Poštnina plačana v gotivtni Posamezna Številka t dia. Uredništvo In uprava: Strossmajerjev trg 1 / Tel. 6t. 7b Leto XXIV Št. 50 Kranj, 14. decembra 1940. Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10 Domovinska dolžnost j Občinska seja v Kranju Vojna tudi nam ni prizanesla. Bom baž, petrolej, nafta, kože, gumi, kolonialno blago in drugo so predmeti, ki jih naše gospodarstvo težko pogreša ali jih sploh pogrešati ne more. Tudi državna obramba mora računati z uvozom. Prvo je bilo delavstvo, ki je začutilo posledice pomanjkanja surovin. Uničevanje dobrin, nevarnost prevoza in manjša ponudba, ker smo sosedje vojskujočih se držav, iz katerih smo popre-je po večini dobivali surovine, 60 povzročili njihove višje cene. Zvišanje cen od uvoza odvisnim predmetom in njihovim proizvodom je sledilo zvišanje cen vsemu blagu. To je bila gospodarska nujnost. Posledica pa je bila, do so sloji, ki živijo od delavskih mezd ali uradniških plač, prišli kar na-enkrni v s;lno stisko in težave, ker mezde in plače niso sledile v enakem tempu tnkn draginje. Sledile so težnje delavstva in zasebnega ter državnega uredništva za povišanjem nfnovih prejemkov. Povišanje pa ne sledi v enakem tempu toku draginje. Razlika je iz dneva v dan večja. V knlecori jah. kier ni bilo nobenega bistvenega nov'šanfa, mezde in plače ne nudijo več eksistenčnih možnosti. Upravičeno je tudi kmečki stan po gospodarskih principih skušal izravnati produkcijske stroške in prodajne cene. Seveda je to ustvarilo problem prehrane šibkejših slojev. V „Slovencu" sta n. pr. objavila ing. Suhadolc kot tajnik Kmetijske zbornice ter Golobic Rudolf kot državni uradnik zelo zanimivi razprav1, ali je nova cena mleka upravičena. Golobic Rudolf trdi, da povišanja cen ne prenese ne uredništvo, še manj pa delavstvo ter da bi bilo treba najprej doseči zvišanje plač državnim uradni* kom in drugim delovnim stanovom. Ge ti stanovi ne bodo mogli kupovati mleka in drugih žvljenjskih potrebščin, potem tudi kmetu ne more koristiti višja cena. To so stvarni in upoštevanja vred-dni razlogi. Ing. Suhadolc pa je zgolj po gospodarskih vidikih stvarno in strokovno utemeljil potrebo po zvišanju cen mleka. Kot gospodarski strokovnjak pravilno ugotavlja-da mleka ne bo, če cene mleka ne bodo dosegle cen krmil in mesa. Seveda so cene krmil in mesa zopet utemeljene le zgolj z gospodarskega stališča. Ne more pa se domnevati, da bi i-mel ing. Suhadolc namen navajati kmeta, naj opusti rejo krav mlekaric in se posveti reji živine za zakol j. Izvajanja ing. Suhodolca imajo nasprotno le namen, opozoriti na nevarnost, da mleka ne bo. če se ne bodo upoštevali gospodarski vidiki. Ali pa se v teh časih morejo in smejo reševati problemi prehrane zgolj po gospodarskih vidikih, je pa vprašanje, ki ga ing. Suhadolc ni načel. Če bi se namreč kmečki pridelki po gospodarskih vidikih dvignili v ceui (za liter mleka bi bilo 3 din premalo), potem se poruši ves sedanji red. Ako država ne bi rešila iz stradanja večine državljanov, potem bi se morale po gospodarskih vidikih dvigniti mezde delavstva in plače zasebnih ter državnih u-radnikov. Država bi morala plačati morda trikrat toliko kot sedaj izda za državne uradnike. Te napore bi prenesla država le tedaj, če bi dobila od davkoplačevalcev tudi trikrat toliko davka. To bi zopet nujno moralo podražiti vse življenje in zmanjšati dohodek celo kmetu, ker bi nastopila ponovna splošna podražitev. Po gospodarskih principih bi sledil val draginje za valom, konec hi V petek dne 6. decembra se je vršila p\, 8. uri zvečer 28. seja občinskega odbora. Odborniki so se je udeležili skoraj polaoštevilno in g. župan je sejo otvoril ter podal poročilo predsedstva. Po poročilu o stanju blagajne je poročal, da so bila razpisana dela za snimanje terena t Čirčičnh, po čemer se bo potem izdelal regu-lufni načrt za to vas. Obč. uprava je sklenila to oddati najnižjemu ponudniku geodetu Mateju Lozarju pa 240 din za 1 ha. S snimanjem so medtem že pričeli. Gusp. župan je obravnavni nato vprašanje poti na Smarjetno goro, ki pelje čez Kalvarijo. Fot ima v tuisko-piometncm oziru važno vlogo. Lastnik zemljišča, preko katerega vodi pot, je izjavil, da je pot zasebna. Občina bo na predlog lastnika rešila vprašanje na ta način, da bo pot nekoliko prestavila ter jo bo morala delomu zavarovati s Škarpo, v kolikor bo potrebo za to uguto-vil gradbeni referat. Poročilo finančnega odseka. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da so žandarmeriji spet odzvame zemljišče, katerega je dala občina žandarmeriji na razpolago s pogojem, da tam v dveh letih zgradi svoje upravno poslopje, česar pa orožništvo ni storilo. Zozirom nu ta sklep je orožništvo zaprosilo občino, da ji rok podaljša, ker zaradi izrednih razmer doslej ni moglo začeti z gradnjo ter je svojo prošnjo podprlo s tem, da so tudi nekatere druge občine v sličnih primerih storile isto t. j. podaljšale rok. Stavljen je bil predlog, da se rok podaljša za eno leto. Ta predlog je bil tudi soglasno odobren. Obč. uprava se glede dokopa potrebnega sveta za novo tekstilno šolo z Ažmanovo ni nto-:,'Iu pogoditi. Odborniki so namreč na prejšnji seji odobrili kupnino din 70 za kv. m, na kar pa Ažmanova ni pristala in zahteva za kv. m 90 din. Da se delo ne zavleče, je odbor zahtevano ceno odobril, a k postopku razlastitve se rada svoje uvidevnosti ni maral zateči. G. župan je nato obravnaval licitacijo za dobavo gramoza za posipanje cest. Pozvani so bili vsi dobavitelji, da Vlože ponudbe, toda javili so se samo po eden iz vsake vasi, za Kranj slu pa bila 2 ponudnika. Odborniki so licitacijo odobrili. Zamenjava parcele. Mimo eremitaže nad Kranjem vodi javna pot po parceli št. 311 kat. občine Rupa, dočim je v katastru znnamovana kot javna pot parcela št. '540. Lastnik je zaprosil občino, da bi se stvar uredila in obč. odbor je odobril, da se zamenjava izvrši in da lastnik odstopi brezplačno za pot potrebno zemljišče. Trinajsta plača občinskim uradnikom. Občinski uradniki so zaprosili občino v posebni vlogi, da se jim zaradi težkih časov plače povišajo in d'a se jim odobri Trinajsta plača. Doslej so 13. plačo vedno prejemali, todu letos je bila ukinjena zaradi istočasnega napredovanja vsega uradniStva in je bil odgovarjajoči /nesek vložen v poseben fond za pomoč vpo-klicancem. Iz tega fonda je bilo uporabljenih nekaj nad 5600 din. Ker pa se je tekom leta draginja povečala, je občinski odbor pristal na odobritev 13. plače, obravnavanje o novih plači. It pa je odiložil do prihodnjega proračunskeg i leta. Nekateri odborniki so se zavzemali tudi za to, da se odobri 13. plača prav tako obč. delavcem, o čemer pa seja ni mogla sklepati, ker predlog ni bil stavljen pravočasno, pač pa je seja pooblastila upravni odbor, da sam to stvar uredi. Določitev miloščine vdovama A. Zupan in A. Česen. -1 Občinski odbor je z ozirom na tozadevno prošnjo odobril vdovi po obč. uslužbencu Zupanu podporo 300 din mesečno, vdovi Česen pa z ozirom na število otrok in druge okoliščine po 500 din mesečno, oboje do novega pro-ručuna. Nato je občinski odbor odobril naknadne kredite in virmane med posameznimi postavkami obč. proračuna, ki so presegle proračunsko vsoto ali pa niso bile v celoti izrabljene. Obenem je odobril računski zaključek za proračunsko leto 1939/1940. Skupni dohodki občine so znašali v tem pror. letu din 2,853.213.54, osebni izdatki 533.788.— •din in materielni izdatki din 2,152.373.90, skupaj izdatki 2,686.161.90 din. Prebitek je bil torej din 167.151.64. Za ubožni fond je proračun predvideval 148.340.— d'in dohodkov, prejelo pa se je le 135.798.— din in je občina od te vsote prispevala 111.741.75. Veterinarski fond je imel prejemkov in izdatkov 32.050.—, od česar je občina prispevala 12.424.— din. Odobritev proračuna Dijaške kuhinje. Tretja točka dnevnega reda je vsebovala o-dobritev proračuna Dijaške kuhinje v Kranju. Blagajna Dij. kuhinje izkazuje v letu 1939-40 33.987.02 d'in prebitka, kar ji bo pa letos prišlo zelo prav, ker ima mnogo več podpirancev. V odbor Dijaške kuhinje so bili imenovani isti obč. odborniki Kot lani, to so gg. dr. Megušar, Otruar Čolnar, Gorjanc Franc, Pfeifer Josip, kot preglednika računov pu prav tako lanska preglednika g. Prah Adolf in g. Tajnik Josip. Občinski preskrbovalni urad. Tudi kranjska občina bo v smislu tozadevne uredbe ustanovila svoj preskrbovalni urad, ki pa ne bo deloval samo v območju kranjske občine, temveč bo segal tudi preko njenih meja. Ko bo banovina potrdila pravilnik, bo urad pričel z delom. Občina ima od živil trenutno v rezervi 5 vag. moke, od katerih pa jo je zaradi sastanka v dobavi na prošnjo trgovcev odstopila 2 vagona trgovcem deta j listom, ki jo bodo pozneje vrnili. Občina pa bo dobila v kratkem tudi 5 vagonov pšenice. Naloge tega preskrbovaluega urada so sledeče: 1.) Vod'i evidenco zalog in potrebe življenjskih potrebščin v občini. 2.) Kontrolira 6il polom vseh državnih financ in vsega državnega reda sploh. Tu pa nastopa domovinska dolžnost prav vseh državljanov. Vsi enako moramo po svojih močeh doprinašati tudi žrtve zanjo. Res je kmečki stan v dosti ugodnejšem položaju kakor vsi drugi stanovi, ker ima v bistvu vse nujne življenjske potrebščine doma in prodaja le previšek življenjskih potrebščin, dočim vsi drugi stanovi najnujnejših življenjskih potrebščin sploh nimajo. Radi tega nevarnost gladu zadene kmeta le v slučaju, če je letina preslaba. Toda te žrtve doprinašati ni dolžan samo kmet, ampak vsi stanovi v enaki meri. Če bodo vsi stanovi to razumeli in si pravično razdeljevali med seboj tudi ta vojna bremena, potem se nam v naši državi, kjer imamo dovolj življenjskih potrebščin, ni treba ničesar bati Ta pravičnost pa se ne začne in neha samo pri delavcu ali nameščencu, ampak gre do zadnjega špekulanta, ki hoče stisko drugih uporabiti za zboljšanje svojega položaja. Kdor si v današnjih časih dela dobiček iz stiske drugih, pa naj bo iz katerega koli stanu, ni vreden član svojega naroda, ker spravlja svojo lastno domovino v nevarnost. Naša domovinska dolžnost je, da vzajemno nosimo žrtve in si jih pravično razdelimo na rame vseh, torej tudi na rame rožnih pridobitnikov. Le tako borno ohranili svojo domovino svobodno in neodvisno. Vabilo na socialni delat: tečaj « Kranju Zadnje čase se po vseh večjih industrijskih krajih prirejajo socialni delavski tečaji, ki so povsod rodili mnogo lepih sadov in mnogo zanimanja. Tak tečaj je zelo potreben tndi v Kranjn, ki je središče naše tekstilne industrije. Zato se bo v nedeljo dne 15. decembra vršil v Kranju za delavstvo kranjske dekanije celodneven tečaj. Tečaj bo v prostorih Ljudskega doma. Začne se dopoldne oh devetih in traja do dvanajstih. Popoldne se nadaljuje ob štirinajstih in traja do osemnajste nre. Spored tečaja je sledeč: 1. Slovenske delavske organizacije. 2. Zapisana pravica delavcev. 3. ZZD za zmago svojega programa pod geslom: Bog — stan — narod. 4. Delavstvo kranjskega okraja (njegova številčna moč, organiziranost, življenjski standard, kulturne prilike itd.). 5. Delavske socialne ustanove. 6. Trenutno važne naloge za slovensko delavstvo. 7. Delo in naloge delavskih zaupnikov in organizacijskih odbornikov. Delavstvo kranjske dekanije vljudno vabimo na ta tečaj. Predavanja na tečajih bodo imeli samo dobri poznavalci slovenskih delavskih prilik. Udeležba na tečaju bo zato v največjo korist vsem udeležencem. pravilno razdelitev življ. potrebščin med potrošnike. 3.) Oskrbuje ali na lasten račun ali s posredovanjem trgovine in zadružništva prvenstveno preko ban. prehr. zavoda v Ljubljani nabavo življenjskih potrebščin in njih razdelitev na razdelilne edinice v občini. 4.) Kontrolira pravilno racioniranje življenjskih' potrebščin, če bo to odrejeno in potrebno. 5.) Zasleduje gibanje cen življenjskih potrebščin in nadzoruje, da se prodajalci držijo odrejenih ali oblastveno odobrenih cen za predmete, ki so pod kontrolo cen. 6.) Izvaja preskrbovalne socialne akcije v občini. 7.) Skrbi za nabavo in obnovo rezerv živil v smislu naredbe o rezervah hrane. 8.) Opravlja tudi druge naloge preskrbovalne službe, ki bi jih odredil ban ali občina. Le če bo na na razpolugo kapital, bo urad tudi sum nabavljal živila in skrbel za njihovo pravično razdelitev. Naloga obč. odbora je bila, da izvoli izmed odbornikov namestnika predsednika, predsednik pa je v smislu čl. 5 uredbe o prehr. uradih župan. Nu predlog g. župana je bil za podpredsednika izvoljen O. Čolnar, ki je obenem tudi zasiopnik trgovcev. Za člane urada so bili iz delavskih organizacij imenovani sledeči: za ZZD g. Roje, za JSZ g. Tomažič, za Splošno strokovno organizacijo g. Krč, iz vrst drž. uradnikov g. inšpektor Torkar Janko. Poleg teh odbornikov bo še posvetovalen odbor iz vrst trgoveev-datajlistov; po enega odbornika bo imenovalo še Udruženje gostilničarjev. Združenje obrtnikov in Zveza industrijalcev. Odbor je imel v poned-eljek že 1. sejo. Zastopnik v upravnem odboru društva „5ola in doni" je ostal po soglasni odobritvi še nadalje g. Toporiš. Akcijski odbor za zimsko pomoč. Lani tegu odbora v Kranju ni bilo, ker ni bilo tako nujne potrebe. Letos se bo pata odbor ustanovil, zbiral bo sredstva v pomoč stra-daječim in prezebajočim ter jih potem delil. Akrijski odbor bo sestavljen iz treh obč. odbornikov ter iz zastopnikov vseh karitativnih društev. Ko se bo odbor konstituriral, naj izvede nabiralno akcijo. Izmed obč. odbornikov so bili soglasno izvoljeni sledeči gg.: predsednik dr. Silar, tajnik Toporiš, blagajnik Savnik ml. V 7. točki dnevnega reda so odborniki z vsemi glasovi proti enemu odbili prošnjo g. dr. ing. Leopolda Gansla, državljana Protektorata, da se mu dovoli domovinska pravica v občini Kranj. V zadnji točki je čital g. župan okrožnico kr. banske uprave glede navodil za ob. pisarniško (Konec na drugi strani spodaj.) STRAN 2 KMt* a—ga ni it*«**1 ^ CORENJEC« Lepa proslava Jadranske straše v Kranju w*+* Dne 5." decembra je krajevni odbor JaTkan-ske straže ob priliki siave kr. mornarice in na dan rojstva velikega pesnika Franceta Prešerna priredil slavnostni koncert, pri katerem so sodelovali: znana pevka gdč. Vera Majdičeva, pianistka gdč. Hilda Marija Horakova in gimnazijski mladinski zbor pod vodstvom R- Petri Liparja. — Koncert je otvoril mlad. zbor s hrnVtro jadranske straže^ nakar je predsednik krajevnega odbora J. S. dr. Josip Bežefc govoril o velikem pomenu našega morja in o obletnici dogodka, ko so leta l*iS. zaplapolale naše trdrJbj-nice na avstro-ogrskih ladjah. Nato je poudaril veličino našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Po govoru nam je gdč. Vera Majdičeva za-nela Lajovčevi .Mesec v izbi" in ,.Kaj bi te gle-dar,PonchielIijevoarijoiz„Gioeonde" in Gotovca »Jutranji spev Morane" iz istoimenske opere. Gdč. Majdičeva je pela s prijetnim glasom in v zelo dobri interpretaciji. Svoj višek je dosegla v ariji „Gioconde", za kar jo je občinstvo bbUhd nagradilo. Na klavirju jo je dovršeno spremljala gdč. Horakdva. Mlada pianistka gdč. Hilda Marija Horakova, ki Izhaja Iz znane glasbene rodbine, nam je pokazala svoje izredne muzikalne sposobnosti. Odigrala nam je tri sonate Scharlattija v e-du-rfl. h-rholrl. in c-dnrn. štiri Chopinove preludije, c-dtir, e-mol, f-dnr, f-mol in „Capriccio" od Bramsa v d-rholu. ..Intermezzo" v c-duru in „Rapsodijo" v es-durn. Pianistka, ki izhaja iz šole prof. Ravnika, je avoje študije nadaljevala v Leipzigu pri prof. Teichmiillerju, dalje v Budimpešti pri sloviti pedagoginji prof. Varro, ki sedaj poučuje v Ameriki. Mlada pianistka jc diplomiral.*, na Glasbeni akademiji v Ztirichn. Sedaj nadaljuje študije pri znanem pedagoga prof. Stančiću v Zagrebu. Od njenega lanskega nastopa, ki nam je še dobro v spominu, sem ugotovi! njen velik napredek. Ugotovil šem fljetre izredne sposobnosti v tehničnem in mužikainem ozim. Bravo resna dela je izvedla Brez vsakega napora, ž izkristalizirano tehniko, mogočnim ionom in S spretno uporabo pedala. Pianistka ima prav posebno razvit čut za enotnost in povezanost. Prehode iz visokega diskanta v srednjo in basovsko lego zna po svojstvenem pojmovnnju estetike tona spretno premostiti in vzdržati barvo ter dinamično ravnovesje. Prednnšunje vseh skladb, posebno pa še Bramsovth, je bilo že mojstrsko. Pianistka je s svojo izvedbo navzoče občinstvo izredno navdušila in je na željo občinstva dodala Skrjabinov „Preludij". Želeli bi jo kmalu slišati na samostojnem kttficertii; na katerem naj bi izvajala tudi dela, slovenskih skladateljev. Koncer' je bil v vsakem pogledu izreden u-thetnlški dogodek za Kranj, na katerem sta gdč. Majdičeva in gdč. Horakova pokazali vse odlike glasbenih izvajalcev. P. L. Avtomatska- telćf. centrala sa vso Gorenjsko V okviru del iz posojila 115 milijonov din, ki ga je najelo minstr. za pošto, telegraf in telefon za razne investicije, je minister za ptt Torbar odredil razširjenje avtomatske mrežne skupine Bled. Razen dosedanjih avtomatskih telefonskih central v tej skupini bodo na novo zgrajene še sledeče avtomatske telefonske centrale: V Kranjski Gori za 30 naročnikov, v Mojstrani za 10. na Pokljuki za 10, pri Sv. Janezu za 18 in v Begunjah za 18. naročnikov. Razen tega se bo Blejska centrala razširila na fflfj Številk. Bohinjska Bistrica na 30, Lesce na H II II I I M 40 in Radovljica na 80 številk. Avtomatska mrežna skupina Bled se bo priključila avtomatski mrežni skupini Kranj, v kratkem se bo pa montaža vse te Skupine priključila na avtomatsko centralo v Ljubljani, tako da bo pro-riiet v vsej tej veliki skupini popolnoma avtomatski, t. j. iz vsakega kraja na tem področju bo vsak naročnik lahko poklical katerega koli naročnika v drugem kraju. Ta skupina bo največja avtomatska telefonska skupina v naši držAvi. Delumki obzornik. Zavarovanje gozdnih delavcev. Opažamo, da niso vsi gozdni delavci ca področju dravske banovine zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. S ter' -,e pevzroča velika škoda nezavarovanemu gozdnemu delavstvu in našemu gospodarstvu. Po določilih zakona o zavarovanju delavcev morajo biti zavarovani vsi gozdni delavci, pa naj opravljajo kakršno koli delo, to je, da so zaposleni zaradi zaslužka. Iz obveznosti zavarovanja so izvzeti samo poljedelski delavci, ki opravijo samo tu in tam kako delo v gozdu in je ves les, ki so ga pripravili, namenjen izključno le za porabo v kmečkem gospodarstvu in ne za prodajo. Čim pa je les namenjen prodaji, nastopi zavarovalna obveznost. Pozivamo vse delodajalce, predvsem lesne trgovce in gozdne posestnike, da takoj prijavijo Okrožnemu uradu vse svoje delavce, ki so zaposleni v gozdovih in sploh v lesni produkciji. Vse gozdne delavce pa opozarjamo na velik pomen zavarovanja. V letih starosti in onemoglosti bodo ostali nezavarovani delavci brez podpor in rent, v primeru njihove smrti pa bodo tudi družine ostale brez podpor in rent. Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo uporabil vsa sredstva, da se pravilno izvede zavarovanje gozdnega delavstva. Okrožni urad pa je trdno prepričan, da bo našel razumevanje pri delodajalcih in delavcih ter da mu ne bo potrebno seči po strogih sankcijah zakona o zavarovanju delavcev. Podpore pri Borzi dela. Podpore deli Borza dela brezposelnim na osnovi članstva pri Okrožnem uradu, delavske knjižice in potrdila občine o dejanski brezposelnosti. Redne tedenske podpore znašajo: od 3 — 8. mezdn. razred, In blagajniško poslovanje. Ob tej priliki je ugotovil, da se ti predpisi pri občinskem poslovanju v Kranju v redu izvršujejo. V načrtu pa je sprememba, da se po zgledu privatnih podjetij uvede tudi na občini delovni čas od H. do 14. Ure, razen ob porledeljkih. Ko so bila navodilu prečitana. je g. župan sejo zaključil. samci din 60.—, poročeni din 70.— od 9 — 11. mezdn. razred, samci din 90.—, poročeni din 110.— za 12. mezdni razred samci din 120.—, poročeni din 150.— Trajanje podpor se ravna po času članstva pri OUZD in sicer: Ako je bil nekdo v zadnjih 24 mescih zavarovan vsaj 8 mescev, ima pravico do 4 tednov podpore, če pa je bil zavarovan vseh 24 mescev, pa do podpore 12 tednov. Ako je zaposlenost trajala nepretrgoma do brezposelnosti 12 mescev, se doda k redni podpori 4 tednov še dodatek 6 tednov, skupaj torej 10 tednov. Če pa je zavarovanje pri OUZD tTajalo do brezposelnosti neprekinjeno 24 mescev, je redni podpori 12 tednov dodejati še 14 tednov in tako znaša v najboljšem primeru podpora 26 tednov. Ako podpora v času prve brezposelnosti ni izčrpana, nastopi po 8 mescih ponovnega aktivnega članstva pravica do nove podpore in še do ostanka iz dobe neizrabljene podpore, če od zadnje brezposelnosti oz. nakazila podpore ni poteklo več kot 12 mescev. Velik požar v Zalogu Zalog, H. XII. 1940. V noči od nedelje 8. decembra na ponedeljek je nekako ob pol eni uri ponoči izbruhnil v Zalogu pri Goricah grozovit požar, ki je uni-ul eno stanovanjsko hišo in dvoje gospodarskih poslopij. Požar je izbruhnil na podu posestnika Perka Franca, po domače Brsnaka. Ker je bila nad podom slamnata streha in vse polno živinske krme, se je požar z vso naglico razširil po vsem poslopju in tudi na sosednje gospodarsko poslopje, katerega lastnik pa jc v Ameriki in posestvo upravlja njegova sestra Perko Ivonn. Le požrtovalnosti vseh, ki so prihiteli na pomoč, se je treba zahvalili, rk se ogenj ni razširil še naprej. Ko so prispeli poklicani gasilci s Trstenika, je bil ogenj že manjši in nadaljnja nevarnost odstranjena. Kdo je požnr zanetil se še ne ve, .vendar upamo, da bo prišel v roke pravice. Oba posestnika trpita velil.o škodo, posebno pa še prvi, ker mu je poleg gospodarskega poslopja zgorela tudi stanovanjska hiša in vse življenjske potrebščine, vse poljsko in drugo orodje, vozovi, konjska vprega itd. Vso okolico nujno prosimo, da o-bema ponesrečeneemn kar mogoče pomngn. Pokažimo svoje sočnije in pomagajmo. M^ŠtUo »avet išče Ha Jesenicah Jeseniška občinska uprava, ki je prevzela občinsko gospodarstvo v letu 1936, si je med drugim postavila v program tudi nalogo, zgraditi mestno zavetišče na Jesenicah. Jesenice imajo okoli 8000 prebivalcev, pa so morale pošiljati svoje onemogle in pomoči potrebne v tuje kraje in plačevati zanje visoko oskrbnino, ker Jesenice za to niso imele primernega prebivališča. Zaradi tega je zgraditev Mestnega zavetišča postala nujna in neodložljiva naloga občinske uprave. Sprva so hoteli to nalogo uresničiti z nalaganjem po 20.000 din letno v ubožni zaklad. Toda kmalu je postalo jasno, da na la način načrt še dolgo ne bo uresničen. določila načrt arhitekta Korbarja Dragofina iz Zagreba kot najbolj ustrezajoč. Ta načrt so po podrobnejših proučitvah še znatno izpremenili. Splošne in detaljne načrte je odbor oddal ing. nrh. Platnerju Josipu v izvršitev. Na pod'lagi dokončnega načrta so ra-pisali gradbena in obrtniška dela. S pripravljalnimi deli so pričeli na jesen leta 1938, naslednjo pomlad pa so oddali gradbena dela najnižjemu ponudniku Belcijanu Boštjanu iz Komende za din 707.201.—. Ostala obrtniška dela so bita ražen centralne kurjave oddana izključno domačim podjetjem. Blagoslovitev temeljnega kamna se jc izvršila na svečan način 2C. novembra Zato je občinska uprava že spomladi I. 1937 sklenila, da začne z gradnjo zavetišča takoj in da v to svrho uporabi tekoča obč. sredstva, ne da bi pri tem še posebej obremenjevala davkoplačevalce. Za začetek je imela obč. uprava na razpolago ubožni zaklad, nekaj hranilnih vlog in dvakratno dotacijo iz obč. proračuna po 200.000 din, skupaj 510.000 din. S tem zneskom naj bi se z gradnjo pričelo. Ustanovljen je bil v ta namen poseben pripravljalni odbor s predsednikom g. Petrom Ar-nežem na čelu, ki je takoj začel z delom. Spočetka je bilo treba prebroditi mnogo težav in zaprek. Zlasti je bilo važno vprašanje stavbi-šča. Stavljenih je bilo več predlogov, toda večina se je izrekla za prostor na „Pisarjih". kjer zavetišče tudi danes stoji in ki je bilo last jeseniške cervene nadarbine. Nakup zemljišča, ki meri nad 10,000 kv. m, je obč. uprava odobrila in razpisan je bil javen natečaj za napravo idejnega osnutka za zavetišče. Poslane načrte je komisija vsestransko precenila ter 1938. v aprilu prihodnjega leta pa je bila stavba že v surovem stanju pod streho. Odslej dela niso napredovala po predvidenih terminih, ker so bili mojstri in pomočniki često klicani na orožne vaje. Posebnost v zavetišču je kapela, posvečena sv. Emi. Na oltarju je umetniški reljef, delo g. Hohnjeca iz Gelja. Letos v jeseni je bila stavba toliko dovršena, da je mogel biti sprejet v zavod prvi oskrbovanec. Prostora je v zavetišču za 50 oskrbovancev. Stroški za zavetišče so sledeči: a) zemljišče, projektacijski stroški in -.redntev dvorišča, vrtov ter potov din 394.377__. din: h) gradbena in obrtniška dela din 1,570.923.—. c) oprema zavetišča in kapele din 248.154.—. Skupno znašajo stroški torej 2,213.454.15 din. Mestno zavetišče je dovršeno. Mnogo trutln in žrtev je zahtevalo, toda upajmo, da nam bo vse to povrnjeno, ko bo dobro uspevalo in nudilo pomoč najpotrebnejšim ter s tem vršilo , svojo plemenito naloeo. Drobne novice » Jesenic Miklavža so letos v posebno obilnem številu prišli gledat v Krekov dom. Popoldne je bila dvorana nulrpuna z malimi, zvečer so jo pa napolnili odrasli. Obakrat je bilo res s skrbnostjo in čutom finese pripravljeno. Popoldansko mladinsko prireditev so prikazale čč. sestre z gojenkami Krekovega doma in nekaterimi otroci iz vrtca. Najprej smo videli, kako sta se dva poredneža preoblekla v Miklavža in parklja. Toda oba je pravi parkelj odnesel. Posebno lep in ljubezniv je bil potem pravi Miklavž, obdan s tolikimi angelci. od katerih je bil eden lepši ko drugi. — Večerno priredntev je nnštu-diral dramatski odsek Krekovega prosvetnega društva. — Za uvod so prikazali enodejanko „Usodua zamenjava". Nastopili so naši priznani igralci in igralke. Dvorana se je od srca nasmejala. Seveda, če nastopi g. Ahac! Ta večer se je moral vživeti'v šaljivo in tudi v najbolj resno vlogo. Miklavž se je najprej pritožil, da je letos h; težko prišel z nebes, ko je pa toliko zrakoplovov v zraku. Tudi pomanjkanje bencinskih kart je čutil, toda i nu steklenica s pelinkovcem. Meso so zaplenili nekemu raznašalcu, ki ga je v petek raznašal po kranjski okofiei. Radi ledene ceste se je v torek primeril na Jelenovem klancu karambol, ki pa ni povzročil prevelike nesreče, le neka mlekarica je prevrnila vse mleko in smetano, kar je peljalu v Kranj. Godba Planina, Kot odsek prosvetnega društva v Kranju že nekaj časa obstoji godba na pihala, ki je že toliko napredovala, da bo mogla tudi nastopati. Nadela si je ime „Planina". Ker pa ima godba mnogo stroškov, Bo iskala dobrotnikov, ki bi ji s stalnimi mesečnimi prispevki pomagali vzdrževati se. Občni zbor je sklenil, d« se bodo med prijatelji nabirali podporni člani, ki bi prispevali mesečno vsaj po 10 din. Ustanovni člani pa plačajo enkrat za vselej vsaj din 500.—. Te dni bodo člani godbe Planina nnbirali po Kranju in bližnji okolici podporne in ustanovne člnr.e. Z veseljem podprimo idealno stremljenje naših fantov godbenikov. Kavo, čaj v eni minuti — dobite samo v slaščičarni Š I N 'K V okviru godbenega odseka „Planine" se bo ustanovil tudi violinski oddelek. Godbeniki, ki imajo veselje za to godbo, naj se prlglase v društveni pisarni v torek ntli pa v petek zvečor pri godbeni vaji. Slovensko planinsko draštvo, podružnica v Kranju vabi na sestanek *'Bc fotoamaterje svojega okoliša dne 17. decembra t. 1. ob 20, uri v gimnazijo v Kranju v gvrho ustanovitve fo-lonmaterskegu Odseka. Redni setanek FO Kranj bo v četrtek dne 1°. decembra"ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Bog živil Prosvetno društvo v Kranju opozarja, da za svoje prireditve ne bo dostavljajo osebnih vabil, ampak bo obveščalo občinstvo o svojih prireditvah le z letaki oz. plakati ter po časopisju. Vse somišljenike, člane in prijatelje vahi-mo. da se redno udeležujejo vseh naših prosvetnih večerov, proslav ter iger. Igra za Silvestrovo „Državni uradnik" je priporočljiva vsem društvom, ki prirejajo silvestrovanje. Traja 20 minut. Je nova, originalna burka, ki bo povsod uspela, ker je prirejena za današnji čas. Cena za izvod in tantijema din 2(/.—. Dobite jo v Centralni prosvetni pisarni v Kranju al: na Prosvetni zvezi v Ljubljani. Hud mraz traja že skoraj 14 dni po celi Gorenjski. Tudi sonce nima več toliko moči, da bi čez dan ozračje ogrelo. Zunaj Kranja je zadnje dni padel termometer celo na 12 stopinj pod ničlo. Nekateri potoki in bajarji so že zamrznili ter so se na njih pojavili navdušeni drsalci. Prejšnjo soboto je padel barometer zelo nizko in pričakovali smo, da Bo začelo pošteno snežiti, toda padlo je le malo babje-ga pšena. V sredo ponoči je pričelo snežiti, fo-dtk dopoldne je že prenehalo, vendar izgleda, da bo ta sneg obstal, ker je padel na suha in zmrzla tla. Mraz precej ovira stvabno delavnost in marsikje so morali začeta dela preložiti nn spomad. MILO si lahko skuhate sami doma. — Kako to naredite, Vam povejo v DROGERIJI B. ŠINKOVEC KRANJ • PREŠERNOVA UL. 2 Tam dobite tudi vse, kar rabite za kuho lllllllllllUHilitlllllllllll Zučetek zime je prinesel mnogo skrbi revnim družinam, ki nimajo ne dovolj hrane ne kuriva in ne obleke za nastopajoči mraz. Sezonski delavci izgubljajo delo, tovarne delajo v skrčenem obsegu in napovedujejo še obsežnejše o-mejitve in redukcije v obratu. Prihrankov ni ne tu ne tam in marsikdo z zaupanjem pričakuje pomoči od Akcijskegu odbora za zimsko pomoč, ki se je baš sedaj ustanovil. Kljub vsetaiu pa izgleda, da bo letošnji božič zelo živahen v tujsko-prometnem oziru. Božične počitnice, ki bodo trajale polnih 20 dni, bodo dale mnogim prilike, da prebijejo nekaj i brezskrbnih dni na naših gorenjskih sneženih poljanah. Polnočni vlak. Pred nedavnim je bil ukinjen nočni vlak. ki je odhajal iz Ljubljane ob 23.30 in je prihajal v Kranj ob 0.22, oziroma zdaj vozi samo ob nedeljah in praznikih. Ukinitev je zadela Kranjčane in vse Gorenjce tem bolj, ker tudi večerni brzovlak ne vozi več. Oba vlaka so uporabljali mnogi gospodarstveniki, ki so imeli opravke v Ljubljani kasno v noč, nn drugi strani pa je ta zveza omogočala vsej Gorenjski, da se je marsikdo motel udeležiti raznih kulturnih prireditev v Ljubljani: tečajev, sej, zborovanj, geldališčn i. p. Pri tem je treba pomisliti tudi nn to. da ljudje, ki slične prireditve obiskujejo, v veliki večini nimajo sredstev za prenočevanje v Ljubljani. Ker je obenem tudi avtomobilski promet zelo skrčen, je Gorenjska na ta način kulturno skoraj popolnoma odrezani od Ljubljane. Polnočni vlak je vršil znatno kulturno in gost>odarsko nalogo, pa čeprav se je imenoval „lump". Zato odgovorne činitelje prosimo, da se zavzamejo zn vrnitev tega vlaka, kar bo tudi za železnico rentabilno, saj je bil vlak skoraj vedno poln. Občina ponovno opozarja, da si nabavite zaloge koruze. Naročite ja lahko na občini ali pri Gorenjski kmetijski zadrugi. PRIMSKOVO Poroka. V soboto sta se na Brezjah poročila g. Mirko Gorjanc, uslužbenec v zobnem ateljeju g. Ilolchakerja in agilen član fantovskega in prosvetnega odseka Primskovo z gdč. Urško Pu-stavrh. Poročil ju je č. g. Fabiani. Za priči sta bila ženinov šef in nevestin brat. Obilo sreče! Na Miklavžev večer je bilo v Prosvetnem domu na Primskovem obdarovanih blizu 120 otrok. Vsem dobrotnikom, ki so k obdaritvi kaj prispevali, predvsem ravnateljstvu tovarne .,In-tex" in „Jngobrune", se tem potom najlepše zahvaljujemo. Kljub stiskam današnjega časa je bil Miklavž še kar bogat, a upajmo, da bo drugo leto še bogateJSi. ŠKOFJA LOKA Ne veš ne ure ne dneva. Ta teden smo imeli pri nus kar pet mrličev. Iz Ljubljane so pripeljali našega domačina dr. Antona Jamarja, znanega zdravnika za pljučne bolezni. Pri Pechar-ju je umrla gospodinja gospa Klotilda Pecher. V Novem predmestju je nenadoma umrl proku-rist Ernest Pavlin. Prepeljali so ga v Ljubljano. V nedeljo je preminula gospa Marija Čadež, delavčeva žena iz Kapucinskega predmestja. Na Dobravi v Puštalu pa je umrlo štiri in pol mesečno dete družini Hribernik. Naj bo vsem Vsemogočni usmiljen sodnik! Preostalim pa naše najiskrenejše sožalje! Na nedeljskem občnem zboru Združenja obrtnikov je bil z ogromno večino izvoljen novi odbor z nosilcem Bozovičnr Pavletom na čelu. Miklavževa prireditev v Društvenem domu je prav lepo uspela. Popoldne je Miklavž obiskal in obdaroval lepo število otrok. Zvečer pa je ob veselem večeru obdaroval starejše. K bogatemu obdarovanju siromašnih otrok tako v Društvu kakor v Gabrku je največ pripomogla požrtovalnost Vincencijeve konference, ki je pri dobrih ljudeh in dobrotnikih, med katerimi moramo omeniti zlasti vse tovarne in trgovine, zbrala prav lepo število darov, katere je nato Miklavž razdelil med male revčke, da jih ne bo zeblo. Občina je ta teden začela odstranjevati prst nn prostoru, kjer bo tekla nova zvezna cesta med Vojaško in Kolodvorsko cesto. S cesto se že kažejo oblike, ki jih bo zavzel novi del mesta. Občina je pričela z merjenjem parcel na Kamnitniku, ki jih bo spom'adi prodala lastnikom hišic, ki že sedaj stoje na teh parcelah. Prav je tako, da bo enkrat ta stvar urejena. I Za tlakovanje Kolodvorske ceste je že vse pripravljeno. Navožene so velike količine kamenja, katerega so stroji zmleli. Prispeli so tudi že drugi stroji in vse kaže, da se bo spomladi takoj pričelo z delom. Tako se vendar od kolodvora do mesta poleti ne bo neprestano valil oblak prahu. Ob dežju pa ne bo treba več ga/iti blata do gležnjev. Tudi to je zasluga JRZ. Večje količine moke si je nabavila „Skofje-loška predilnica" za svoje delavstvo. Moko bo razdelila po lastni ceni med delavstvo. Isto tako so si nabavili delavci večje poličine masti pri tovarni. Ravno tako prakticira tovarn i „Se-šir", ki je nabavila poleg moke in masti tudi še premog po znižani ceni. Mezdno gibanje v „SešSrju". Kakor je „Go-renjec že na kratko poročal, se vodi v tovarni „Šešir" precej ostro gibanje, kateremu so sledila pogajanja za zvišanje delavskih mezd. Delavci so zahtevali (JSZ) povišek po 1.05 na uro, dočim je uprava ponudila sprva le 0.40 din, nnto pa po 0.50 din poviška na uro. Pri tem so pogajanja zastala. Kakor smo pa sedaj zvedeli, bo prišlo kaj kmalu do sporazuma in sicer na podlagi poviška 0.55 din na uro. Moko za svoje delavce je zopet nabavila tovarna Seštr... katero je v četrtek jrazdelila med nje. Petrolej na karte. Tudi pri nas so ta teden pričeli deliti petrolej nn karte, ki se dobe nn občini. KrnSno mriko je sedaj pred prazniki pri nas skornj nemogoče dobiti. Izgovori so vsemogoči. Res ne vemo ali moke res ni. nli je samo na ieziku ni. Nekateri upnfo, dn bodo znto ljudje kupovali belo moko, kar pa ogromni večini ni mogoče. Sevedn so pri tet stvari najbolj prizadeti mali trgovci in delavski sloji. RETECE PRI fcKOFTI LOKI 2rapna cerkev je kupila znamenje ob glavni cesti od gostilničarja Prelesnika za 3.500.— din. Po dolgem času je to znamenje vendar prillo v prave roke, da se ne ha treba bati, da bi se podrlo. C' Ni kilo Sc kina, ki bi V«n postregel z W\i m pr«(ramom kot KINO JMARTINSKI DOM - dvojni projrram: ZALJUBLJENCA »ajboijši in a™«......■»■ ■■■■■»'■»imiiiiiiiiiii najnovejši film J.Sl.Donaldove in Nolson Eddya v nar. barvah in S N E d U L Č I C A od 12- decembra *a———nwwwi.....m.....um do 16. decembra Predstavo v dol. ob '/»• v ned. ob 8., 0. In 9. __t____.„ STRAS 3 DUPLJE Nekaj novega i V nedeljo 15. decembra priredi naše Prosvetno drairfo točso ob pol 4 uri popoldne v gasilski dvorani kino-predstavo. Predvajal se bo krasen film: „Carski sel", prirejen po povesti, ki jo je izdala pred nekaj leti Mohorjeva družba. Za kratek čas bo dedilo še par smešnih prizorov. Vsi vljudno vabljeni! Vstopnina nizka. BLED Preteklo nedeljo smo videli v veliki dvorani Prosvetnega doma poučno igro .Izgubljena Marta", katero so uprizorila dekleta iz Dekliškega krožka na Bledu. V nabito polni dvorani so ljudje t razumevanjem in zanimanjem sledili igri. Gdč. Cilka Gogalova je s svojo dramsko umetuostjo v vlogi Marte zadostila javnosti v polni meri. Gospod Pomidori (Matej Go-ga,la) je s humorjem zabaval ljudstvo ter svojo vlogo izpeljal v najboljšem tonu. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno. Zahvaliti se je treba posebno gdč. učiteljici Zitkovi, ki je sicer še malo časa na Bledu, pa uživa vse spoštovanje in pohvalo radi svoje požrtovalnosti. Na Bledu še ni bilo tako dobre učiteljice, ki bi si v tako kratkem času pridobila toliko zaupanja in ljubezni. Dekliški krožek deluje z največjo pridnostjo, bolj kot kdaj prej. Zato gdč. učit. Zitkovi največja pohvala za dobro katoliško in slovensko delovanje. Kakor smo pred letom poročali, plakati prosvetnega društva sploh niinafo nobenega obstanka. Jasno nam je bilo, kdo jih je trgal, tudi povedali smo to takrat. Danes pa pravimo, da je tudi Bog pokazal s prstom nanj in od tega časa imajo plakati mir! PREDDVOR Prosvetni večer, ki ga priredi prosvetno društvo v Preddvoru v nedeljo dne 22. decembra ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domn bo prvi večer v letošnji sezoni. Predavatelj g. ravnatelj Zor bo obravnaval zelo zanimivo temo in bo predavanje poživil s skioptičuimi slikami. 2e sedaj opozarjamo vse farane, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Za člane prosvetnega d-ruštva je udeležba obvezna. Veliko senzacijo je v Preddvoru in okolici napravil strokovnjaški vlom pri g. Slancu Josipu, upravitelju graščine in žage g. Dolenca. V noči od 29. na 30. november je neznan vlomilec vlomil v pisarno v graščini Hrib v Preddvoru. Vlom je bil strokovnjaško izveden. Na severni strani graščine, kjer je pisarna je bilo vlomljeno skozi okno v salon. Križi na oknih so bili izžagani in stekla pobita. Da se ni slišal ropot, so stekla namazali s testom. T pisarni, kjer sta bili dve blagajni, so zjutraj našli obe blagajni šiloma načeti. Verjetno je, da sta bili obe odprti s t. zv. svinjsko nogo, tako da sta sedaj obe neuporabni. Vsaka blagajna jo bila predrta štirikrat in sicer zunanja stena na štirih oglih in notranji predali na treh krajih. Po pisarni je bilo vse razmetano in še celo telefon, ki je v pisarni, je bil izključeni. Radi vetra, ki je to noč pihal, so vlomilci opravili svoje delo nemoteno. Odneseno je bilo v gotovini din 7.000.—, dve puški in ročni kovček. Tako strokovnjaškega vloma še ni bilo v našem kraju in upamo, da bodo tudi tem vlomilcem oblasti kmalu prišle na sled. Ta teden je prispela prva pošiljka koruze za občino, kar so ljudje že težko Čakali. Tudi petrolej daje svoje skrbi v fari in občini, ker bi vsi radi čim več, a te tekočine zelo primanjkuje. Malo potrpljenja bo tudi tu treba. Občinski odbor občine Preddvor ima svojo redno sejo dne 15. decembra ob 8. uri zjutraj. Ustanovil se bo občinski prehranjevalni urad. NAKLO V nedeljo 15. decembra je ob 3. uri popoldne v Stari šoli ponovitev igre „Izgubljena Marta". Lahovec obsojen na S let roblje. V Si !o 11. t. m je bila v Ljubljani pred malim senatom razprava proti morilcu Lojzeta Goloba, ki je padel kot žrtev pijanske podivjanosti 10. novembru t, 1. Umor je v javnosti močno odjeknil in zato je bila obsodba Lakovca in njegovega pajdaša Meštroviču vsej javnosti v zadoščenje. Zidar Vinko Lahovec je bil zaradi zločina uboju obsojen na 5 let robije, čevljar Slavko Me-štrovič pa na i leto robije, ker je pri uboju pomagal. Državni tožilec je vlo/il priziv radi prenizke kazni. HRASTJE Miklavž je bil v Prosvetnem društvu v Hra- stju letošnje 'eto zelo radodaren. Razdelil je med 50 revnih otrok nad 250 m razvrmvrstnega blaga. Da je društvo moglo prirediti tako bogatega Miklavža, je predvsem zasluga radodarnih tovarnarjev, ki jim izreka na tem mestu iskreno zahvalo. V torek zvečer ob 7. uri smo ob obilni udeležbi prisostvovali skioptičnemu predavanju čg. Svclcu o njegovem življenju v Franciji in o njegovi težavni in burni vrnitvi v domovino. Nnš Prosvetni dom se bo prihodnje leto popolnoma prenovil. V ta namen se že pripravlja material, ki pn bo radi splošne draginje zahteval precejšnje gmotne žrtve. Fantovski odsek priredi v nedeljo ob 3. uri popoldne vojno dramo ..Konjeniška patrulja". STRAN 4 >GORENJEC« IZJAVA Podpisani Obed Miha preklicujem in obžalujem vse, kar sem govoril o Kočevarju Rudolfu in se mu tahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Kranj, dne 18. novembra 1940. Obed Miha. PREKLIC Voglar Jožef, pos. in mizar t Naklem prekli-rujem kot neresnično, kar sem govoril dne 29. 9. 1940 v gostilni Ferjanc v Strahinju o zns. tožilcu Strupi Primožu, delavcu v JugočeSki, Kranj in izjavljam, da je očitek, ki sem ga takrat izrazil, da je Strupi Primož L 19>6 kot delavski zaupnik dobil denar ob priliki štrajka od tovarne Jugoccška, torej da je bil podkupljen, neresničen in neosnovan. Voglar Jožef. Rasgrla* Opozarjajo se vsi uslužbenci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, da se od 1. decembra 1940 dalje tudi specialni doprinos za narodno obrambo plačuje v posebnih znamkah, ki se nalepljajo v davčne knjižice. Te znamke se dobe v trafikah, kjer se izdajajo tudi davčne znamke za uslužbenski davek. Kranj dne 28. novembra 1940. Sef davčne uprave, vis. davčni inspektor. Neprijavljeni radio aparati se morajo plombirati. Vsi lustniki odjavljenih radio aparatov se opozarjajo na odlok poštne direkcije, da morajo hiti vsi radio aparati do 15. decembra 1940 ali prijavljeni ali pa plombirani od pristojne poste. Po 15. decembru bo smatrala pošta vse radio aparate, ki ne bodo bodisi prijavljeni bodisi plombirani, kot brezpravno instalirane. Taki aparati se zaplenijo in se odmeri globa v znesku 900.— din. Kdor je aparat prodal ali zamenjal, naj pismeno sporoči ime kupca oziroma trgovca. Plačilo občinske davščine na vozila. Lastniki motornih vozrl se zadnjikrat opozarjajo, da vplačajo zapadle občinske takse za tekoče proračunsko leto tekom prihodnjega tedna v občinski pisarni, ker bi se sicer moralo proti njim uvesti izvršilno postopanje, s čemer bi se jim povzročili občutni stroški. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasio se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali St. 5. (v hiši g. Šipica) Nov klobuk znamke Adamič se je našel na cesti iz Kranja proti Preddvoru. Dobi se pri Orebarju v Srakovljah. Večje število kompletnih sobnifl oprav se bo prodajalo v ponedeljek »6. decembra 1940 popoldne od 1. ure nuprej v hotelu „Jelen"4. Kupci vljudno vabljeni. Prazno sobo, eventuelno s kuhinjo iščem za 1. januar. Naslov v upravi lista. Odda se lepo trisobno stanovanje in mebliru-iia soba za 2 osebi. Naslov v upravi lista. Delavnico ali skladišče na dvorišču, velik prostor, takoj oddam. Naslov v upravi lista. Uaznovrstno rabljeno pohištvo (nizke omare itd.) takoj prodam. Naslov v upravi lista. Prodam pisalni stroj znamke Erika. Cena 1600 din. Naslov v upravi lista. Sprejme se k enemu otroku pridno in pošteno dekle, ki je vajeno kuhanja in gospodinjskih del. Nuslov v upravi lista. Dvosobno stanovanje s pritiklinami iščem za 1. januar. Naslov v upravi ..Gorenjca". Za bombažno tkalnico se sprejmeta dve privi-jalki za osnovne valje, nadalje ena vdevulka in ena snovnlka. Ponudbe pod šifro „Tekstilna" na upravo tegu lista. Žena: 9To je pa HIMO-klobuk" Mož: v Ta pa, ta. Odslej bom nosil vedno in edino orlg. MIŠKO • klobuke*" Dobijo se v Kranju, poleg farne cerkve Prodam hišo v najbližji okolici Kranja, ob ba-novinski cesti, s trgovskim lokalom in upeljano trgovino, z vodovodno in električno inštalacijo. Pismene ponudbe na npravo lista pod šifro „ H i š a ". Šivalne stroje nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni v trgovini Omejc L, Kranj Tavčarjeva ulica itev. r ^Sprejemu tudi popravilu! Izredno ugodnost in u d o b n o s t pri opremi stanovanj boste imeli, ako naročite pohištvo iz trdega ali mehkega lesa, solidno v pleskanju ali polituri edino le pri Planinsku poleg mostu na Primskovem l"AH ČENČIt In FRANC KOŽELJ Največja zaloga damskih plaščev, oblek in hubertj; plaSćev. * Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinaru: v Ljubljani, Frankopanska nlira tt. Priporoča se novoofvorjena brivnico KOS Peter - Jaha(<«>v prelai Vsakovrstne rabljene predmete kupuje »Ugodnost« - Kranj POZOR, mesarji in nakupovale! surovih koži Kupujem surove domače svinjske kože, v vsaki množini, po najvišjih canah. Ivan Prešeren, tovarna čevljev, Kranj 1 KRZNARU A KLIM AR, KRAK J - JMBMI0B Delamo in predelujemo vse vrste boe, ovratnike, lisice, plašče, jopice itd. itd. % Ravno tako je stalno na zalogi vseh vrst kožuhovina. __m Kupujemo kože divjačine (lisice, kune itd.). SVINJSKE KOZE RAFAEL BAT1STIČ Stražiščc pri Kranju-Tel. Kranj 50 Kot vsako leto kupujem tudi letos vsako množino svinjskih kož po najvišji dnevni ceni — Pred oddajo Vaših zalog nam jih ponudite. Istočasno Vam želim V E S K L BOŽIČ! ZA BOŽIČ najprimernejša darila JUVEL1K IN DOBAVITELJ i.RANGUS KRAH J P 0 D LJUB NIŠ Kis fej I Ti i ' BAR 11 POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV ..Res je tako! Kam bomo sli V Vidva s Francetom že, a kam bom šla jaz?" je stokala Micka. „Kam se primoži!" ji je pol za šalo pol zares svetoval Janez. "Kdo me pa hoče?" je zardela Micka. „E, ni vrag!" je menil Janez. „Jaz sani vem, da boni šel. Poiskal si bom tlelo v tovarni, si ustvaril dom in vzel Ančko. Naveličul sem se tega garanja, ko pa oče na debelo zapravlja!" „Če te le ne bodo preprečili oče?" je plaho dejala Micka in ga pogledala, kot bi se bala zanj. „Kako neki?" „Kako, to sama ne vem. A v duši slutim nesrečo!" mu je odvrnila. ..Beži no, bez i jo je malomarno zav r mil. „Ženske vidite strahove. „Da bi le šlo vse gladko! Pa najbrž nebo. Varuj se, Janez! Oče so v pijanosti vsega zmožni; saj jih poznaš. Molila bom. da se vse srečno izteče, zdaj pa moram zakurili za večerjo!" Janez je zaslutil v sesirinnh besedah resnico. Odšel je nazaj v hlev, a le s težavo je opravil živino, ker gu je roku tako hudo bolela. Ko se je zmračilo je prišel tudi France z njive. „Kje »o pa oče?" je vprašal. Povedala sta mu vse. Tudi on ni mogel razumeti, zakaj oče tako divje sovraži Onbrovc. „Pri nas bo šlo tako vse k vragu!" je menil ludi France in zamahnil z roko. Povečerja!i tO in Sli spat. Janez ni mogel zaspati. Roka ga je bolela, še bolj kot roka pa ga je skelelo, da se bo moral boriti na življenje in smrt za svojo Ančko. — Oče ne bo ocljenjal in in on tudi ne. Naj se zgodi kar koli. boril se bo za njo do zmage ali do smrti! Ni mogel zaspati. Premetaval se je na ležišču in slišal biti uro za uro iz čumnate. Bližala se je že enajsta. — „Pojdem!" Še nikoli ni klical, danes pa pojde! Toliko ima povedati Ančki... Vstal je, se tiho oblekel in napravil nekaj korakov. France je krepko vlekel dreto. — Odprl je vrata: niso zaškripala in tiho jih je zaprl nazaj. Po stopnicah je hodil tiho, kolikor je le mogel. Ni se sicer nikogar bal, ker očeta ni bilo doma. a ni hotel, da bi sestra in brat vedela, kam gre. Tiho je odprl vezne duri in stopil v hladno jesensko noč. Vzel je v drvarnici lestev in si jo nadel na ramo. Vse je bilo tiho, le šuštenje listja, ki je padnlo z dreves, je motilo tišino noči... Janezu je burno udarjalo srce, ko je stopal po stezi proti sosedu: „Ali se mi bo oglasila? Kaj bo dejala?" Tiho je stopi! okoli hiše. Pes je zarenčal v kolibici, Janez pa ga je poklical: „Sultan, sultan, le liho bodi!" in pes. ki ga je spoznal, je mirno dremal naprej. Prispel je na drugi konec hiše, kjer je bilo Ančkino okno. Pomišljal je malo, nato pa prislonil lestev na zid. Preden je stopil na lestev, je prisluhnil. Vse je bilo tiho. Stopil je počasi in tiho na lestev in kmalu je bil pri oknu. Posrkal je in tiho poklical: „Ančka!" — Nobenega glasu. — Janezu je bilo, da bi najrajši odšel. Roka ga je bolela in zeblo ga je, da je drgetal. Ljubezen do Ančke pa je premagala vse njegove bolečine in tudi mraz. Potrkal je vnovič. Poklical je glasno: „Ančka, odpri! Jaz sem. Janez!'" V sobici se je nekaj zganilo in znšumelo. Janez je zagledal belo postavo, ki se je bližala oknu. „ Janez, ali si ti?" je šepeta je vprašala bela postava. Janez je spoznal Ančkin glas. „Jaz sem, jaz, lAnčka, le odpri!" je skoraj naglas dejal Janez. Okno se je tiho odprlo. „Joj, kako je mraz! Ali te nič ne zebe, Janez?" je tiho, ljubeče zašepetala Ančka. ..Zebe? — zebe me že, zebe! Ali toliko novega je, Ančka, da sem moral priti. Moram ti povedati vse! „Pa je tukajle tako mraz, Ančka. Bi lahko šel notri?" j/ „Zebe te, vem; no pa žlezi notri P je malo s strahom rekla Ančka. „Ampak tiho, da te kdo ne sliši." Janez je hitro in tiho zlezel skozi okno v sobico in za sabo zaprl okno. Dala mu je stol, sama pa je zlezla v posteljo. „No, Janez, zdaj pa le povej, kaj ti teži srce!" ga je zaprosila. Sedel je tik njenega zglavja, ji pobožal lase in jo prijel za roko. Tiho se je sklonil in jo poljubil na čelo. „Veš, Ančka, naš oče že vedo, da sva šla danes skupaj iz Loke!" Ančko je kar dvignilo na postelji, tako jo je iznenadilo. „Kaj praviš? Vaš oče, da že vedo? Saj io ni mogoče!" ,,0 je. je! Vse je res!" je pritrjeval Janez. „Beračka Urša naju je videla. Zdaj že vsa vas ve za to in pol T.oke!" „Urša?" je vzkliknila Ančka. „Baba nemarna! Ta je povedala trikrat toll'fo kakor je res." ..Da. da trikrat toPko!" je pritrdil tudi Janez. ..Poglej, pri nas je na dolgo in široko vse pripovedovala Micki in oče je slišal. Ne moreš si mislili, kako je zbesnel. Vpil je in razgrajal, da se Bog usmili.1 Prišel sem domov, ne vedoč, kaj vpitje pomeni; a kaj kmalu sem zvedel. — Po kratkem prepiru z menoj, ko sem mu povedal, da te imam rad in da rajši pustim domčijo kakor pa tebe, je zgrabil puško, jo obrnil in udnril!" Za uredi let n I :dajatelja »>dffo»«rjn VertovSek Milun v Krim ju. Tiska TiHkarna Tiskevnega dr*«tva v Kranju.