vpelji nas v skušnjavo!” “Bog je bogat” — pravi sv. pismo — “v vsem za vse, ki ga kličejo.” Ako pa skušnjava kljub naši molitvi ne preneha, nas to ne sme motiti in begati, marveč ostati moramo stanovitni v molitvi. Sv. Frančišek Šaleški piše: “Ako hudič ne neha trkati na vrata tvojega srca, je to znamenje, da mu še nisi odprl.” Da se boš pa ložje vojskoval zoper skušnjave, ti napišem nekaj sredstev, nekaj orožja zoper nje., Ta sredstva so: pogosti sprejem sv. zakramentov, dobro berilo, post, premišljevanje poslednjih reči, trpljenja in smrti našega gospoda Jezusa Kristusa.
Ako si pa tako nesrečen, da padeš, potem ne ostani v grehu, marveč skrbi za to, da se čim preje vzdigneš zopet iz svojega žalostnega stanu. Ne pripisuj vse krivice satanu, marveč tudi lastni lahkomišljenosti in površnosti!	REV. JOS. POLLAK.
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI.
Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik.
(Konec.)
Ob času, ko je bila Anglija še katoliška, je bila lepa navada, če je kdo umrl, brez izjeme na stališče, ki ga je zavzemal v življenju, da so dali v cerkvi znamenje z zvonom. Njegov svečan glas je naznanjal soseščini, da se je ločil krščanski brat od človeške družbe in vabil vse tiste, ki ga slišijo, da priporočujejo dušo rajnega usmiljenju njegovega Stvarnika. Vsi so se pridružili temu dejanju ljubezni, vsaj zasebno. V samostanih, četudi je bilo ponoči, so vsi pohiteli iz postelje v cerkev in zapeli slovesno žalostinko.
Henrik osmi, prvi protestantski kralj angleški, je tako veroval v mašo za mrtve, da je zapovedal, “da se morajo maše za blagor njegove duše brati, dokler bo svet stal.” Njegovo truplo so položili v privatno sobo in “Božja služba se je vršila nad njim z mašami, pogrebnimi molitvami” i. t. d. Ko so njegovo truplo položili v kapelico, nam pove kronikar, da je ostalo tam dvanajst dni “kjer so se maše in žalostinke brale in pele vsak dan.”
Katoliška cerkev je vedno smatrala sv. daritev kot najvažnejše sredstvo za lajšanje trpljenja dušam v vicah. “Niso bile te reči zastonj ustanovljene po apostolih,” pravi sv. Janez Kri-zostom, “da se bodo v spomin vernih mrtvih godile velike skrivnosti. Vedo namreč, da jim prihaja od tod velika pomoč in dobiček. Ko vse ljudstvo stoji in dviguje roke — po darujočem duhovniku—• in čudovita žrtev leži, da jo lahko prosto vidimo, kakor bi Bog ne bil milostljiv temu umrlemu, ko se sklicujemo Nanj. Ni namreč drugače mogoče občevati z Bogom,” pravi nadalje isti svetnik, “kakor pri sv. daritvi. Angelji izkoriščajo ta čas kot najugodnejšo priliko, da prosijo za ljudi in duše v vicah. V trenotku, ko so sv. maša daruje, pohite Božji poslanci, ki so bili navzoči, odpirat ječo vic in izvrševat vse, kar jim je Bog dodelil po molitvi ljudstva in zasluženju Svojega sina.
“Veličasten pogreb,” piše sv. Avguštin, “in dragoceni spomenik so tolažba za žive, ne pa pomoč mrtvim. Ni-kakega dvoma ni, da mrtvim pomagamo z miloščino, cerkvenimi molitvami in z zveličavno daritvij o.” Sv. Ciril Jeruzalemski razlaga cerkveno obredoslovje in pravi: “Za svete očete in škofe, ki so umrli, molimo, m ob kratkem za vse one, ki so se ločili iz tega sveta v naši družbi, in verujemo, da so oni, za katere darujemo naše molitve, deležni velike olajšave, med tem ko sveta in brezmerno dragocena daritev leži na oltarju.”
Zahvalimo Boga, ki nam je zapustil tako milostno in veliko pomoč, s katero lahko hitro olajšamo trpljenje vernih duš v vicah. Spominjajmo se jih vsakokrat pri sv. daritvi in združimo svoje prošnje s prelepim memen-to v kanonu—“Spominjaj se, o Go-
spod, tudi Svojih služabnikov in služabnic, ki so šli pred nami z znamenjem sv. vere in spe v spanju miru. Tem in vsem v Kristusu počivajočim dodeli, prosimo Te, kraj olajšave, luči in miru. Po istem Kristusu Gospodu našem. Amen.”
Spominjajmo se besed Gospodovih: '"Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. Dajte in se vam bo dalo. S kakoršno mero boste merili, s tako mero se bo vam odmerilo. Blagor mu, kdor razume potrebnega in revnega; Gospod mu bo povrnil poslednji dan.”
Naša posvetitev trpečim dušam pa nas bo podpirala, da bomo živeli sveto in imeli vedno pred očmi štiri posled-ne reči, smrt, sodbo, pekel, nebesa. Kaže nam velikost malega greha v očeh Božjih. Vzpodbujala bo nas, da bomo delali pokoro, čas dobro porabili in delali dobra dela.
Poleg daritve sv. maše, pa jim pomagajmo tudi z molitvami, dobrimi deli, s prejemanjem sv. zakramentov in z odpustki. Vsako ljubezen, ki jim skažemo, bodo obilo povrnili. Duše v vicah niso nehvaležne. Prijazno besedo sočutja do trpečega Zveličarja je bilo poplačano skesanemu razbojniku z milostjo sprave. In rekel je Jezusu: Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo. In Jezus mu je odgovoril: Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju. Trpeče duše se nas bodo spominjale, ko bodo prišle v kraljestvo Božje svetlobe in luči. Tedaj nam bodo povračevale pomoč, ki smo jo mi njim skazali; zagovarjale nas bodo pred Bogom in nam sprosile tako potrebno pomoč za zveličanje. Človek rad v sreči pozabi one, ki so mu pomagali v revščini; toda ne tako svete duše. “Izprosile nam bodo,” pravi sv. Bernard, “najdragocenejše darove in milosti in, ker usmiljeni bodo usmiljenje dosegli, po smrti bomo prejeli plačilo za vse, karkoli smo dobrega storili za duše v vicah v življenju. Drugi bodo molili za nas in deležni bomo bolj obilno priprošenj, ki jih cerkev nudi brez prenehanja za vse, ki spe v Gospodu.”
Sedaj pa, moj krščanski bralec, sem skončah Potrudil sem se, da bi vzbudil v tvojem srcu večjo ljubezen do Gospoda in Zveličarja v Njegovi sveti daritvi. Njemu bodi čast, hvala in slava od vekomaj na vekomaj. Amen.
ZAKONU ZADOŠČENO.
Ali bode obešenje peterih morivcev chicaških poučno vplivalo na tiste, ki potrebujejo strašila sebične bojazni?
Zakonoslovci države Illinois pravijo, da bo. Tako mislijo večinoma tudi zakonoslovci Združenih Držav ter Anglije, Francije, Nemčije in drugih prosvetljenih držav evropskih.
Dokler je to zakon illinoiški, se mora izvrševati. Izvrševalna milost ni za to tu, da odbija pravilno delovanje zakona, nego da prepreča zlorabo zakona. Morivci farmarja Gueltzowa in črnec Jennings so bili pravilno sojeni. Bili so krivi. Zakonitega vzroka ni bilo, zakaj se ne bi zakon izvršil.
Glede smrtne kazni pač nekateri odlični poznavavci kazenskega prava ne verjamejo v njeno izdatnost in nekatere novodobne države so jo odpravile, ampak nobena občina, posebno nijedna občina ne, kjer je nasilje in prestopanje zakonov na nesrečo prena-vadno, je ne bi rada opustila kot strašilo in morebitno oviro.
VAŽNO POTOVANJE G. KNOXA.
Državni tajnik Knox se je podal te dni na šesttedensko potovanje po Osrednji Ameriki. To potovanje je veikega mednarodnega pomena in je upati, da donese dobrih sadov.
Sploh znana namera g. Knoxa — in s tem seveda naše zavezne vlade — je, čut sovisnosti ali skupnosti med malimi sestrskimi republikami ali ljudo-vladami osrednjeameriškimi ojačiti in jih prepričati, da imajo v Združenih Državah mogočno in nesebično prijateljico.
Diplomatični zastopniki osrednje-ameriških ljudovlad v Washingtonu so zagotavljali državnemu tajniku najprijaznejši sprejem v svojih deželah. Saj vedo, da jim je Uncle Sam iskreno blagonaklonjen, da govorice o njegovem pohlepu po osvojitvi tujih ozemelj že davno spadajo med bajke.
V resnici je naša vlada sestrskim republikam že tolikrat očividno dokazala svojo nesebično naklonjenost, da bi bil vsak dvom o tem nespameten. Tu spominjamo samo na Venezueli izkazano zaščito proti evropskim velevla-stim ter na ureditev že na videz brezupno pretresenih financ dominikanske republike. Da ne govorimo o srečni osvoboditvi Kube iz španskega jarma in ozdravljenju Antillskega bisera, ki so ga okužale bolezni in razburjali nepokojneži iz navade.
Upati je, da se g. Knoxu posreči, oblastnike in voditelje strank v “nemirnih ljudovladah” prepričati, da morejo procvitati, uspevati in priti do ugleda samo tedaj, če ohranijo mir v notranjosti in s sosedi.
ZGODOVINSKE ČRTICE.
Piše: Ivan Adamič.
V.
Po puščavnatem obrežju Boristhe-nes-a je marširal Peter I. s svojo vojsko. Živež je pošel in zmanjkalo je kruha. Utrujeni vojaki so kričali in prosili kruha. Tega pa je car šele v dveh dneh pričakoval. Kaj zdaj? V tej stiski zapove Peter I. vojaškemu popu, da oznani svečan post. Rusi so vdano verjeli in postili so se brez mr-
mranja. Car pa je med tem časa do-velj imel, preskrbeti — kruha.
*
Ko je prišel Bismarck v hotel “pri labudu” v Frankfurtu, da si ogleda novo svoje stanovanje in sklene mir s Francijo, je bil oblečen v civilno obleko. Prvi natakar ga pogleda in predrzno primeti: “V civilni obleki Vas skoro ne bi bil spoznal, Presvet-lost.”—“Ha, ha,” se zasmeje Bismarck, “s Francozi je bilo pa ravno nasprotno, oni nas niso spoznali, ko smo bili oblečeni v uniforme!”
*
Leta 1670 so se Danci z vsemi silami oborožili in šli proti Hamburgu. Napad se jim pa ni posrečil in vrniti so se morali praznih rok. V spomin žalostnega tega poraza so dali kovati nov denar z napisom na eni strani: “Danski kralj je bil pred Hamburgom, kaj je tamkaj dosegel, beri na drugi strani!” — Druga stran pa je bila — prazna.
*
V	velikobritanski vojski je služil za časa vladanja Jurija II. nek artilerist iz Dublina. Seboj je imel pametnega in hrabrega psa. Mustafa, tako je bilo psu ime, je šel za svojim gospodarjem povsod, grmenja topov se ni bal in v najhujšem ognju je stal pri svojem gospodarju, mu apportiral, ali pa mu je v zobeh držal gorečo — bakljo. V neki strašni bitki je bil vojak smrtno ranjen ravno v onem trenutku, ko je hotel s svojimi tovariši vžgati usode-polno vrvico v pogin bližajočemu se sovražniku. Mustafa je tulil in cvilil, ko je videl dobrega svojega gospodarja ležati na tleh. Videl je pa tudi sovražnika, ki se je bližal bateriji, da jih naskoči in premaga. Kaj stori pametna žival? Iz rok krvavečega svojega gospodarja iztrga gorečo bakljo, zažge vrvico, iz nabitega topa je zagrmel strel, tam pa se je valjalo sedemdeset sovražnikov mrtvih v svoji krvi, drugi so zbežali. Baterija je bila rešena. Mustafa se je nato vlegel k svojemu gospodarju, mu lizal rane in ko je vojak umrl, so morali s. silo ločiti zvestega psa od njegovega trupla. Kralj Jurij II. je slišal o junaškem delu in zvestobi živali in v znak hvaležnosti — psu, pripeljati ga je dal v London in skrbel je zanj do smrti.
*
V	bitki med Rusi in Švedi se je potapljala galera (neka vrsta bojnih ladij), na kateri je bilo več gardnih častnikov. Kapitan bližnje galere zakliče svojim vojakom: “Rešite gardne častnike!” — Vojaki so zapoved tako natanko spolnili, da je eden izmed njih vprašal nesrečnika, ki je roke molil iz vode, če je res gardni častnik. Siromak mu seveda ni mogel odgovoriti, zginil je v vodi in utonil.
(Dalje prih.)
Društev v Avstriji je sedaj 104,770!
V Californiji je 125 različnih vrst dreves.
Med je zdrav, krepilen, čistilen, le-čilen in hranilen.
Jabolko, použito pred zajtrkom, navadno jako pospeši prebavo.
Prebivavci Združenih Držav' potrošijo na leto za slaščice nad $100,000,-000.
V svojih pisanjih rabijo Kitajci najmanj 214 skupin znamenj, od katerih ima vsako od 5 do 1,354 posebnih znakov.
Naša najboljša dejanja so dostikrat ona, katerih se ne zavedamo; ampak to ne more biti nikdar, če se vedno ne trudimo delati dobro.
Rimski “Tribuni” se iz Belgrada poroča, da je tajna zveza “Smrt in sloga” bivšega ministrskega predsednika Pasica obsodila na smrt.
Zavedno češko dekle. V Rudnici je volila hčerka oskrbnika Hauptvogla svojo doto 48,000 kron na smrtni postelji v narodne namene, največ Češki Matici šolski.;
V Srbiji hočejo napraviti namesto Belgrada, ki se da obstreljavati iz Zemuna, za glavno mesto kraljestva Niš, ali pa Kragujevac. Kralj Peter je s tem zadovoljen.
Med ptiči selivci je opažati, da najmanjši potujejo najdalje. Kolibri (humming bird) potuje iz osrednjih držav ameriških do Mehike in celo do Južne Amerike ter spet nazaj vsako leto.
Dr. Alfred Ebenhoch, bivši avstrijski poljedelski minister in ena izmed najbolj simpatičnih osebnosti v nemški krščanskosocialni stranki, ki je u-žival v dunajskem parlamentu velik ugled, je dne 30. jan. na Dunaju umrl.
“Berliner Tageblatt” poroča, da se je avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand zavzel za sporazum med Avstro-Ogrsko in Rusijo v zadevi balkanskega vprašanja in to prav posebno zato, ker se je bati, da spomladi izbruhnejo na Balkanu resni nemiri.
Štrajk urednikov. Dne 1. t. m. je pričelo — štrajk uredništvo največjega budimpeštanskega lista “Pesti Napio.” Lastniku lista so izročili spomenico, v kateri zahtevajo 20 odst. draginj sko doklado.
Aretirani trgovec s človeškim mesom. V Szatmaru so aretirali nekega Jožefa Grossmanna, ki je sistematič-
no gojil trgovino z dekleti. Sam je priznal, da je dobavljal egipčanskemu beju Ibrahimu Hakkiju, ki ima 56 žen, dekleta, za katere je dobival po 500 do 600 frankov. Dekleta so morala biti stara — manj nego 20 let.
Zoper očesno utrujenost beremo v nekem listu prav preprosto zdravilo.
K litru vode se naj primešata dve žlici dobrega žganja in malo soli; vse to se mora dobro premešati. In sedaj je treba še samo vsako jutro in večer oči obrisati s cunjico, ki se je napojila v tej mešanici. — Ako se obnese, je vsekakor zelo preprosto, ceno in koristno zdravilo za vse, ki veliko delajo ob umetni razsvetljavi.	•
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK JE
Doktor Ivec
in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga hvali za njegovo učenost. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagnoso Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specijalist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Tel.: stanovanja Chi. 2192 L in N. W. 1239; urada N. W. 1012. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martinj.
ÍVPf,9°0 N. CHICAGO ST, COR. CLAY t V	JOLIET, ILLINOIS.
				
	Mod	lerna Tiski	irna	
	Telefoni	JU	100	
				
		HHflS #¿3\\■H*		
	M	izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v domačem in tujem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijedna tiskarna. Naše delo se samo hvali. Vsakdo nam rad plača nekoliko več za tiskovine kot kateri drugi tiskarni, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen. 	$	 Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur, da zve naše cene predno naroči.	m	
	Amerikanski Slovenec			
	Prva slov. unijska tiskarna :::::::: Prvi slov. list v lastnem domu 1006 N. Chicago St.		v Ameriki JOLIET, ILL.	
		•		

Iz malega raste veliko! i
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
tmmmoKzis»
The
Joliet	|
National \ Bank	|
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pr.d.,
CHAS.G. PEARCE, kaiir p
»v\w/ivxv\um\^
Angleščina brez učitelja i
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
	¥99*99		999999
	K. S, K. {		\ JEDNOTA
ifk	******		******
Bell Phone 1048.
Organicovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St, Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
....... NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 18089 John Štefan, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 24. febr. 1912.	Dr. št. 76 članov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.,18090 Ignac Grebenc, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. febr. 1912.	Dr. št. 278 članov.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 18091 Mihael Košak, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 18092 Nikolaj Majhen, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. febr. 1912.	__ Dr. št. 49 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 18093 Alojzij Železnik, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 18094 Peter Bahorič, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 16. febr. 1912.	Dr. št. 84 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 18095 Jožef Plevnik, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18096 Ivan Magličič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. febr. 1912.	Dr. št. 19 članov.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 18097 Jurij Dosa-novič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 18098 Stanislav Micek, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18099 Nikolaj Kragovič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 18100 Rade Kragovič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 18100 Rade Kragovič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 18101 Elis Milid, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. febr. 1912. Dr. št. 50 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 18102 Ivan Veršček, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 18103 Josip Cigale, roj 1895, zav. za $500, 1. razred, spr. 18. febr. 1912.	Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18104 Anton Bogolin, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 20. febr. 1912. Dr. št. 18 članov.
PRESTOPILI ČLANI. __________________________
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Barbare 74, Spring field, 111., 761 Anton Stupar, 17. febr. 1912. I. dr. št. 95 čl. II. dr. št. 61 čl.
Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 16597 Peter K. Vergot, 7. febr. 1912. I. dr. št. 17 čl. II. dr. št. 176 čl.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 12684 Karol M. Krašovec, 27. jan. 1912.	I. dr. št. 55 članov. II. dr. št. 277 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17454 Pavel Kajdomič, 11. febr. 1912.	Dr. št. 216 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 854 Florijan Ravnikar, 12. febr. 1912.	Dr. št. 140 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 1709 Nikolaj Černič, 19. nov. 1911.
Dr. št. 98 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 9261 Mihael Kalič, 18. febr. 1912.	Dr. št. 54 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 16739 Jurij Mirenič, 19. febr. 1912.
Dr. št. 115 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., 17056 Ivan Car, 19. febr. 1912.
Dr. št. 40 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 17613 Ferko Strapič, 10524 Mihael Fugina, 17. febr. 1912.	Dr. št. 179 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12327 Anton Rose, 4315 Jakob Žagar, 13711 Ivan Klun, 9403 Franc Rehar, 15. febr. 1912.
Dr. št. 76 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12764 Mihael Korbar, 8398 Alojzij Jev-šič, 20. febr. 1912.	Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 13641 Anton Potočar, 15. febr. 1912.	Dr. št. 95 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jan. Krstnika 60, Wenona, 111., 16874 Frank Brunski, 18. febr. J912.	Dr. št. 48 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 15000 Peter Mihalič, 7124 Jožef Krek, 13. febr. 1912.	Dr. št. 74 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 9024 Ivan Vertnik, 10. febr. 1912.
Dr. št. 77 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 5193 Angela Mlakar, roj 1893, zav. za $1000,
1.	razred, spr. 18. febr. 1912.	Dr. št. 118 članic.
K društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5194 Barbara Pezdirc, roj
1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 40 članic.
K društvu Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5195 Marija Span, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 5196 Barbara Prosenik, roj 1891, zav. za $1000,
2.	razred; 5197 Angela Šentič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18.
febr. 1912.	Dr. št. 111 članic.
K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 5198 Angela Pisljan, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr.	št. 40 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 5199 Johana Blair, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 18. febr. 1912.	Dr. št. 46 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 5200 Franca Dečman, roj 1879, zav. za $500, 4. razred; 5201 Antonija Bogolin, roj 1881, zav. za $500, 4. razred, spr. 20. febr. 1912.	Dr.	št. 7 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 517 Cecilija Stupar, 18. febr. 1912. I. dr. št. 33 članic.
II. dr. št. 28 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5113 Katarina Kajdonič, 11. febr. 1912.	Dr. št. 39 članic.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2637 Magdalena Kalič, 18. febr. 1912.	Dr. št. 21 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3208 Alojzija Papeš, 20. febr. 1912.	Dr. št. 116 članic.
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 4921 Ivana Logar, zvišala zavarovalnino dne 18. febr. 1912. 4. razred.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 9515-Mihael Vrbanič, znižal zavarovalnino 11. febr. 1912.
IZ URADA DUHOV. VODJE K. S. K. JEDNOTE.
V dolžnost si štejem kot duhov, vodja opomniti pred časom velikonočne sv. spovedi vse Jednotine člane in članice na njihovo versko dolžnost, velikonočno spoved. — Jednota sama ima po pravilih dolžnost, paziti, da spolnjujejo vsi njeni člani in članice svoje verske dolžnosti, med katere brezdvomno spada velikonočna sv. spoved. Glej člen I. število 6., stran 4. in “Glavne postave” člen III. črka L, stran 29., Jednotinih novih pravil, točke, ki dosti jasno označujejo dolžnost Jednote, oziroma dolžnost duhov, vodje, kakor tudi dolžnost posameznih Jednotinih članov in članic. Kjer se pa govori o dolžnostih sploh, tam ni na mestu izjeme, nikakega izgovora, posebno pri človeku, ki hoče veljati značajnim.
Zato bodem razposlal vsem društvom K. S. K. Jednote potom društvenih tajnikov uradne listke za velikonočno sv. spoved. Tajnik ali pa vsak posamezen član in članica naj zapiše na listek Jednotino številko, ter odda listek pri sv. spovedi spovedniku. Ako imajo podrejena društva kako drugačno pošte-vilno zaznamovanje članov, naj se tega prosto poslužijo. Gg. duhovnim šo-bratom-spovednikom gotovo ne bode težko poslati po dovršeni spovedi, ozir. po preteklem velikonočnem času, listke na moj naslov, označen na vsakem listku. Za to uslugo jih že vnaprej prosim. Na ta način, upam, bodo tudi bolje zaznali duševno stanje svoje župnije, svojega kraja. Kjer pa morajo člani in članice opraviti sv. spoved pri tujem duhovnu, naj ravno tako oddajajo listke, društ. tajnik pa naj poprosi duhovna, naj listke s svojim osebnim potrdilom, z označenim številom dobljenih listkov odda njemu, da jih meni, kakor zgoraj povedano, zopet vrne.
Čas velikonočne sv. spovedi se prične in traja, kakor vsako leto.
Konečno pa tudi opozarjam' vse člane in članice K. S. K. J. na tozadevni članek v neuradnem delu našega glasila.
Z bratskim pozdravom!
(REV.) JOS. TOMŠIČ, duh. vodja K. S. K. J.
O DOLŽNOSTI VSAKOLETNE SPOVEDI IN VELIKONOČNEGA SV. OBHAJILA.
Za člane in članice K. S. K. J. prosto po “Duhovni Pastir” št. 1, 1912.)
Čas vsakoletne spovedi in sv. obhajila je pred vratini. Namenil sem se zatQ, zavedajoč se svoje dolžnosti, napisati članom in članicam naše Jednote nekoliko vrstic v spđdbudo, da bodo tem raje opravili to svojo versko dolžnost. Veže pa nas vse k tej dolžnosti cerkvena zapoved, vežejo pa tudi pravila naše Jednote.
Morda je mnogim članom spoved sploh težavno, neprijetno opravilo, toda mislimo pri tem več na dolžnost svojo, ne pa toliko na težavo, neprijetnost. Tudi delo po tovarnah, premogovnih jamah, sploh delo po Ameriki, je težavno delo, vendar pa mora vsak delavec to svoje delo točno zvr-šiti, ker drugače “brez dela ni jela.” Tako moramo mi vsi spolnjevati v življenju našem gotove duševne dolžnosti, ako hočemo doseči svoj konečni cilj, zveličanje svoje. Naj bode tedaj tudi vsakoletna spoved ob velikonočnem času za vse člane in članice seveda, dasi res nekoliko težavno opravilo, vendar le dolžnost, in vsakemu bode tem ložje opraviti jo. Pomisliti moramo pri tem, da z zvršenjem te verske dolžnosti ne zadostimo le cerkveni zapovedi, ampak storili bodemo tudi pred Bogom dobro in za zveličanje zaslužno delo.
Vendar pa imajo mnogi, tudi katoliški kristjani, toliko čudnih predsodkov o sv. spovedi, med katerimi se pogo-stoma tudi sliši očitanje, češ, spoved so duhovni sami upeljali. Cenjeni bralci, ni naše delo, ampak spoved je postavljena od Boga samega. Da, spoved je naravna posledica prelomljenja kterekoli zapovedi. Kako to? Večni Stvarnik je zapisal v naša srca pomenljive besede: “Delaj dobro, varuj se hudega!” To je, lahko rečemo, naravna zapoved. Kdaj pa vemo, da moramo dobro delati, in se hudega varovati, kdo nam pove razloček med dobrim in hudim, t. j. slabim dejanjem? Naša vest, ki je nihče ne more utajiti. Vest je natančna, ostra sodnica vseh naših dejanj, vest vselej hvali dobro delo, slabo pa graja. Ako je storil človek slabo delo—in med slaba dela štejemo vsak greh—ter ga vsled tega graja njegova vest, kako naj za-dobi zopet mir pred svojo sodnico, pred vestjo?
Ako vidi oče ali pa mati kedaj svojega otroka plašnega, nemirnega, naj ga vpraša po vzroku, in spoznal bode skoraj vselej, da je otrok kaj napačnega storil, ter se zato boji. Dober otrok bode tudi rad, dasi obotavljaje se, izpovedal svojo krivdo, ter prosil oproščenja. Potem pa naj oče ali mati vidita razloček pri otroku—preje nemiren, plašen pogled, a po izpovedi vesel, prijazen obraz!
Enako se godi vsakemu človeku po vsakem grehu v njegovi notranjosti. Nekaj nerazumljivo težkega, nekak nemir sili grešnika k izpovedi njegovega pregreška. Dokler tega ne stori, ne najde miru, resnica mora na dan! To pa se zgodi edino le v odkritosrčni spovedi.
Ker je pa večni Stvarnik na ta način zapisal v naša srca ta pravni čut, ki zahteva le resnico, lahko z vso gotovostjo rečemo, da je Bog sam postavil spoved. On sam, ki je vsled greha razžaljen, ima tudi sam oblast grehe odpuščati, ter zato tudi vso pravico to oblast drugim podeljevati. Kdor bi hotel to resnico tajiti, zatajil bi samega Boga, zatajil Jezusa Kristusa, tajil bi sv. evangelij. Ravno sv. evangelij nam spričuje resnico, da je začetnik spovedi sam Bog, Jezus Kristus. “Kakor je oče mene poslal, tako tudi jaz vas pošljem,” je rekel Jezus Kr. apostoljnom. Ali pa ni bil on sam najpred poslan na svet, da oprosti človeški rod greha? Gotovo! On pa, ki je to delo tudi natančno dovršil, je zopet pred svojim odhodom to oblast izročil aposteljnom, ter po teh vsem njihovim naslednikom, ki pa niso drugi kot škofje in duhovni. Da bi pa nekako ne bilo dvoma o tem, je Jezus Kr. to oblast grehe odpuščati, še bolj natanjko določil. “Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni, katerim jih boste zadržali, so jim zadržani.” Bolj natančno pač ne bi mogel oznaniti svetu te oblasti, kakor jo je ravno s temi razločnimi besedami! Da še več! Aposteljni in njihovi nasledniki
so postali s tem tudi pravi sodniki, ki naj sami po svojem prevdarku, po svoji vesti razsodijo, komu naj odpuste grehe, komu pa zopet zadrže. Kolika oblast, in ob jednem kako velika, da za vsakega duhovna in spovednika strašna odgovornost pred večnim Bogom! Tu se ne gre samo za časno, ampak za večno življenje, ne le spo-vedančevo, ampak tudi spovednikovo, t. j. duhovnovo!
Kdo bi bil tedaj tako nespameten, da bi si prostovoljno nakopaval toliko odgovornost nase t. j. da bi upeljaval sam toli odgovorno, ter tudi silno težavno opravilo, spoved! Nespametna je tedaj misel, češ, duhovni so upeljali spoved. Mislim, da bi morali duhovni v tem slučaju same sebe izvzeti, da bi jim ne bilo treba hoditi k spovedi. Toda, kakor je tvoja dolžnost, čitatelj, hoditi k spovedi, ravno tako je tudi moja in vsakega duhovna. Rimski papež mora ravno tako k spovedi, kakor mora najnižji duhoven. V tem ni nikake razlike med nami. Zakaj pa? Zato ker Bog tako hoče, zato ker je spoved naredba božja, ker je sam Bog spoved postavil, nihče drugi.
Sicer pa nam to spričuje sv. Janez, evang.: “Ako se spovemo svojih grehov, je Bog zvest in pravičen, da nam odpusti naše grehe.”
Ali ni tedaj spoved že zato potrebna, ker je od Boga postavljena, da, ali ni že zato spoved naša vestna dolžnost? Kdor se protivi spovedi, protivi se ne le cerkveni zapovedi, ampak pro tivi se samemu Bogu! Tak kristjan se ne sme prištevati katoličanom. Dragi člani in članice K. S. K. Jednote, tu ne pride v poštev toliko Jednotino pravilo, ampak cerkvena zapoved, ki je ob jednem tudi božja. “Kdor vas posluša, mene posluša...” je rekel Jezus Kristus, in “Kakor je oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem.”
Imejmo vedno pred očmi svojo dolž nost, zveličanje svoje, spoved ne bode nikomur težko, nadležno opravilo, ampak za naše zveličanje potrebno opravilo. Kdor se pa vsejedno protivi spovedi, posebno pa vsakoletni spovedi, ter s tem tudi velikonočnemu sv. obhajilu, je s tem že zgubil svojo vero, zavrgel svoje večno zveličanje!
(REV.) JOS. TOMŠIČ, duh. vodja K. S. K. J.
IZ URADA VRH. ZDRAVNIKA.
Čakal sem že dalj časa na glav. predsednika K. S. K. J. kateri bi se moral kot tak seznaniti potanjčneje z našimi pravili, ter nam jih raztolmačiti. Toda čakal sem zaman.
Dasi je naša organizacije ena naj-močnejih te vrste, kljub temu imamo jako pomanjkljiva in površna pravila.
Primerjajte zapisnik ali nova slovenska pravila z angleškim tekstom, in bodete lahko sprevideli, da so pravila nepravilna, tako netočna da so brez veljave.
Postave v zapisniku se ne vjemajo z onimi v pravilih, in angleška prestava pa ne odgovarja niti zapisniku niti ne slovenskim pravilom. Kako naj tedaj pod takim položajem redno in pošteno delujemo?
Oglejmo si nekatere posamezne člene.
Ako sem dobro razumel, dobi po novem sistemu poškodninsko podporo, le oni, kateri se je za to posebej zavaroval. Nadalje, poškodninska ia-varovalnina se glasi na $500. Pod kakimi pogoji more poškodovanec prejeti $1000 kot kažejo pravila na str. 41 v slovenskem in na str. 112 v angleškem. Ako prečitate angleška pravila, bodete opazili, da se naj izplača poškodovancu, ki je izgubil obe očesi, obe roki ali obe nogi, ali eno roko ali eno nogo svota $500 ali $1000. Z drugimi besedami, torej ni razlike če je dotičnik izgubil obe roki ali eno roko, obe nogi ali samo eno nogo, vi dobite vse eno $500 ali $1000. Od kod tedaj pride vsota $1000? Ali ni to logično?
Pod b) (stran 112) bi se morala izplačati ena polovica od svote, ki je omenjena na certifikatu vsakemu članu, ki je izgubil eno nogo ali eno roko. Primejajte ta dva odstavka. Eden vam nudi $500 ali $1000 za izgubo ene roke ali ene noge, toda če izgubite eno ramo ali eno stegno, tedaj dobiste polovico svote za katero ste zavarovani. Vprašal bi samo rad če je sploh mogoče imeti roko ali nogo brez rame oz. stegna. Jako dobro, kajne?
Zapisnik (str. 23) za izgubo štirih prstov na eni roki $200, slovenska pravila (str. 41 C) četrtino zneska za katerega je bil zavarovan, dobi oni član,
ki je izgubil štiri prste na eni roki. Četrtina bi bila $125 oz. $250. Na (str. 42) za izgubo štirih prstov na eni roki $200. Ali vam to ne kaže dovolj jasno kaj imamo pričakovati v slučaju pokošdb? Vprašanje: do kolike svote bi imeli pravico, za izgubo štirih prstov na eni roki?
Pod (str. 41 C) vidite podpore dovoljeno za ohromele in nezmožne telesne ude. Pod (str. 112 C) pa o tem še sploh omenjeno ni nič. V resfiici jako točna prestava.
Rad bi vedel, kaj naj pomeni “Cer-tificate of Membership”? V kaki zvezi je “Certificate of Membership” z plačevanjem podpore za poškodovance?
Kje je odstavek ozirajoč se na operacije na pretrganju (rupture) itd.?
Glav. predsednika prosim za pojasnilo, kako je prišlo do tega da se je vrh. zdravniškemu preiskovalcu pri-trgalo protipravilno in po odstavku (4 str. 88) sicer jako važno delo pregled prošenj vseh podrejenih društev? Moje mnenje je, da se morejo pravila, odobrenih na konvenciji držati in se po istih ravnati vsi uradniki ne pa te zametati ali jih opustiti.
Sedanja pravila stanejo Jednoto precejšnjo svoto, sedaj pa so skoro neveljavna. Važni odstavki so izpuščeni, nekateri pa si drug drugemu nasprotujejo, prestava je pa vse prej nego dobra. Ali nas ne privedejo sedanja pravila lahko tudi pred sodišče?
Na vsak način jest mislim, da je dolžnost predsednika, da nam razjasni to zadevo.
Priporočam vsem onim, ki so tega zmožni, da pazljivo preberejo in primerjajo zapisnik, slovenska pravila z angleško prestavo.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
DR. JOS. GRAHEK, vrh. zdravnik K. S. K. J.
Odgovor vrhovnemu zdravniku K. S.
K. Jednote.
Če so Vam sedanja pravila uganka, tega nisem zakrivil nižje podpisani, ker nisem bil član odbora, kar je tudi Vam dobro znano, ki je imel nalogo pri zadnji konvenciji sestaviti v slovenskem jeziku sedanja pravila. Ali se ne spominjate več v kaki naglici so bila prečitana in enoglasno potrjena, ko so bila predložena po konvenciji nalašč zato odločenem odboru? Nikomur izmed opozicije, ki je bila takrat v večini, ni prišlo na misel, da bi opozoril zbrane delegate, da so v pravilih nedostatki in da ena točka drugi nasprotuje. V srcu me je skelelo, ker sem moral z mirno dušo gledati, kako nepremišljeno in tjevendan se je postopalo v najvažnejših vprašanjih. Toda kakor za vse, tako za mene!
Kar se pa tiče angleške prestave, g. vrhovni zdravnik, Vam povem to: Prestava je, in ostane le prestava ter nikakor in nikdar ne razveljavi slovenskega originala. Če Vam pa ne ugajajo slovenska pravila, katera goto vo dobro razumete, ker ste Slovenec in ste se dolžni edino po istih natančno ravnati, tedaj se obrnite za svet in pojasnilo do onih mož, ki so jih sestavili in katerih original se hrani pri meni.
Na str. 112 se glasi: “One foot or hand” namesto: “One foot and hand.” Vse drugo se strinja z originalom. Razvidno je torej, da se je vrinila tiskovna pomota. Na tem mestu želim tudi izjaviti, da sem pustil vse one članke, ki so ostali nespremenjeni v slovenskem jeziku nespremenjene tudi v angleškem oziroma glasijo se tako, kakor jih je prestavil pred tremi leti Mr. Joseph Klepec.
Čudno se mi pa vsekako zdi, da niste kot amerikanec bolje podučeni o amerikanskih postavah, ker pripisujete toliko važnosti angleški prestavi. Vsak advokat Vam bo povedal, da le original, spisan v slovenskem jeziku odgovarja vsem zahtevam in je tudi edino pravomočen pred vsakim sodiščem. Ravnajte se torej po slovenskih pravilih in če niso ista spisana na podlagi zhpisnika, to meni nič mar. Ker ga nisem sestavil, nisem zanj niti odgovoren.
K sklepu Vam še to-le lahko povem: Original je tako površno sflikan, da bi se sam Dante, ki je hodil po podzemeljskih labirintih, nanj ne razumel. Upam pa, g. vrhovni zdravnik, da niste tako malenkostni in gledate na vejce in podpičja v pravilih, ker nismo več v “first grade grammer school.” S svojo angleščino se pa le
skrite; saj ne znate spisati brez pomote niti jednostavnega pisma, čeravno ste v Ameriki rojeni.
Ako se želite docela prepričati, če se strinja slovenski original z angleško prestavo, pridite k meni in videli boste, kdo ima prav. Torej le počasi g. vrh. zdravnik, da se kje ne spotaknete. Naglica ni nikjer dobra.
Vaš odkritosrčni in brez zamere, JOHN KRANJEC.
Ot040404004<H04040«vM 7
Društvene vesti.
Aurora, 111., 15. febr. — Iz urada
predsednika društva sv. Janeza Krst. štev. 11 K. S. K. Jednote: Naznanjam vsem članom tega društva, da je društveni odsek zgotovil društvena pravila. Na prihodnji redni društveni seji meseca marca, aprila in maja bodo društva pravila prebrana v potrdilo. Dolžnost vsakega člana je, da se teh sej udeleži, da ne bo kedo pozneje rekel: to in ono se ni prav naredilo.
Nadalje naznanjam vsem članom tega društva, da je društveni tajnik prejel Jednotina pravila. Kdor jih še nima, naj se pri njem zglasi in jih bo dobil. Vsak naj jih tudi prebere, da se ne bo kedo pozneje skliceval še na stara pravila, ki niso nič več veljavna.
Z bratskim pozdravom
John Jerina.
Cumberland, Wyo., 18. febr.—Vsem članom zunaj mesta in v okolici se naznanja, da je naš brat predsednik Metod Cirej odstopil od predsedništva. Vzrok temu so tukajšnje slabe delavske razmere, in odšel je od tukaj za Jaoljšim zaslužkom. In na njegovo mesto smo jednoglasno izvolili brata Frank Klauzarja ter upamo, da bode v prospeh in korist našemu slavnemu društvu. Z bratskim pozdravom,
Ivan Jarc, I. tajnik.
La Salle, 111., 12. febr. — Vsem članom društva sv. Družine št. 5. K. S. K.
J.	naznanjam sledeče: Dne 2. febr. je prejel naš društveni tajnik M. U. od gl. tajnika g. Josipa Zalarja Jednotina pravila. In pravila so prav postavno narejena, posebno član III. pod črko L, D in M, stran 27 — 29. In člen VIII. pod črko A, B in C i. t. d. stran 31—34. Vsak član naj pazno prečita pravila in se po njih ravna.
Naše goriimenovano 'društvo je imelo sejo dne 4. febr., ko so se Jednotina pravila tudi nekoliko prebrala vsem navzočim članom društva. Kateri brat še nima Jednotinih pravil, jih dobi pri društvu ali pri tajniku društva sv. Družine.
Na društveni seji je bilo tudi sklenjeno, da se pristopnina zniža polovično za dobo 3 mesecev. Sedaj je prav lepa prilika za pristopiti k našem» društvu sv. Družine št. 5. K. S. K. J. Fantje in možaki, pristopite sedaj! Ne odlašajte! Ti ne jaz za nesrečo ne veš, kedaj te dohiti. Ne sekunde in tudi ure ne veš. Pride smrt, proč si. Vidiš, če si pa ti pri društvu, je zate čast in veselje. Vidiš, društvo ti plača lepo podporo, če si ti bolan. Vidiš, če te pa nesreča dohiti, da moraš u-mreti, plača ti društvo toliko za pogrebne stroške kolikor je članov pri-društvu, vsak brat plača 50c. In zraven ti pa še plača Jednota lepo svoto oziroma za kakoršno svoto si ti zavarovan najsibo $1000 ali $500. Vidiš sedaj, kako bojo žena ali otroci potolaženi s to svoto? Ali dragi rojak in prijatelj, če pa ti pri društvu nisi, kako velika je revščina in beda! Jaz vas prosim kot predsednik društva vse one, ki še niste pri društvu ali Jed-noti, sedaj se potrudite in pridite pod našo društveno in Jednotino zastavo, dokler je še čas!
Pozdravljam vse brate našega društva sv. Družine in K. S. K. J.
Anton Štrukel, predsednik.
New York, 17. febr. — Slavno uredništvo, prosim malo prostora v glasilu Am. Slovencu. Posebnih novic vam nimam pisati. Predpust je minil, veselice so se kpnčale, katerih je bilo toliko ta predpust od Silvestrovega večera do konec predpusta, vsako soboto, pa še po dve vseh tukaj obstoječih društev, tako da človek bi moral imeti Rockefellerjevo premoženje, ako (Nadaljevanje na 8. trani.)
E. Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
yelika zaloga spomenikov.
Naše dopružnice so: Bethania in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, III.
Chicago Phone 949.
N. W. Phone 949
TR1NERS
Importer and Exporter
CHICAGO, ILL
1333-1339 S. Ashland Ave
nila in molila je tiho kakor v cerkvi. Po dolgi molitvi se je dekle vzdignilo, zaklenilo je, za seboj vrata in ključ je vtaknila v žep.
Začudeno so gledali vse to hlapci in dekle, ki so v spodnji sobi molili za dušni pokoj svojega mrtvega gospodarja. Niso si mogli razložiti mirnega obnašanja sicer tako mehkočutne Minice, ki je poklicala k sebi najstarejšega hlapca in mu dala strogo povelje, da naj čuje pred vrati sobe, v kateri leži mrlič in naj nikomur ne pusti v sobo, ko bi kdo s silo hotel do mrliča.
“Kaj pa, ako se vrne gospodinja” — je vprašal hlapec — “in hoče k mrtvemu možu?” Na to vprašanje se je zmračil Miničen obraz in srdito je rekla začudenemu hlapcu: “Stori, kakor sem ti rekla! Zdaj smo zopet mi gospodarji,” je rekla in odšla je ne da bi povedala kam.
Čudno obnašanje Minično so posli potem razmotrivali in razlagali na vse mogoče načine. Prevladovalo je mnenje, da je gospodar gotovo v peklu in da hči nima ne iskrice čustva v svojem srcu. — Kako nagla in nepremišljena je sodba človeška! Kako redka je krščanska ljubezen med nami, ki bi znala zagovarjati in prizanašati. “Moja pota niso vaša pota in moje sodbe niso vaše sodbe,” pravi Gospod. — Ogibali so tudi kaj bo neki z Rovanko in kaj bo storil novi gospodar, Marko, z mačeho in kaj s sestro?
Med tem pa je bežala naglih korakov Minica proti približno četrt ure oddaljeni hišici, v kateri je prebival popolnoma sam lovec France. Ta se je bil slučajno par trenutkov poprej vrnil domov in je ravno snažil cev svoje puške, ko je potrkalo na zaprta vrata. Ko odpre duri in zagleda prepadeno in bledo Minico se silno prestraši mladenič in ves zavzet vpraša: “Kaj se je pa zgodilo, Minica?” — Šele zdaj je zapustila dekleta nenavadna topost, ki je vsled nepričakovane nesreče legla na njo kakor mora. Zdaj šele je zaplakala Minica in padla v naročje svojemu ljubemu, kakor bi jo edino le on v njeni grozni žalosti mogel podpirati in tolažiti.
“Ali še nič ne veš, France? O Bog! O Bog!”
“Nič ne vem, Minica. Pa bodi mirna, saj veš, da te ne morem gledati tako žalostne. Govori, ljuba moja! Saj veš, da rad dam življenje svoje, ako ti morem pomagati.” —
Minica se je izvila iz naročja Francetovega, skušala je pomiriti' svoje solze in povedala je vse, kaj in kako se je zgodilo. “Zdaj pa”—je sklenila svojo pripoved — “te prosim France, pojdi takoj na planino, povej Marku, kaj groznega se je zgodilo in reci mu, naj se vrne takoj. Jaz bom pa še danes poslala hlapca, da prižene živino domov.”
S tem pa so bile tudi izčrpane vse
njene moči. Bleda kakor zid je padla na klop. Teško je bilo mladeniču pri srcu, ko je zrl pred seboj vso izmučeno in potrto ljubljeno dekle. Hotel je vsaj nekaj časa ostati pri njej, pa ona ni pustila. Silila in prosila je bolj in bolj, da naj gre takoj in naj čim preje pripelje seboj Marka. Njenim prošnjam se ni več ustavljal France, urno je krenil proti planini, Minica pa je odšla proti domu.
(Konec prih.)
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom, pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obvezanosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov:
IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
POTREBUJEMO
za delo od 80 do 100 mož v naših tovarnah v Quitman, Clarke Co., Mississippi. Rabimo take ljudi, ki hočejo tam stanovati, a ne drugih, pod temi pogoji: Kdor kupi od nas 40 oralov farme v Quitman, za $800, dobra zemlja, nič kamna, lahko čistenje, i nam plača $100 na roko, a ostalo na lahke obroke, mu jamčimo delo kakor hitro bo vplačal na pogodbo in dobi kon trakt. Pišite za pojasnila.
Grimmer Land Co.
Quitman, Miss.
SWAVAVV.VVAVAVVAW^
Oscar J. Stephen
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po •kodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko siioko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
FR. Kompare.
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVK. SO. CHICAGO, ILL.
The Will County National Bank
Of Joliet. Illinoia.
Prejema raznovrstne denarne alops ter pošilja denar na vse dele sveta
Kapital in preostanek l3oo,ooaaa
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Emil Bachman
1719 South Center Avenua CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
BITTER-WIHE
• čSa"!íintärs' ^
OF
_ ^ovo
HORRÉ VÍN0
—	_	, I ,	- —
^ütaiTureU byJOSEPH TB1NER 79s SAsMand Ave. CHICAGO,ILL
Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino.
Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša
BOLEČINE Y ŽELODCU,
NEUGODMOST PO JEDI,
KOLCANJE,
VETROVE,-KOLIKO,
ZAPRTJE,
NERVOZNOST,
IZGUBO OKUSA,
SLABOST,
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi.
V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredke.
JOS. TRINER, I
*
4
Ljubezni in sovraštva moč,
Ponatis prepovedan.
Izviren roman.
Za Amerik. Slovenca spisal
Rev Jos. Pollak.
(Dalje.)
XI. poglavje.
Pri Rovanu je zavladal večji mir, odkar je zginila skrb glede denarja.
'Tudi Lenka je v svoji samoti spoznala, da je segla predaleč, zato je opravljala zopet svoja opravila. Ako je o govorila Minico, je dobila vedno le kratek odgovor. Rovan si izpreme-njenja na svoji ženi ni mogel razložiti in menil je, da je tudi zanj najboljše, ako gre Lenki kolikor mogoče iz poti
Nasprotujoča si čuvstva so divjala v Lenki. Vedela je, da je storila možu krivico, da ga je s svojim obnašanjem globoko žalila. Manjkalo ji je pa poguma in odločnosti, da bi storila kak korak k zbližanju. Vedno in vedno pa ji je prihajal oni dogodek na spomin, ki je zapodil Marka iz domače hiše in njo privedel do sklepa podati za vedno Rovanu roko.—Že zdavno je odpustilo njeno srce Marku in davno že je spoznala, da fant ničesar ni bil kriv. Ni si sicer hotela pripoznati, da ga ljubi še vedno in vendar ga je ljubila z vso silo svojega srca, ki je hrepenelo po njem, kakor hrepeni umobolna reva po zlatu solnca. Vsi vzroki, vsi ogovori, s katerimi je hotela pogasiti ta ogenj, so ginevali, kakor gine kaplja vode v velikem plamenu. Samota ji je postajala živ pekel in vendar jo je ložje prenašala, kakor občevanje z ljudmi, na katere se je priklenila po lastni svoji trmi. Najbolj se je bala Mimičnega pogleda, ki ji je bil vedno živa pridiga, resen opomin in britko očitanje. Tu in tam je zahajala na stezo, ki vodi skozi gojzd na planino, vedno upajoča, da se snide vsaj enkrat z Markom. Kaj pa bi mu rekla, kaj bi storila, ako se snideta in kaj bi bilo potem? na' to si ni odgovarjala. Ako pa so ji prišle vendarle take misli, tedaj je zatiskala svoje oči, s pestjo se bila po čelu, tedaj je letala, kričala, pela, storila z eno besedo vse le za to, da bi na te misli ne bilo treba dati odgovora.
Nekega dne je srečala v samotnem gojzdu Kuštrovega Jurija. Komaj jo je ta zagledal, je planil proti njej. Tedaj se je je pa lotila grozna bojazen, kakor brzonoga srna je planila po kameniti stezi navzdol. Valilo se je kamenje, drselo in polzelo je, vedno bolj divji je postajal njen beg tako, da je prišla vsa spehana, na pol živa domov. Od onda je opustila samotna svoja pota; da, celo na vrt ni več zahajala, odkar je nekoč zapazila prav blizu vrta bledi Jurijev obraz.
V mesečnih poletnih nočeh se je plazil Jurij ob plotu in po vrtu, kakor so to pričale sledi v rosi. Celo ob oknu spodnje sobe je nekoč slonel in z gorečim pogledom je gledal notri skozi okno, ko je Lenka sredi druzih sedela za mizo. Onega večera je domači pes na verigi tako besnel, da se je hotel kar odtrgati. Čudno se je to zdelo Rovanu in snel je raz stene puško in obhodil je z njo vsa svoja poslopja. Vsak trenutek je z grozo pričakovala Lenka, da bo počil strel; a Rovan ni našel nikogar in vrnil se je. Še le tedaj se je oddahnila mlada žena; zakaj še ene žrtve več, tega bi ne bilo več preneslo njeno srce, tega bi ne prenesel več njen razum.
Večkrat je premišljevala, bili ne bilo bolje, ako pove možu ali pa Minici, kako jo zalezuje Kuštrov Jurij in ju zaprosi, da jo varujeta pred zbeganim fantom, toda nikdar ni mogla povedati tega.
Ko je bil rešen denarne zadrege, se je Rovan za nekaj časa udal tihemu zadovoljstvu, ki pa ni trajalo dolgo. Začelo ga je jako peči, da je prodal kos svojega posestva. To ga je tako peklo, da je zopet začel pogosteje zahajati k Skalarju.
Nihče pa ne poseda rad sam v gostilni. Tako je bil tudi Rovan vesel, ako je našel tovaršijo. In našel jo je tem ložje, ker v gostilni ni bil stiskač. Seveda pa niso bili najboljši ljudje oni, ki so krog njega posedali in popivali na njegov račun. Vedno bolj pogosto je zahajal k Skalarju in vedno bolj :se je udajal pijači.
Lenka se je delala, kakor bi tega niti zapazila ne bi. Minica pa je vedno bolj in bolj spoznala, kako se zanemarja oče in mnogo je radi tega jokala. Poskušala jc vplivati na očeta, pa zastonj. Grozno se je raztogotil oče in enkrat za vselej si je prepovedal še kako besedo v tej zadevi.
Nekega dne pride k Rovanu lovec France in mu prinese pismo, v katerem je klical nadgozdar k sebi Rovana. Resni Francetov obraz je Minici takoj razodel, da je zopet nova neprilika na poti. Ko je odhajal France je našel vendar toliko časa, da je rekel na tihem svojemu dekletu: “To bodo oče zopet kleli, ker mogoče zgube dr-varjenje!”
Le prenaglo je tudi to prišlo. Ko se jc vračal Rovan iz gojzdarskega urada, je prišel preklinjevaje domov in sila sc je jezil, ker mu je —• kakor je rekel — “polovico drvarjenja požrl Kušter.” Le polovico so pustili njemu in še to po izredni naklonjenosti nadgozdar jevi. Zmanjšani dohodki so bili za Rovana prav britek udarec. Res se je shajalo s tem, kar se je pridelalo doma, toda za plačevanje obresti je bilo treba denarja. Marsikaj se je sicer dobilo z živinorejo, toda prispevek, ki se je dobil vsled drvarstva, je bil vendarle tudi prav zdatna pomoč. Ta prispevek pa naj se odslej
izmanjša za polovico! Mož je spoznaval bolj in bolj, da krog in krog preže nanj njegovi sovražniki, in silno se je togotil in jezil zbog tega. Kakor v sršenovo gnezdo je zadela Lenka s svojim vprašanjem, kaj je pravzaprav z dolgom in z obrestmi. Mož že itak nejevoljen se je vsled tega vprašanja tako raztogotil, da je vsled jeze ves bled zgrabil svojo ženo za komolc in jo s toliko silo pahnil skozi vrata, da je priletela ob steno. “Ti si zadnja, ki me sme kaj tacega vprašati in zadnja, kateri bom jaz odgovor dajal.” Je rohnel razjarjeni mož in z vso silo je zaloputnil vrata.
Zgodilo se je torej tudi to! — Sramote je trepetala Lenka. Šla je v sobo v prvem nadstropju in plakaje se je vrgla na posteljo. Misel pa, ki ji je že dolgo časa sem prihajala tu in tam kakor kako strašilo na um, postala je zdaj trden sklep. Misel “zapustiti ga hočem, ločiti se hočem od njega; naj ljudje rečejo, kar hočejo!” Govoriti je hotela najpoprej z materjo, potem pa celo zadevo izročiti gosposki.
Rovanova togota se je polegla in na njeno mesto je stopila velika potrtost, otožnost in zavest, da si sam ne more več pomagati.
Minica je slednjič pregovorila očeta,' naj gre na planino in se posvetuje se | svojim sinom. Tega pa seveda ni vedel Rovan, da je bila dan poprej hči pri bratu in da mu je ta povedala vse. Seveda se je Marko grozno prestrašil, ko je nekdo trkal na kočo krog polnoči, še bolj pa, ko je spoznal ljube sestre glas, ki mu je klicala naj odpre. Ihteča in jokaje je pripovedovala deklica, kako bodo odslej dohodki zmanjšani in kako bo treba zdaj ‘prodati gojzd, da se hiša reši dolga in nadležnih obresti. Tolažil in miril jo je Marko, da bi tudi, ko bi se prodal gojzd, ne bila to tolika nesreča, ker bi se gotovo za večjo svoto prodal. Vsled tega bi se potem lahko izplačal dolg in ostal bi poleg tega lep prebitek.
Z večjo nejevoljo je pa sprejel Marko novico glede mačehe. Mej Mini-čnim pripovedovanjem je prebledel mladenič in jezno je škripal z zobmi. Tako je postal tedaj ta nesrečni zakon, ki je uničil njegovega življenja srečo, vzrok tudi očetove nesreče: “Ako bi te ženske ne bilo več pri nas” — tako je rekel Marko — “tedaj bi zopet zastavil vse svoje mlade moči v prospeh hiše. Vse drugo je brezpomembno. Kaj je pa na tem, ako oče ni več župan in ako proda še nekoliko posestva. Ko se vrne zopet mir in zadovoljnost v hišo, potem bomo lahko tudi očeta pripeljali nazaj na pravo pot.
Potolažena je zapustila Minica svo-jeba brata in gledala je tudi lastno prihodnost v lepši in boljši luči. Ako se Lenka res loči od očeta, tedaj bo oče primoran izročiti Marku posestvo. Če ima pa Marko posestvo, tedaj bo primoran iskati si gospodinje, sestra ne bo več potrebna pri hiši in morda potem lahko postane Francetova. —
Že se je danilo, ko je spremljal Marko svojo sestro skozi gojzd, v katerem sta se razšla. Zamišljeno je korakal potem Marko proti koči, in težila ga je misel, da bo odločno treba govoriti z očetom. Kaj ako se oče ne uda? Neka huda slutnja je morila mladeniča, slutnja bližajoče se velike nesreče, ki je to slutnjo naprej pred seboj metala kakor veliko ledeno senco.
Še tistega popoldne sta sedela v resnem razgovoru pred planinsko kočo oče in sin. Nikdar doslej še ni vsiljeval sin svojih misli očetu, zgodilo se je to danes v prvič. Početkoma je stari večkrat zmajeval z glavo in je nezaupno gledal njega, ki je bil mlajši, a danes s svojimi razlogi močnejši. Pozneje se je mož prepričal, da ima sin prav. Tedaj je prikimaval in pritrjeval.
Ločila sta se pred kočo in Marko je odhajajočemu očetu rekel: “Ako se res loči Lenka od vas in se vrne domov k materi, tedaj bo itak čas, da priženem iz planine živino in ostal bom potem zopet pri domu. Ljubi Bog in naša dobra volja bota pomagala, da bo vse zopet prav.” — “AH meniš da bo?” je nekako neverno vprašal Rovan, ki se še vedno ni mogel sprijazniti z mislijo na ločitev. Odkar stoji Vrhovje se namreč še ni zgodilo, da bi se bila ločila dva zakonska. Tudi Rovan je storil jako nerad ta korak, h katerem ga je silila žena in otroci.
Rovan je šel šele po kosilu na planino. Vreme je bilo tedaj še lepo in gorko. Med tem pa se je zabrnil veter in podil je pred seboj temne oblake, ki so prepregli nebo. Ako poneha veter, se je bilo bati dežja. Ker nihče ni rad moker, je tudi Rovan urnih korakov mahal proti domu. Da bi prišel čim preje domov, je krenil na stezo, po kateri je hodil le redkokdaj, ker je vodila deloma skozi gojzd, ki je bil lastnina Kuštrova. Ogibal se je tega moža kolikor mogoče in še po stezi ni hodil rad, ki vodi nekaj časa po sovražnikovem svetu. — Bolj žalosten kakor jezen je korakal Rovan navzdol tako zamišljen, da niti sekanja ni slišal, ako ravno so sekire glasno odmevale po tihem gojzdu. Šele potem, ko je prišel čisto blizu, je čul ropot in tedaj se je spominjal, da sekajo tukaj Kuštrovi hlapci drevje, katerega se je lotil gojzdom tako nevarni zalubnik. S tem pa se je tudi spo-
mnil, da stoji in hodi zdaj po Kuštro-vem svetu. Ta zavest je bila možu dokaj neprijetna in rad bi se bil vrnil, ko bi ne bilo predaleč.
“Pa kaj naj bi se obotavljal,” si misli, “steza je za vse ljudi, za me ravno tako kakor za Kuštra. Jaz imam isto pravico rabiti jo, kakor on.” — Stopal je naprej in prišel do mesta, kjer sta sekala Kuštrova hlapca, ki sta imela ravnokar podžagano visoko smreko, katero sta še obdelavala s sekirama, da bi gotovo padla v gotovi smeri.
Rovan je hotel mimo s kratkim pozdravom, pa ni mogel, ker ga je osta-vil Kuštrov hlapec z vprašanjem, kako in kaj na planini. Mož ni imel povoda iti brez pogovora mimo, kajti sovraštvo, ki je bilo med gospodarji, ni imelo s posli ničesar opraviti.
“Ali sekate?” je vprašal Rovan.
“Da, sekamo. Ni drugače. Mrčes se je lotil ravno najlepših dreves.”
“Drevo, katerega se loti zalubnik ali lubadar,” je trdil Rovan, “je vedno nekako bolno in radi druzih dreves v okolišu je res najbolje, da se poseka.” Rovan je ogledoval nasekano drevo, katerega vrh je bil rujavo-žolt. — Gotovo znamenje, da je na njem nevarni mrčes,
Kar naenkrat se pa začuje noslajoči glas Kuštrov: “To je pa za nas velika čast, da bivši župan Rovan nadzoruje moj gojzd.”
Prestrašen se je ozrl Rovan, ki je jeze skoraj zelen stal pred sovražnikom, ki se je bil na tihem približal svojim hlapcem.
“Kaj to tebi mar, kam da jaz gledam. Steza je ravno tako moja, kakor tvoja. Sicer pa s .takim človekom, kakor si ti, nočem nobenega stika imeti.” —• Tako je kričal Rovan in hotel je oditi.
“Ka-aj?” — se je posmehoval zaničljivo Kušter — “še napihoval se bo kakor žaba. Prevzetnost ti zadolžena! Jaz mislim, da bi se jaz moral vprašati, ali naj dam sploh kako beseda človeku pri katerem bo kmalu boben zapel.” —
Pri teh besedah je z dvema korakoma skočil Rovan proti Kuštru, ki se je začel umikati in je imel sploh le za to toliko poguma, ker se je čutil zavoljo pričujočnosti svojih dveh hlapcev varnejšega.
“Povedati ti hočem, kdo si ti” — je kričal s povzdignjeno pestjo Rovan. “Lopov si ti! Obrekovavec, ki krade se svojim hudobnim jezikom drugih ljudi poštenje, veljavo in s poštenjem in veljavo tudi obstanek. Še enkrat mi pridi v napotje, ti lopov, tedaj obleži eden; ti ali jaz!”
“Fanta! pomagajta svojemu gospodarju! Pobimo lopova!” — je kričal v velikem strahu Kušter, kateremu se je opasno približal mnogo močnejši Rovan. Udarec Rovanove jeklene pesti bi bil gotovo na tla podrl mnogo slabotnejšega in vrhu tega neukretnega nasprotnika. Drvarja pa se nista zganila. Iz srca bi bila marveč privoščila svojemu nepriljubljenemu gospodarju, ko bi bil ta enkrat pošteno okusil Rovanove pesti, katerega je se svojim strupenim jezikom on sam tako hudo raztogotil. Sicer pa je, sta si mislila fanta za pomoč še čas, ko jih že par dobi po svoji buči skopuh.
“Semkaj fanta!” — je kričal Kušter — “ne pustita, da bi me kikljar —”
Resno je zhgolčalu nekaj v Rovano-vem grlu in zakadil se je ves izvan sebe pri teh besedah v Kuštra, ki se je pa pravočasno odmaknil v stran. Istočasno pa je zabučal silno močan veter po vrhovih in vejah, zaprasketalo in vreskalo je, kakor bi se nekaj lomilo. Prestrašen obstane Rovan in hoče odskočiti na desno, pa prepozno! Pod-žagana in podsekana smreka je padla in pokopala ga je pod svojimi vejami. —Bled kakor zid je stal tri korake oddaljen Kušter. S krikom sta prestrašena priskočila hlapca, ki sta napela vse svoje moči, da sta izpod podrtega drevesa potegnila Rovana, na katerega obrazu se je še brala divja togota in sovraštvo. — Srce njegovo pa ni bilo več.------
Kuštra je prevzela groza tako, da niti pomagati ni mogel. Polagoma je zopet prišel k sebi; čeljusti so poskušale zopet gibati se; oduren nasmeh je legel na zelenobledi njegov obraz in rekel je slednjič s hripavim glasom: “Ta jo je staknil zadosti! Ne bo mi več vode kalil. Nesita ga na njegov dom!” — Obrnil se je plaho od svojega mrtvega sovražnika in opotekal se je po stezi navzdol proti domu.
Drvarja sta naklestila smrekovih vej in napravila sta nosilnico, na katero sta položila mrliča. Bilo je že pozno popoldne, ko sta prinesla mrtvega gospodarja na njegovo domovje. Lenke ni bilo doma, bila je pri materi. Minica pa je strahu in žalosti omedlela, ko sta položila drvarja mrtvega očeta v vežo.
Ko se je pa Minica nekoliko opomogla je pokazala izredno odločnost. Bleda kakor marmornat kip je odredila najpotrebnejše. Služinčad je tarnala in jokala vsa zbegana.
Kmalu je ležal v svoji najboljši o-bleki mrtvi Rovan na svoji postelji. Obraz njegov je zgubil polagoma poteze divje togote, postal je miren, kakor bi spal. Na glavi je bila rana, vsled katere je moral umreti. V rokah je držal križ in krog prstov je bil obvit rožni venec. Ko je bilo vse to gotovo, je poiskala Minica po vrtu, kar je bilo še cvetlic. Povila je dva šopka in postavila ju je poleg mrtvega očeta. Poiskala je stare lepe svečnike, ki so služili že marsikaterem Rovanu ob enaki priliki in dejala je v nje debele voščene sveče.
Vse to je storila Minica mirno, ničesar ni prezrla, ničesar ni pozabila. Ko je bilo tudi to storjeno, je poklek-
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
■■■■■!■ Illlllll III III I Ih'
P INC PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept Cor. Scott and Clay St
Both Telephone* 3t
otottotototototototototctotototototototototototoeotoi
I Joliet Citizens Brewing Co- |
t	North Collins St., Joliet, 111.
I IPiite “Elk. Brand” pivo j
X Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
•^*0*<H040fOt<H(H040tOt04040404<HOttOtOíH»í>t<HK)tO
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji * najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.
Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, oh nedeljah N, W. 344
€^*Hfc**	^**^^**
Spomini na moje roma- g nje v Sv. Deželo,
Rev. Jos.
11. Zadnji dan v Nazaretu. i
(Dalje.)
Vsak jutrovec bodisi mohamedanec ali kristjan se skuša čim preje oženiti, i Vendar pa se navadno to ne zgodi prezgodaj, ker mora mladenič večinoma precej časa delati, da si zasluži toliko, da more vse s poroko združene troske poravnati. Opomniti je treba, da nevesta navadno nima dote, nasprotno mora ženin kupiti nevesto. Ako ženinov oče nima denarja, zaslužiti si ga mora sin.
Vsak mladenič hrepeni po tem, da si čim preje “odpre lastno hišo”, da postane oče družine, ker ima le kot tak kaj veljave v vasi. Tudi mati mladeničeva komaj čaka, da se sin poroči, ker bi se rada čim preje veselila vnukov. Že pri sinovem rojstvu voščijo sorodnici takole srečo: “Ako hoče Bog, ga boš omožila, dokler boš živa”. Tudi mladeniču se ne moreš bolj prikupiti kakor, ako mu zakličeš:. “Ako hoče Bog, se bomo pri tvoji poroki veselili.”
Mladeniču zberejo nevesto stariši; če teh nima več, mu jo zbere starejši brat ali pa stric. Ozirajo se sicer na mladeničeve želje, nikakor pa njemu ni dovoljeno, da bi snubil sam. Saj je že v Abrahamovem času za Izaka snubil Rebeko Abrahamov oskrbnik. — Večkrat se zgodi, da je dekle že v zibeli odločeno za ženo temu ali onemu. Navadno se može dekleta mej 13. in 15. letom. Dvajset let stara dekleta štejejo Arabci že med “stare device” — katere ne smejo pričakovati Bog ve kaj. Sicer se pa večinoma vsaka omoži, ako je le zdrava. Moha-medanci se kaj radi ženijo v sorodstvu; mohamedanci in kristjani pa mnogo gledajo na to, da je on, kateremu izročajo svojo hčer, iz dobre, še bolj pa, da je iz bogate hiše. Glede neveste se seveda tudi želi, da je lepa, vitka, rudečelična, belozoba, da ima oči vsaj take, kakor jih ima srna, ako že ne tacih, kakor je majhna skledica za kavo. “Poleg tega se še želi, da je kratko- in redko-besedna, molčeča, in da zna zakrivati napake svojega moža.” Če stariši mislijo, da so “naleteli na tak biser”, pozvedujejo naj-poprej, ako le mogoče skrivaj — kako in kaj je z dekletovim očetom. Ako izpade to pozvedovanje vgodno, gre na določeni dan mladeničev oče z dvema ali tremi prijatelji v dekletovo hišo. Snubače sprejmejo prijazno, po-prašujejo, odkod in zakaj čast obiska in slednjič jim ponudijo skledico črne kave. Še le potem, ko so počasi izpili kavo, se prične pravo pogajanje, nekako tako le: “Prišli smo, da se s teboj pogovorimo v zadevi, ki ima iz nje prihajati mnogo dobrega. Prišli smo, da sprosimo tvojo hčer za nevesto”. Potem se hvali sreča te zveze in povzdigujejo se dobre lastnosti ženina in neveste. Ako je dekletov oče s tem zadovoljen, reče navadno: “Vse se bo zgodilo po vaši želji; dekle je vaša hči”. Dekleta samega niti ne vprašajo. Saj mora biti dobro arabsko dekle “kakor nepopisan list, zadovoljna, da. starisi ^ianj zapišejo svojo voljo.”
Nekaj časa po snubitvi se obhaja
zaroka v pričo obojnih starišev in sicer v nevestini hiši. Ženin sme biti pri zaroki, nevesta pa ne. Pri zaroki se določi, koliko mora ženin dati nevestinemu očetu za nevesto. Določi se tudi v slučaju, da ima nevesta kaj dote-dota. Plača za nevesto je navadno 120 do 300 dolarjev našega denarja in je zavisna od imenitnosti družine, mladosti in lepote neveste. Večino tega denarja si prihrani oče, za ostalo kupijo nevesti obleko in lepotičje, katero ima nevesta takrat prvič na sebi, ko jo pe-peljejo k ženinu. Jutrovke so vse zavzete za lepotičje, katero odlože le v znamenje žalosti. Na lepotičje jutrovke nikdar ne pozabijo, zato pa pravi že prerok Jeremija: “Bo mar devica svoje lepotije pozabila, ali nevesta svoj prsni pas? moje ljudstvo pa je mene pozabilo brez števila dni. (Jer. 2, 22.) Poleg kupne cene si pa izgovore nevestini stariši še gotovo število plaščev, prazničnih oblek, denarnih darov za se in bližnje nevestine sorodnike. Vse to se ima izročiti na dan poroke. Nevesta ostane toliko časa pod ključem, dokler ženin ni plačal zadnjega vinarja. Ure in ure se večkrat prepirajo, ker se vsak išče kolikor mogoče okoristiti.
V znamenje zaroke izroči ženin ali pa njegov oče nevestinemu očetu pisano ruto, v katero je zavit tolar me-židi (približno 75 centov našega denarja). Nad to ruto je poprej molil krščanski duhovnik očenas, pri moha-medancih pa molijo kak odlomek iz korana. Ko je vse to končano, se vsi zadovoljni razidejo. Ko pridejo domov, gredo ženinove sorodnice takoj na streho in naznanijo s prav čudnim ukanjem in cviljenjem celi okolici veseli dogodek.
Ženin in nevesta sta vsled zaroke že trdno zavezana. Le prav iz važnih razlogov bi se smela razdreti zaroka. Zaročenca ne smeta prav nič mej seboj občevati in govoriti, da, še videti se ne smeta. Ako sreča nevesta ženina na cesti, se mora stran obrniti in hitro zakriti svoj obraz. Tako beremo tudi že v prvi Mojzesovi knjigi, kako je Rebeka, kakor hitro je zvedela, da je njen ženin Izak blizu “vzela svoje zagrinjalo, in se je zakrila.” (I. Mojz. 24, 65.) Ako razdere brez veljavnega
in važnega vzroka ženin zaroko, si sme nevesta pridržati vse, kar je od njega že dobila v dar.
Sedem ali vsaj tri dni pred poroko se prične pripravljanje in predprazno-vanje. Mladeniči se razveseljujejo zvečer s tem, da predstavljajo ovce, kamele,^ ali kaj druzega. Ob jednem napravijo razsvetljavo in nekak obhod na očitnem kraju, pri tem pa ploskajo z rokami in veselo vpijejo. V bližini visoko nakopičenega in užganega kresa plešejo mladi možje tako imenovano fantazijo. Pri tem se vstopijo v krog, ploskajo z rokami, mahajo z meči, mej tem ko eden v sredi kroga z mečem v roki uganja razne burke. Fantazija je največe razvedrilo in najsijajnejša zabava jutrovcev. Možje, žene in otroci, vse je zbrano okrog kresa, vsi gledajo to zabavo pozno v noč. Nevestine sorodnice in prijateljice pa gredo praznično napravljene v mesto kupit obleke za nevesto. Ko se vračajo iz mesta, navadno veselo pojejo.
Dan pred poroko se ženin in nevesta vsak na svojem domu lepotičita in pripravlja se vse za pojedino potrebno. Zena in dekleta spremijo nevesto v kopel in ji pomagajo rudečkasto rumeno pobarvati si prste in zlasti nohte, med tem pa prepevajo vesele poročne pesmi. Ženina pa pride dan pred poroko brivec brit. Med tem, ko se' ženin brije, je zbrana v hiši skoraj vsa mladina cele vasi, ki uganja raznovrstne burke in poje prav za to zložene pesmi. Potem se ženin praznično preobleče, pomaga mu pri tem ženinov drug, ali prijatelj, katerega omenja že sv. Janez .v svojem evangeliju. Ko se to godi v hiši, so zbrane ženinove sorodnice na strehi in veselo poio.
Ko je vse gotovo, gredo določeni
dan — pri kristjanih navadno v nedeljo — v cerkev in sicer najpoprej možje se ženinom v sredi, za njimi jaha gosto zagrnjena nevesta, katero sprem ljajo žene in dekleta, ki veselo prepevajo. Po končani poroki spremijo veselo cvileče žene nevesto v očetovo hišo, ženina pa čakajo pred cerkvijo možje in mladeniči, veselo ploskajo, plešejo pred njim fantazijo in ga spremijo navadno v kako hišo blizu nevestinega doma. Očetu in ženinu voščijo srečo in gredo zopet iz hiše na kako prostorno mesto, igrajo fantazijo in streljajo za dobitke do večera.
Zvečer se zbero k pojedini, h kateri je tudi nepovabljeni dobro došel, ako prinese darilo. Jedi dobe najpoprej moški, kar ostane dobe ženske, ki so pri pojedini ločene od mož. Navadno se postreže z rižem in mesom, s kavo in cigaretami. Po večerji razprostre drug ruto in nabira za novoporo-čenca darila, poleg katerih stoji navadno človek, ki se glasno zahvaljuje in pove, kaj je vsak daroval. To navado pa imajo le mohamedanci, kristjani pa izroče pred odhodom ženinu in nevesti svoj dar.
Slednjič se sliši veselo vpitje, uka-nje in streljanje. To je znamenje, da je nevesta stopila iz domače hiše. Žene in dekleta jo s petjem in gorečimi bakljami spremijo na njen novi dom. Nevesta je praznično oblečena, gosto zagrnjena, pred seboj pa drži meč. Ko pride pred svoj novi dom, odda meč, si pritisne nekoliko kvasu na svoje čelo in na duri in stopi z vrčem vode na glavi v hišo. Se vedno zagrnjena sedi nevesta v sredi ženstva v hiši. Okoli polnoči pride sel, ki naznani: “Ženin pride, hitite mu naproti!” Žene in dekleta urno zapuste nevesto in hite se svetilnicami naproti ženinu, ki prihaja se svojimi tovariši. — Ta trenutek je imel Gospod pred očmi, ko je povedal priliko o nespametnih devicah. — Vrata se odpro, ženin vstopi in sname zagrinjalo nevesti raz obraz, z besedami: “V imenu Boga, ki je usmiljen in dobrotljiv”, ta pa poljubi ženinu spoštljivo roko. Se enkrat žele najbližnji sorodniki novoporočenim srečo, potem pa jih zapuste. —
Silno veliko se gleda na to, da stopi nevesta kot devica v zakon. Veselejših dni od ženitovanja jutrovci ne poznajo. Pri ženitovanjih se ne zmenijo ne za včeraj, ne za jutri. Naj jih tarejo še tako velike skrbi, na vse to pozabijo, povsod se sliši in vidi le glas veselja in radosti. Prav zato pa primerja Gospod tako rad nebeško veselje se ženitnino.
(Dalje prih.)
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čea treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričaj» se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet» 111*
in več stalnega
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija y Joliet«.
Zmerne cene.	Najboljše delo.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
»«H Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
J0S. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in (groeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli z najnižjimi tržnimi ce lami. Mi imamo v zalogi vsakovrst 'ega lesa.
Za stavbo hiš In poslopij mehki it rdi les, late, cederne stebre, desk it iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo I Mi tt bomo zadovoljili in ti prihranili denar
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS
KADAR POTREBUJETE taj lesa za stavbo ali drugo, vprašaj» za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL
Popravljamo	Delo jamčim*
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačne
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, Illinois
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v'edino slovenske perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
Great Atlantic and Pacific Tea Co.
daje najboljše nagrade in najboljše blago.
Geo. Bluth
zastopnik za Joliet.
712 N. Broadway. JOLIET.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,	Crockett. CaL
TROST &KRETZ
—- izdelovalci —-
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
*The U. S.” 10c. in "Meerschaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, li
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street JOLIET, ILL.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
MelMer & WBllnltz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street,
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo nejbolji* califomijska vina.
VSI DOBRODOŠLIl
St raka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Met Steam Dye House
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Street
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banks.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Tower, Minn., 12. febr. — Cenjeno uredništvo Am. Sl.! Upam, da bodete natisnii še te-le vrstice v vaš list. Sicer ne delam to iz nobenega slabega namena in nikakor ne želim nikogar razžaliti. Jaz le hočem dokazati našim sosedom, da mi nismo na napačni poti, pač pa oni. In to se najlažje doseže s pomočjo katoliškega časopisa.
Kakor sem omenil k sklepu mojega zadnjega dopisa, da dober in strog duhoven lahko dosti dobrega stori za blagor neumrjočih duš. Ravno nasprotno je pa z duhovnom, kateri se nikoli ne briga, da bi namreč razodel natančno in večkrat, kaj je njih prva in glavna dolžnost, če hočejo biti pravi katoličani. Imam zadosti skušnje in prepričanja, zato pa lahko povem svoje misli. Tukaj hočem torej navesti dve priliki.
Bil sem lansko leto v nekem tukajšnjem nam bližnjem mestu. Slučajno sem naletel na nekega starega prijatelja, kateri je ravno prišel z ribarjenja, nesel je eno ribo. Ker je bila ravno nedelja, ga posvarim ter rečem, da če ne bi bilo boljše, da je doma ostal in šel k službi božji sedaj ko je sv. poštni čas. Kaj je bil odgovor? “Saj nisem v Toweru.”
Zopet drug vzgled. Pri nekem katoliškem društvu se je razpravljalo, kedaj da bi opravili adventno sv. spoved. Nato se oglasi eden: “Jaz hočem, da se opravi spoved še pred adventom, ker jaz potem nimam časa več k spovedi hoditi, bom moral hoditi na ‘jago’.” Sedaj se pa vprašajmo: Kako visoko ceni tak človek sv. zakramente, ki daje lovu, torej zabavi prednost? Lovu na ljubo naj se umakne, preloži spoved! Dober katoličan in pravi katoličan bode pred vsem gledal in skrbel za to, da bode opravil sv. spoved le raditega, da bo zadobil milost božjo nazaj. Kateri gre pa le s tem namenom k sveti spovedi, da ne bi bil iz društva izločen, se strašno zaslepi.
Torej gg. duhovniki, če v teh točkah ne poučite natanko in večkrat svojih faranov, Vam jaz kakor priprost ne-učen človek očitam, da ste zanemarili svojo glavno dolžnost.
Opozoril bi pa še na nekaj važnega, kar tudi lahko zabrani duhoven in je sploh njegova dolžnost. V nekem tukajšnjem sosednem mestu je lanski predpust stopilo precejšnje število deklet v zakon. Da je bilo mnogo od njih po pet ali še več mesecev v blago-,r<siflyljenem stanu, predno so v zakon Stopile, to jim sicer ne more zabraniti nihče. Imam pa dovolj vzroka očitati jjekaj druzega, In to je, da so vse te •figure marširale z vencem na glavi pred oltar. To se mi zdi naravnost nekaj podivjanega. Torej venec nedolžnosti na glavi, kjer vsak pameten človek vidi že na nje zunanjosti, da ga je že zdavnej zapravila. Vprašam vas, dragi rojaki, kam pa bodemo še prišli? Kaj si bode mislil in govoril drugi narod o nas, ko vidi, kaj počenjamo? Česa potrebujemo? Dobrih in strogih duhovnov in pred vsem pravih katoliških časopisov! Prvo je trdnost v sv. veri in potem pride napredek sam od sebe. Nikakor pa si naj ne mislijo tisti, ki hočejo napredek brez sv. vere, da ga bodejo kedaj dosegli. Imamo žalibog več takih listov, ki iščejo tem potom napredka, a zaman ga iščejo.	Opazovalec.
Valley, Wash., 16. febr. — Častito ur. Am. Slov.! Zopet vas prosim za sprejem par vrstic v Am. Slov. Poročati imam žalostno vest, da smo spremili 14. t. m. k zadnjemu počitku obče znano, priljubljeno Apolonijo Peternel. Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se je mnogo občinstva, tudi drugovercev — no, pst... kaj bom to poročal, ker naše slovenske hčere in sinovi le preradi zabredejo v široko kalno reko, katera jih tira do roba prepada bodisi z ozirom na katoliško cerkev ali naš materni jezik. Ker vem, da se bo o tem pogrebu obširneje poročalo, zato naj jaz omenim rajši kaj druzega.
Sv. Valentin nam je že pred časom prinesel ključe od korenin, ker imamo že par tednov južno vreme. Pot za sani je pri koncu. Obeta se nam prav zgodnja spomlad, česar to mrzlo zimo nismo pričakovali. Pust se je že skoraj tudi približal, brez vsake ženitve tukaj; zatorej ne preostaja druzega, da se fantje in dekleta združijo in vsi skup po stari navadi vlečejo ploh.
No, tukaj smo res precej zapuščeni. Še Tone Terbovec nas s svojo ‘bak-so’ ni hotel obiskati, ko je popotoval po Washingtonu; gotovo je mislil, da tukaj ne rastejo mesene klobase, pa zmotil se je, ker so ravno tukaj prav dobro obrodile. No, še rajši bi pa videli, ako bi nas zamogel prihodnjo spomlad obiskati kak slovenski duhovnik, seveda bolj v gorenjskem narečju, da bi vsaj enkrat zamogli opraviti svojo velikonočno dolžnost v našem maternem jeziku. Lansko spomlad smo z veseljem pričakovali čast. gospoda Alojzija Mlinar, pa mu nas na žalost ni bilo mogoče obiskati.
No, sedaj se je pa moj dopis že precej raztegnil, zato prosim, gospod u-rednik, oprostite in nikar mojega skromnega dopisa v koš ne vrzite, rajši ga priobčite, ako vam ugaja. Pozdrav vsem rojakom!
Andrew Salokar.
Wenatchee, Wash., 10. febr. — Cenjeno ur. A. S.! Ko že nismo eno leto nič brali od Wenatchee v A. S., tako vatn pa hočem zopet jaz malo popisati, kako so razmere tukaj. Slovencev je tukaj malo, pa še tisti so le bolj
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	'¥‘»''1 1
brez odbitka rentnega davka. ‘£r*. JLA A 3 /O
Naš zaupnik v Zjed. državah je
Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
zaspani; malokdaj se kaj od katerega sliši ali pa vidi.
Mi se tukaj le s sadjerejo pečamo. Naša jabolka se že zdaj zelo po celem svetu prodajajo. Pošiljamo jih na Angleško, v Avstralijo, v Nemčijo i. t. d. Zemlja je tukaj prav draga, ampak tudi lep denar notri prinese, toda stroški in davki so pa tudi veliki, na pr. naš tax (štibra) je 15 dol. od akra na leto. Seveda, naše velike šole so temu tudi veliko vzrok; imamo 4 šole, da stanejo po $20,000 vsaka, potem imamo pa še visoko šolo (High School), ki stane 75 tisoč dol. Mesto je tako veliko kakor Celje na Štajerskem, ampak denarja se pa več premeni iz roke v roko tukaj kakor v glavnem kranjskem mestu Ljubljana. Vse leti za dolarjem kakor hitro je mogoče in eden druzega ociganijo, če le morejo. Ječme-novca si ne moremo privoščiti, ko imamo še zmirom suho mesto; jaz ne vem, kedaj bodo ti metodisti dobili kaj “ferštanta”, da bi zopet salune imeli.
Slišal sem, da je precej Slovencev v Valley in Enumclaw, Wash., ki ni daleč od tukaj, pa nobenega ne poznam, zato bi pa prav rad, ko bi mi kateri ali katera pisali, kako se tam imajo, da bi se malo bolj spoznali.
Vreme imamo prav lepo, je že zdaj kake 3 tedne toplo; snega imamo še do 2 palca.
Na glavno stvar bi bil pa skoraj pozabil, namreč: tukaj vam pošiljam 1 dolar za A. S., da mi ga bodete podaljšali za eno leto. In vam želim še več drugih predplačnikov, ko to vsi vemo, da brez denarja ni nič za napraviti.
Zdaj pa srčen pozdrav na vse Slovence in Slovenke v širni Ameriki in tebi, A. S., mnogo uspeha za naprej in ostanem vaš hvaležni naročnik Martin Padoshek, Box 366, Wenatchee, Wash.
DRUŠTVENE VESTI.
(Nadaljevanje s 5. strani.)
bi hotel obiskati vse veselice, katere so se tukaj vršile.
Ravno tako je tudi imelo naše dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 K. S. K. J. v Greater New Yorku svojo l51etno veselico na soboto dne 10. febr. t. 1. v dobro znani Hall D. H. Sokol, 525 E. 72. ulica v New Yorku. Te veselice so se udeležili razni narodi. Veselica se je vršila v najlepšem redu, tako da je upanje, da še nobeden tukaj obstoječih Slovencev ni učakal tako lepe in mirne veselice, kakor je bila ta. Svirala nam je jako krasna godba pod vodstvom profesorja Josipa Remsa, tako da je vse poskakovalo ali rajalo od najmlajšega do najstarejšega. Do ranega jutra se je pilo in pelo. Kakor so gostje prihajali z veselim srcem, še bolj z veselim so se vračali domu. Nobenemu ni bilo žal za novce, katere je potrošil na isti veselici. Obiskana je bila jako v obilnem številu, da nismo take udeležbe pričakovali v tako mrzlem vremenu, kot je bilo taisti večer. Kakor vsako leto, tako tudi letos nas je posetil c. kr. avstro-ogrski konzul, katerega ni videti tukaj na nobeni slovenski veselici, naše pa nikdar ne žabi. Ravno tako nas je tudi posetil po celi Ameriki slavno znani gospod Fr. Sakser in njegova gospa, kateri je bil tako veselega srca in dobre volje, da ga še nismo videli tako kakor ravno na tej veselici. Zatorej se mu izreka prisrčna zahvala. Obiskana je bila veselica skoraj od vseh tukaj obstoječih društev, ali jako v malem številu. Ko bi ne bili nedruštveniki posedli naše veselice, bi bila vdeležba jako mala. Zakaj društva ne obiščejo naše veselice, to ’ ni meni znano. Najbolj smo pogrešali skoro od vseh tukaj obstoječih društev predsednike. Posebno se je pogrešalo slavno dr. sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. v Brooklynu, katero je tako močno društvo; obiskano je bilo samo po dveh članih, g. P. Cerar in g. Z. Ulčar, zatorej se jima izreka vsa zahvala. Zahvaljujemo se tudi prejšnjemu predsedniku dr. sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J., kateri se ni mogel udeležiti veselice, nam je poklonil $1.00 v korist blagajne. Veliko se je udeležilo tudi Čehov, ter so nam tudi ti pripomogli v korist blagajne in v ponos svojo prijaznostjo. Prisrčna zahvala vsem članom in članicam in društvom, kakor tudi ostalim nedruštvenikom, da so nas v tako obilnem številu posetili. Zatorej vas vabimo zopet vsa društva in nedruštvenike na svidenje dne 4. julija t. 1., ko bodemo praznovali jubilejno 15-letnico, ko se je društvo začelo. Kako se bode slavnost vršila, vam bodem že sporočil.
Ker predpustne veselice so se končale in smo se mogoče kaj pregrešili ta predpust, se bode sedaj pa začela zopet druga stvar, ki zadene vsacega kristjana in kristjanko. To je pa sedaj postni čas. Dolžnost je naša, da se tudi mi zavedamo taistih dolžnosti ki smo se jih še v šoli učili, kar nam veleva naša vera in da se pripravimo na vstajenje, katerega vsak želi, če
pred ne, na zadnjo uro. Vsaki član mora svojo velikonočno dolžnost ali spoved opraviti, kakor zahtevajo Jed-notina pravila in društvena. Skupne spovedi se ne bomo udeležili, ker smo preveč raztreseni, zatorej naj vsak javi meni kot tajniku društva, da potem jaz sporočim duhovnemu vodju Jednote.
Nadalje prosim vse člane, da se bolj udeležujejo seje, ker ravno sedaj je treba, da ukrenemo vse potrebno glede jubilejne 15. letnice društva, katero bodemo slavili 4. julija t. 1. Ne zamudite mesečnih sej, ker sedaj pride zmiraj kaj novega glede Jednotinih pravil, da mi ni potreba vsakemu posebej pisati. In še enkrat opozarjam na društvena pravila glede kazni, katerih se ne opraviči pri vsaki četrtletni seji, mora plačati 25c kazni, če se ne udeleži seje. Naj si to vsak zapomni.
Pozdravljam vse člane in članice slavne K. S. K. J.
Anton Pavli, I. tajnik.
Prvi ocvirek v postu.
Neki skebski list iz zmrzle Minnesote trosi svoje “snežinke” zdaj ob začetku vigredi, ter cika na neke tiskarne in cene nekih tiskovin. Morda bi pa jih bili skebi izdelali zaman?—J. K.
Za kratek čas.
04Q44040404040KK)40jl
Odpustno podjetje.
“Nero je igral na gosli, med tem ko je Rim gorel.”
“I no, morebiti je bila to prvg priložnost, ki jo je kdaj imel, da je vzdržal poslušavce. Vsak rad obstane iij gleda velik požar.”
Skoraj isto.
“Ali ste kdaj prekrižali puščavo?” je bil vprašan nekdo, ki je mnogo potoval.
“Ne,” je odgovoril, “ali prekrižal sem prohibicijske države, kjer se prohibicija izvaja resno.”
Hitro zdravilo.
“Vaša hči postaja zelo okroglopleč-
5J
“Well, doktor, ne štedite stroškov. Kako bi jo najhitreje privadili sedeti napeto pokonci?”
“Avtomobil ji kupite.”
Lahko ozdravljen.
Bolnik: “Kadar se smejem, me boli v boku.”
Doktor: “O, well, to kmalu Uravnamo. Pošljite po svojo taščo, da ostane pri Vas, in jaz Vam vpošljem svoj račun.”
Tolažba.
Oče (pride s potovanja): “Jurce, zakaj se pa jokaš?”
Jurce: “Mama me je natepla.”
Oče: “Le potolaži se, zanaprej te bom tepel jaz!”
Prepovedano.
A.	: “Kakor sem slišal, si spet tri dni sedel. Zakaj pa?”
B.	: “Z glavo sem zmajal.”
A.	: “Saj to vendar ni prepovedano.”
B.	: “Toda glava ni bila moja.”
Kdaj.
Gospod: “Tamle cvete tobak.” Gospa: “Zanimivo! Kdaj bodo pa cigare zrele?”
Dober odgovor.
Pripoveduje se, da je hotel cesar Jožef razpustiti neki samostan. Opati in vsi menihi prosijo cesarja za milost. “Dobro,” reče cesar, “pri miru Vas hočem pustiti, ako mi daste povoljen odgovor na ta-le vprašanja: 1.) Kako daleč je okrog zemlje; 2.) kako daleč je do nebes; 3.) kaj jaz zdajle mislim. Noč in dan so menihi ugibali, a nič pravega niso našli. Bliža se zadnji dan, ko bi moral opat cesarju osebno sporočiti odgovore. Tedaj pride k opatu samostanski kuhar in se ponudi, da hoče on iti k cesarju in mu podati odgovore; opat mu ne verjame. A ta le zahteva, da naj mu da opat svojo obleko, prstan, križ, verižico. — Tako se odpelje kuhar k cesarju. Izpraševanje se takoj začne. Tedaj reče cesar: “Kako daleč je okrog zemlje?” Kuhar pravi: “Ako se kdo zjutraj, ko solnce izide, poda na pot, in potem s solncem koraka, ž njim ‘štih drži’, pride v 24. urah krog zemlje.” — Cesar se glasno zasmeja. 2.) “Kako daleč je do nebes?” — Kuhar začne: “Na veliki petek okrog tretje ure je umrl naš Izveličar; malo pred smrtjo pa je obljubil desnemu razbojniku: še danes boš z menoj v raju. Od treh pa do polnoči je devet ur, torej ne more biti z zemlje do nebes več kot kakih devet ur.” Radoveden zastavi cesar še tretje vprašanje: “Kaj jaz zdajle mislim?” Brez obotavljanja mu odgovori kuhar: “Veličanstvo, Vi zdajle mislite, da go-
vorite z opatom, pa govorite le s kuharjem.” — Cesarja je smeh kar lomil; milostno odpusti kuharja in prizanese samostanu.
Jugoslovanska umetniška razstava.
"Obzor” poroča iz Belgrada: Letos se priredi velika umetniška razstava jugoslovanskih umetnikov v Belgradu. Namerava se prirediti razstavo v večjem obsegu, kakršne že od leta 1906 ni bilo v Belgradu in ki je takrat ostala v najboljšem spominu ter prinesla ne samo moraličnih, temveč tudi precejšnjih gmotnih vspehov. Za razstavo se vrše že vse potrebne priprave. Narodna skupščina je že votirala 60,-000 dinarjev za nakup umotvorov na nameravani umetniški razstavi in brez-dvomno bo tudi občina belgradske pre-stolice sledila temu in dala primerno svoto za nakup umotvorov na tej razstavi.
Strašna drama v sodilnici.
Iz mesta Marseilles na Francoskem se z dne 27. jan. poroča: V tukajšnji sodni dvorani se je zgodil strašen dogodek. Neki vinotržec je zgubil pravdo proti dvema odvetnikoma. Po pre-čitani obsodbi je ustrelil oba advokata in sebe. Vsi trije so na mestu izdihnili.
NAZNANILO.
Slovncem, kateri lastujejo zemljo v okolici Willard in Gormans v Wisconsin, naznanjam, da spodaj podpisani sprejemam zemljiške davke do 10. marca t. 1. Po preteku tega časa moram dati davčne knjige okrajnemu blagajniku. Prosim da vsak plača zemljiški davek do 10. marca, ker potem davki bodejo nekoliko večji. Koliko imate za plačati pišite meni po slovensko na naslov:
Samuel Long,
P. O. Willard, Clark County, Wis., blagajnik za občino Hendren.
Edini Slovenski zlatarski trgovec ur, verižic in prstanov in vsa. kovrstno zlatnino.
Se vara priporočam rojakom in rojakinjam da se pri meni oglasijo če potrebujete kaj zlatnine predno zanesete svoj denar tujcem. Moja zlatnina je popolnoma jamčena, moji stroški so mali; za-vol tega dam ceneje kakor drugi. Imam vsakovrstnih ur, Elgin, Waltham, Hampton in Illinois. Imam na izbero budilnih in stenskih ur. Rojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače 1. udi ue pa tujce. Pri meni bote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietu in po zjedinjenih državah.
FRANK BAMBIČ
306 Granite St.	JOLIET, ILL.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro.
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dv* vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I.
“maiden voyage” iz New Yorka June 15, 1912.
Druge nove parobrode kateri žejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ok sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene is vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPŠ BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York.
vvi ■ hhimchm««
OGLASI.
♦c
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.”	ufa.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, ITArcjr Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111.
KJE JE MOJ BRAT VINCENC Hotujec? Nahaja se nekje v Moy-dell, Pa. Prosim, da mi piše radi odhoda v staro domovino, ali mi naj javi kdor ve za njega. Katarina Hotujec, 1129 Main St., Allegheny, Pa.	4l
DELO DOBI DEKLE PRI DRUŽI-ni na 905 Collins St, Joliet, Chicago1 tel. 993. Ne rabi biti zmožna angl. jezika.
POTREBUJEMO DOBREGA, PRI-dnega, marljivega in poštenega dečka, ki se hoče učiti tiskarskega dela. Stariši naj vprašajo za nadaljno pojasnilo v uradu Amerik. Slovenca.
Neodločen,
Nekateri ljudje se ne morejo brž odločiti, temuč odlagajo stvari od dne do dne, če ni nikogar, ki bi jih prisilil storiti kaj. Vedno so odvisni od drugih. Delo odlagajo in tudi uživanje zdravila v slučaju bolezni, dasi vedo, da bi se moralo nekaj storiti. Če imajo taki ljudje dobrih prijateljev, se lahko imenujejo srečne. V slučajih trpljenja vsled želodčnih ali črevesnih neprilik, ali nagle oslabelosti, bolečin v prebavnih organih, ali vsled izgube slasti, storite bolniku veliko dobroto, če mu svetujete takoj uživati Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. Priporočljivo je tudi pri zapeki, glavoboli in bolesti v hrbtu, bljuvanju, malokrvnosti, razdražljivosti, gorečici, težavah po jedi, izgubi teže, omotičnosti, ščipanju. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Ali imate bolne oči?
Evo zdravila, ki se rabi že mnogo let z najizdatnejšim uspehom pri navadnih obolenjih vnanjega očesa in vej: Severovo Zlato Mazilo za Oči (Severa’s Golden Eye Salve). Oni, ki ga rabijo, pravijo, da je njegov pridevek “Zlato” popolnoma upravičen zaradi čudovitih uspehov njegovih. Na prodaj v lekarnah povsod. Cena 25c. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. [HiiiiinuiiiniuiiiuiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE
g GLAVNICA $50,000.00.
Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.1	S. Bluff St.. Joliet.