Politični ogled. Avstri.jske dežele. Ako bi sedaj hotela Poljace pamet srečati, bi najboijše bilo, če bi s moravskimi, slovenskmi, dalmatinskimi in neinškimi poslanci konservativci izstopili iz državnega zbora in liberalne nemške nstavake pustili — sanie. Osamljeni bi se še bolj ustrašili gospodarske nesreče, v katero so zabredli in katero 5edalje bolj spoznavajo. Te dni so cele litanije gospodarskib grehov sebi in svojim niinistrom oeitali. Tožijo, da so ministri poslednjih 10 let (liberalna doba) ! našej kupčiji in obrtnosti vsekali hude rane. Pre- ! strašeni prašajo ministre, kaj mislijo storiti; ali ne bodo nam škodljivih tržnih dogodb z Nemcijo, Holandijo, Belgijo, Francosko in Angleško prekli- cali, colnine na tfije blago povišali itd. — Žan- dartnarije ne dobi minister znotranjih zadev v ob- last, ampak ona ostane podredjena brambovskemu ministru. To je sedaj res boljše. — Za podporo Rudolfovej železnici se terja 5 milijonov v srebru. Za božjo voljo, kako se mora vendar pii tej že- i leznici gospodariti ? Poslanec Kellersperg je tožil, ! da se prevec za kancelije izdaja, Dumba pak, da ! je letni donesek 500.000 fl. za pravniško poslopje ; na Dnnaju pievelik, ki je itak že 1,170.000 fl. požrlo. Za upravniško sodnijo, ki bo imela 1 predsednika, 2 podpredsednika, 12 svetovalcev in 6 perovodjev se terja 240.000 fl. Tudi od li- beralcev osnovano najvišje sodnišče na Dunaju šteje 42 svetovalcev in zahteva 464,000 fl. na leto. Konservativci o potrebi takib dragih sodnij še nismo prepriSani. — Poslanec Vidulič je zabteval, naj se odpravi Istrijancem in Dalmatincem škod- • ljiva tržna pogodba z Laško. — Cehi so pri vo- \ litvah za trgovinsko zbornico v Pragi propadli, i ker so Judi potegnili z Nemci. Na Moravskem ' podpisujejo prošnjo do cesarja za šolsko enako- i pravnost z Nemci in Judi, ker se o tej stvavi pri | ministrih ne opravi ni5. Magjarski ministri so državnemu zboru v Pestu predložili 26 novih po- stav in še 23 drugib predložiti obecali. V h r-  vatskem saboru je dr. Makanec grajal nagodbo z Magjavi od 1. 1868., vsled katere Hrvati v Buda- pešt ua leto pošiljajo 65 °/o ^n 'e 45 % davkov  za domače potrebe obruiti smejo. Makanec je rekel, da je Magjaru Hrvatska le koza, katero  boče do krvavega izmolsti.  Vnanje države. Ruski minister knez Gor- čakov je naznanil, da bodo Rusi pri tuiškem pra- šanju edino gledali na korist Slavjanov. To je neizmerno veselje vzbudilo po celem slav-  janskem svetu. Nemce, Magjare in Turke pa neiz-  receno osupnilo. Nemški listi se že bojijo, da bo magjar' Andrassy raz niinisterska stola padel in da bo tudi Avstrija z Rusi vred se potegnila za nboge slavjanske reve na Turškem. Na Prus- kem razsaja sedaj hud denarstven polom; Ijudje so pri raznih bankah in popirjev zgnbili že više 360 milijonov. Na Badenskem, v Belgiji in Švi- carskem so Katolicani pri volitvah na mnogib kra- jih liberalce premagali. — Francozem se je  velika vojna ladja unela, da jo je užgan smodnik  razdjal. Laški kapitalisti se bojijo zgube 1600  milijonov lir, katere so Turkom posodili.  Jugoslavjanska Tojska zoper Tnrka. Tnrki dražijo Sibe na vojsko. Prestopili so srbsk o mejo in požgali mesto Raško ter v 3 bišab vse ljadi posekali. V Bolgarskem zapirajo na stotine ljudi, ker se bojijo, da nebi tudi Bolgari vstali. V Hercegovini pa že sami vidijo, da bodo propadli. Zato divjajo, dokler morejo. Pri Berani so bili zopet krvaTO tepeni. V Bosniji se zbira 3400 ustajnikov v gori Motajici. Sploh pa je sila in nesreča ob našej turškej meji neizmerna. Nek Anglež pise, da naši avstrijski vojaki v Dalmaciji veliko trpijo. Vedno morajo na meji čuvati in Turke zavračati, ki na Avstrijsko silijo, ubežnike morijo in celo na naše vojake streljajo. Revščina pribeglih Hercegovincev je res strahovita. Mnogo rodbin nima nič, popolnem nič, razve kar se telesa drži, kar je pa zelo malo. Ubogi otročiči so večjidel na pol goli in nagi. Cesarski oficirji 80 že vse svoje perilo porazdelili in mnogo denarjev nearečnežem potrošili. Nek oficir žlabtnik je potrošil že 500 fl. Vojaki pomagajo s krubom in žganjico. Solznimi očmi gledajo revščino, katerej zdatno pomagati ne morejo.