NOVO MESTO oktobra BREŽICE - Izmed 3 kandidatov bodo jutri na razšiijeni seji občinske konference SZDL izvolili 2 člana republiške konference Socialistične zveze. NOVO MESTO - V sredo so predstavniki obrtnega montažnega podjetja Inštalater zagotovili, da bodo v gimnaziji, ki letos slavi 225-letnico, do 10. oktobra uredili centralno kurjavo. KOCEVJE - V torek popoldne je bil pripravljalni sestanek za ustanovitev taborniške organizacije, ki gaje organizirala Zveza mladine. METLIKA - Končno je metliška občina dobila svojo kulturno skupnost. Ustanovljena je bila 27. septembra, njen predsednik pa je Toni Gašperič. NOVO MESTO - Na torkovem posvetu so predstavniki gospodarskih organizacij, sindi-ištov in služb za zaposlovanje iz Dolenjske, razpravljali o možnostih za zaposlitev ISOO naših zdomcev. TEŽKA VODA - Strajn^ev konj je v ponedeljek skočil na avtomobil, s katerim se je Ivan Molek iz Trnovca peljal v Novo mesto. Med srečanjem z avtomobilom se je konj splašil in postavil na zadnje-noge. , NOVO MESTO - V torek je okrožno sodišče obsodilo na 2 leti in šest mesecev strog^a zapora Jožeta Brajdiča-Nena, ki je v maju in jungu letos v družbi z mladoletnikoma zagrešil štiri tatvine: vdiral je v hiše v Rodinah, na Stari gori pri Mimi in Veliki Loki. TREBNJE — Božo Kovač, ]^lan izvršn^a odbora republiške konference SZDL, bo danes popoldne (1. oktobra) ob 15. uii vodil razgovor o spremembah slcMrenske ustave. DBH NOVO MESTO JE UAŠA BANKA 500 let mesta Kočevje Najpomembnejše (jutrišnje in sotx>tne) prireditve te dni Jutri, 1. oktobra ob 16. uri, bo tradicKJnalni „Tek v počastitev zasedanja Kočevskega zbora“ po ulicah Kočevja, ki bo tokrat posvečen še 500-letnici mesta. Mladinci bodo tekli na 1500 m dolgi progi, pionirji na 1000 m, mladinke pa štafeto 4 X 300 m (skupno 1200 m). Zmagovalci tekov bodo prejeli pokale v trajno last, najboljši prvi trije v vsaki skupini pa kolajne (zlato, srebrno, bronasto) in diplome. Zmagovalna ekipa mladincev bo dobila še prehodni pokal občinske skupščine. Okoli 19. ure se bo začel pri spomeniku ognjemet, ob 20. uri pa v še3covem domu dramska predstava Celjskega gledališča „Veronika De-seniška“. V so1x)to, 2. oktobra, bo ob 10. uri v Seškovem domu svečana seja občinske skupščine. Na dnevnem redu bo med (frugim: govor predsednika občinske skupščine Mira Hegleija, svečani govor dr. Metoda Nfikuža, grejem odloka o podelitvi domicila VDV brigadi, sprejem sklepa o pobratenju občin Dolina in Ko-če^je, razvitje prapora občinske organizacije ZZB, podelitev nagrad sklada Jožeta Šeška, podelitev priznanj OF in kulturni program. Ob 11. uri pa bo pri spomeniku svečano podeljena VDV brigadi domicilna listina. J. p. TEDEN BOJA PROTI TUBERKULOZI Zajezitev tuberkuloze .^Oglejte jih, hruške so odlične — pridelek obilen!** pravijo obiralci na posestvu Agrokombinata Krško v Leskovcu. Na dan natigajo po dva, tri ali celo pet vagonov prvovrstnih hrušk sorte kleržo, ki jih gospodinje nadvse cenijo za vihanje. Nasad v Leskovcu je star 15 let in samo te sorte bodo nabrali 45 vagonov. (Foto: J. Teppey) ki bosta na skupnem manevru oboroženih sil in prebivalstva počastila jubilejno 30. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in preizkusila uspešnost naših načrtov o splošni ljudski obrambi S številnimi proslavami po vsej državi se letos spominjamo začetka revolucije v zgodovinskem letu 1941. V jubilejnem letu pa bomo prihodnje dni preizkusili in dokazali, kako smo piipra^ijeni in sposobni braniti državo in z njo vse, kar ano ustvarili in za kar je v NOB padlo tolikšno število Ij^i. Sebi in svetu hočemo pokazati, da smo čvrsto pripravljeni braniti naš socialistični sju^upravni sistem pred zunanjimi sovražniki in pred vsemi, ki bi slćušali ovirati naše mimo ustvaij^o delo. V zadnjih letih se je obrambna ^osobnost socialistične Jugoslavije nerale JLA, ki bodo prišli na del našega ozemlja, vsem udeležencem manevra pa želimo kar največ uspešnega in koristnega dela! Krepitev obrambnih sil je jamstvo naše svobode! Nekoč: zanesljiva smrt zaradi jetike, danes: le še iz> jemal Strah zaradi pljučnega raka narašča Od 27. septembra do 3. dctobra imamo letos v Jugo-slavqi teden boja proti tuberkulozi, v Sloveniji pa bomo hkrati proslavljah tudi 50. . obletnico bolnišnke „Golnik**. Ob tej priložnosti navajamo iz gradiva, ki ga je s tem v zvezi podal republiški odbor Rdečega križa Slovenije, nekaj najbolj zani-mivfli in vedno važnih obvestil, števflk ter drugih podatkov, do kod smo doslej prišli v boju proti tej nevarni bolezni Primarij dr. Ivan Amon med drugim poroča, da smo v zadnjih 25 letih boja proti tuberkulozi dosegli v naši državi, predvsem pa še v naši ožji domovini, v Sloveniji, izredno lepe in zavidljive u^ehe. Lahko že trdimo, da smo na pragu, ko bo ta nekoč množična soci^na bolezen skoraj izkoreninjena. Se pred 10 leti pa je bila tuberkuloza tudi pri nas velik medicinski problem. Uspeh za tako učinkovit boj je treba pr^isati mnogim dejavnikom. (Nadaljevanje na 4. strani) močno povečala. Jugoslovanska armada je postala moderno in sodobno opremljena; po novih ustavnih dopolnilih je „JLA skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti SFRJ, vseh delovnih ljudi in občanov". Hkrati z JLA smo razvili tudi vse sile za splošno ljudsko obrambo. Taka obramba je najširša oblika organiziranega ljudskega odpora, oboje - JLA in partizanske enote — pa se zajemno dopolnjuje. Prvi veliki skupni preizkus vseh različnosti in podobnosti, strat^ije in taktike, pa seveda tudi organizacije in poveljevanja se bo v kratkem začel na obsežnih jesenskih vojaških vajah. Na kombiniranih manevrih enot JLA, partizanskih čet ter vseh drugih slu& in organizacij ^lošn^a ljudskega odpora bomo: - v okviru jubilejne 30-letnice začetka vstaje naših narodov pokazali moč in pripravljenost vse družbe za obrambo domovine; - pregledali osnovna izhodišča splošnega ljudskega odpora v državi v približno takih pogojih, v kakršnih bi se država znašla, če bi nas napadli tujci; - na podlagi pridobljenih izkušenj in s pomočjo manevra dogradili ter izpopolnili načrte o splošnem ljudskem odporu. Na teh vojaških vajah bodo sodelovali tudi prebivalci občin Črnomelj in Metlika; z organiziranimi akcijami odborov za ^lošni ljudski odpor se bodo vključili v manever in preizkusili, kakšne so bile dosedanje priprave za obrambo. Skupaj z njimi pozdravljamo borce, oficiijž in Re- GRMSKA ZIMSKA ŠOLA IjETTOS NAPOL PRAZNA? Neizkoriščeni kmetijski dinarji Dolenjsko kmetijstvo zaostaja) denar za šolanje pa ostaja neizkoriščen Zakaj tako majhno zanimanje za zitnsko kmetijsko šolo na Grmu? Polje, kdo bo tebe delal? Kdo bo modemeje, času primemo znal gospodariti na kmetiji, ta vprašanja se ponujajo kar sama po sebi, če vemo za položaj kmetijskega izobraževanja, ki zna postaviti ,gtia kocko** vsa optimistična predvidevanja o razvoju našega kmetijstva. Danes, jutri - in priliodnje dni bodo PISMONOŠE obiskali vse naše naročnike v Sloveniji s položnicami za plačilo naročnine za letošnje drugo polletje. Prosimo, pripravite jim >0 25 din, da ne bodo čakali ali izgubljali časa s prepričevanjem! Zamudnikom smo prišteli zaostanek iz prvega polletja. - Naročnike izven Stovenije-prosimo, da takoj pošljejo naročnino s položnico, ki so jo te dni dobili hkrati z našim opominom. VSE NAROČNIKE prosimo, da naročnino takoj plačajo. Zamudnikom, ki naročnine ne bodo poravnali, bomo morali dostavo domačega časnika ustaviti. Da ne bo jeze in ponovnih, nepotrebnih stroškov, poravnajte zapad k> naročnino že ob prvem obisku vašega pismonoše! Spomnite se, prosimo, da vam od 1. julya dalje pošiljamo naš list na upanje, ker veijamemo v vašo poštenost. UPRAVA LISTA Kdo je dovolil gradbincem, ki obnavljajo slaščičarno na novomeškem Glavnem tigu, da so si prisvojili in zagradili tako velik del parkimega prostora, ko ga sploh ne potrebujejo? (Foto: M. Vesel) V naslednjih dneh pričakujemo sprva precej oblačno z manjšimi padavinami, nato izboljšanje. Slane ne bo. Jesen je tu! Povsod po Dolenjskem in v Beli krajini je nastopU čas pospravljanja poljščin. Medtem ko je krompir dobro obrodU in je že v kleteh, je te dni na vrsti ličkanje in pospravljanje koruze, obenem pa še trgatev. Delavnik traja od vida do vida, ker pa je premalo delovne sile, pri lažjih opravilih pomagajo tudi otroci. Naš posnetek je s Težke vode pri Novem mestu. (Foto: Ria Bačer) Načrt razvoja slovenskega kmetijstva v naslednjih 20 letih vsebuje, na papiiju seveda, dobre zamisli: s preusmeritvijo urediti 10.000 kmetij za pridobivanje mleka, ki bodo dajale tudi do 80.000 litrov mleka na leto, urediti 7000 sodobnih kmetij za prirejo mesa in vzrejo plemenske živine, urediti ILOOO ionetij, ki se bodo pečale predvsem s pridelovanjem krompirja in vrtnin itd., itd. C e bi hoteli kaj takega res doseči, bi potrebovali toliko kmetijsko strokovno izobraženih kmečkih fantov in deklet, da bi jih vsako leto moralo sedeti v klopeh zimske šole vsaj dva tisoč, če ne več. V vseh zimskih kmetijskih šolah Slovenije, ki v dveh zimah dajo mlademu kmečkemu človeku osnovno znanje iz strokovnih predmetov, povrhu pa še trak-toristični izpit, je vsega skupaj 150 ljudi. Na Dolenjskem, Iger je več občin sprejelo davčne olajšave za tiste kmetije, ki šolajo bodoče lastnike, in kjer kmetijski skladi dajejo štipendije za te šole, ki so brezplačne, je za novo zimsko šolo na Grmu trenutno komaj 15 prijav. Pouk se mora začeti v oktobru, sicer ne bo mogoče obdelati snovi, Id je predvidena v petmesečnem šolanju. Zakaj poudaijamo vse to? Znani so vzroki, ki odvračajo mlade ljudi od kmetijstva, toda pridajmo takoj: od zaostalega kmetijstva, kakršnega vidijo okoli sebe. Prihodnost pa je v modernem kmetijstvu, v uporabi tehnike in znanja, za kar je treba po mišljenju kmeta, pri nas samih spremeniti odnos do kmetijskega izobraževanja. M. LliGAN ( tedenski mozaik Komaj smo se malce navadili na to, da ni več nekoč tako popularnih in pogostih ugrabitev po vsem svetu, že je iz Mehike včeraj prišla novica, da so neznanci ugrabili direktorja mednarodnega letališča v Mexico Cityju. Zahtevajo 250.000 dolarjev odkupnine. Družina je izjavila, da je pripravljena plačati ... stare navade se je težko iznebiti... Toda Ernestu Lerchu, šestdesetletnemu gostilničarju iz Celovca, ne bo pomagala nobena odkupnina. Aretirali so ga namreč na Dunaju pod obtožbo, da je kot bivši SS častnik odgovoren za smrt precejšnjega dela izmed 1,800.000 med vojno pobitih Židov. Pričakujejo, da se bo razprava pričela v kratkem... roka pravice je to pot segla daleč, toda mnoge najbrž kljub temu nikoli ne bo dosega zaradi njihovih nacističnih zločinov med vojno. Medtem pa so v Wolfsburgu, kraju, kjer je sedež slovite tovarne Volkswagen, zamenjali šefa. Prof. Kurt Lotz, dosedanji direktor, je moral odstopiti, zamenjal pa ga je Rudolf Leiding, znani nemški gospodarstvenik. Zadnje čase Volkswagnu ni šlo najbolje... račun pa je brez milosti (kar bi veljalo še kje posnemati, ali ne?) plačal sicer dobro plačani direktor... Pa še ena avtomobilska: po podatkih londonskega Daily Maila so Jugoslovani na šestem mestu na svetu glede na prevožene kilometre. Na prvem mestu so Švedi, ki poprečno prevozijo po 17.000 kilometrov letno - za Jugoslovane pa ni natančnejših podatkov... lahko pa ugibamo... Avto je eno, A bomba pa drugo, zaradi prvega se nihče ne vznemirja preveč, zaradi drugega pa že: in tako smo se lahko zopet malce zdrznili, ko je včeraj prišla iz Sovjetske zveze novica, da so opraviti zelo močno atomsko eksplozijo na severu dežele. Menda je bila ena najmočnejših doslej... toda, pes laja, karavana gre naprej... Trije pomembni pogoji Učinkovitejša kmetijska pospeševalna služba — Prilagajanje pologov ob najemanju posojil — Trdno razmerje cen Na posvetovanju v Murski Soboti o kmetijstvu je član repub-li^ega izvršnega sveta inž. Milovan Zidar povedal, naj bi v prihodnjih petih letih \iožili v kmetijsko proizvodnjo okoU 500 milijonov din. Banke bodo pripravile svoj delež, saj je Ljubljanska banka že obljubila 200 milijonov din. Zato bi bilo treba pospešiti preusmeijanje in urejanje kmetij, saj je za zasebno kmetijstvo predvideno približno polovica teh naložb. Uresničitev takega petletnega programa pa bo močno odvisna od treh pomembnih pogojev: sposobnosti kmetijske pospeševalne službe, sredstev kmetov za pologe ob zaprositvi posojil in cen kmetijskih pridelkov in živine. Za preusmeijanje in urejanje kmetij je potrebna obširna dokumentacija. Priprave za posamezno kmetijo trajajo približno leto dni. Kmetje in kmetijske organizacije se pritožujejo, da v bankah ležijo neizkoriščena sredstva, ker ni moči v krajšem času dobiti programov, ki jih je treba priložiti k prošnji za posojilo. Kolektivi kmetijskih in veterinarskih zavodov so polno zaposleni, pa ne morejo pravočasno izpolniti vseh naročil. Strokovnjaki pri kmetijskih organizacijah pa jim premalo pomagajo. Nekaj bo treba storiti. Ali zaposliti več ljudi na zavodih ali pri kmetijskih organizacijah in jih pogodbeno vezati, da bodo delali za pospeševanje kmetijstva. Kadar kmet zaprosi posojilo v banki, mora položiti okrog 30% zaprošene vsote. Poleg tega mora še okrog 20 % položiti kmetijska organizacija. AH bodo imeli toliko sredstev, da bodo kmetje lahko zaprosili in dobili vsako leto okrog 50 milijonov din posojil? To je pet milijard starih dinarjev, sami pa bi morali zbrati polovico tega, in sicer vsako leto znova, kajti noben kmet ne bo zaprosil posojila za ureditev kmetije le na eno leto: Pologi pa ostanejo v banki, dokler posojila niso odplačana. Toliko lastnega denarja kmetje verjetno ne bodo imeli. Ali bodo posojilodajalci lahko omilili ta pogoj tako, da bodo kmetje lal^o dobili vsa sredstva, ki jih bodo banke namenile za kinetijstvo? Ko bo to urejeno, ostane še vprašanje, ali bodo kmetje ma- V Zahodno Evropo je prispela na obisk uredna osebnost z Daljnega vzhoda, ki je doslej na stan edini še nismo imeli pi^ožnost videti: to je japonski cesar Hirohito. Japonski cesar bo obiskal sedem držav — piva je bila na vrsti Danska. To je prvič v 2631. letih, da prihaja japonski monaih na obisk v. inozonstvo. Med kratkim postankom na Aljaski, je japonskega cesaija in njegovo soprogo pozdravil tudi ameriški predsednik Nixon s soprogo — na sliki. (Telefoto: UPI) — Srečko, pa si res nabiral samo užitne gobe? Saj veš, kako me črna obleka postara ... rali vzeti toliko posojila. Posojila bo treba odplačevati, zato bodo morali biti njihovi dohodki precej večji, kot so zdaj. Treba bo veliko več pridelati, pa tudi prodati po ustrezni ceiii. Cene krmil, gnojil in drugih potrebščin v kmetijstvu rastejo. Ah bo tnoči urediti, da bodo v enakem razmeiju in enako hitro rastle tudi cene kmetijskih pridelkov in živine? Trg povzroča kmetovalcem — zasebnim in družbenim — veliko preglavic. Sicer ga poskušamo urediti, pa se poja\ijajo nove težave, ki izpodkopavajo dobre programe. Ko se spremeni razmerje cen, se porušijo programi o donosnosti modeme, specializirane proizvodnje. Zato niso dovolj le trdne cene kmetijskih pridelkov in živine, temveč je potrebno trdno razmerje cen med njimi in potrebščinami, ki jih kmetovalci morajo kupiti. Denar še nam obljublja, zato bo treba hitreje kot doslej urejati tudi ta tri vprašanja. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled V teh dneh spet dobiva poseben poudarek eno temeljnih vprašanj, ki se mora z njimi ukvarjati družba, ko ureja ekonomske odnose (pa ne samo te) našega vsakodnevnega življenja: v mislih imamo celotno problematiko našega STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA, ki’se kar ne more izviti iz dosedanjih oblik zapletenega gordijskega vozla -pa čeprav to go^odarsko področje naravnost teija ustreznejšo ureditev, oprto na našo ekonomsko stvarnost. V minulih dneh (prejšnjo sredo) so o odprtih vprašanjih stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva izčrpno razpravljali na posvetovanju Skupnosti slovenski občin, ta četrtek bodo svoje mnenje o nekaterih predlaganih rešitvah v zvezi s stanovanjskim gospodarstvom izrekli delegati občin na svojem zasedanju v republiški skupščini — že v kratkem pa lahko pričakujemo, da bo tudi skupščina sprejela določene ukrepe, bodisi v obliki predlagane resolucije ali pa tudi že v obliki nekaterih novih republiških zakonov. Osnutek resolucije (prejela naj bi jo re-pubhška skupščina) o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva na Slovenskem - kajti tudi to vprašanje bomo poslej reševali na nacionahii ravni, v republiških okvirih ramo prizadevati, da bonfio' ustvarili'nenake pogoje -in položaj za občane, ne glede na to, ali si pridobivajo stanovanje v last ali pa v najem. Najpomembnejši element za razvoj ekonomskfli odnosov v stanovanjskem go- nih osebnih dohodkov svojim delavcem. Večina premogovnikov namreč ne more izterjati denarja od svojih dolžnikov za že davno dobavljeni premog: terjatve ,,Titovih rudnikov" znašajo sedaj že 190 milijonov dinar- spodarstvu predstavlja kajpak stanarina; iz jev, srednjebosanskih rudnikov 80 milijonov. mnenj na omenjenem posvetovanju v okviru Skupnosti slovenskih občin lahko povzamemo, da lahko že z začetkom prihodnjega leta pričakujemo nove oziroma ustrezno VIŠJE STANARINE (ki naj bi se povišale poprečno za 15-20%). Občani naj bi več kot doslej prispevali za reševanje stanovanjskega vprašanja — nujno pa bo tudi treba omejiti oziroma vsaj zajeziti sedanje divjanje cen v stanovanjski graditvi. Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov je prejšnji torek na svoji razširjeni Vprašanja stanovanjskega gospodarstva seji obsežno razpravljalo o naših najbolj pe- - navaja kot eno vodilnih misli, da moramo rečih vprašanjih, pri čemer se je predvsem bodoči razvoj našega stanovanjskega gospo- posvetilo oceni gospodarskega položaja — pa darstva nujno usmeriti za daljše obdobje, pri je kajpak nujno spet odprlo osrednje vpra-čemer se moramo tudi na tem področju so- šanje, to je PROBLEM NASE NELIKVID-časno prilagajati celotnemu družbeno- NOSTI. Predsedstvo sindikatov je v svoji ekonomskemu razvoju. V to nas po eni stra- oceni poudarilo nujnost ureditve tega pro-ni navaja splošna in neodložljiva dmžbena blema našega gospodarstva — saj npr. na Slo-zahteva, da se ustvarijo takšni pogoji, da venskem gospodarska nelikvidnost iz meseca bodo delovni ljudje lahko HITREJE REŠE-, v mesec spravlja v negotovost približno VALI svoje stanovanjsko vprašanje, hkrati pa nam to narekuje sedanja samostojna ODGOVORNOST REPUBLIKE tudi za gospo‘-darsko in socialno pohtiko na stanovanjskem področju. 66.000 delavcev, katerih gospodarske organizacije ne vedo, kje in kako naj dobijo denar za izplačila osebnih dohodkov. Nelikvidnost ostaja slej ko prej še vedno ključni problem vsega jugoslovanskega go- Stališča, ki se zanje zavzemajo (in so na- spodarstva. Sedaj se pojavljajo s svojo zahte-vedena v omenjeni resoluciji), so predvsem v vo po določenih olajšavah (za začasno opro-tem, da mora nadaljnji razvoj stanovanjskega stitev plačevanja prispevkov od OD) tudi go^odarstva uve^aviti stanovanje kot NASI PREMOGOVNIKI, ki navajajo zvezni DOLGOROČNO DOBRINO z vsemi njenimi gospodarski zbornici, da zaradi nelikvidnosti ekonomskimi in socialnimi značilnostmi - - v katero so zašli po krivdi dolžnikov, ne ra^en tega pa omenimo še načelo, da si mo- pa po lastni — ne bodo mogli izplačevati red- velenjskega rudnika 40 milijonov itd. Največji dolžniki premogovnikov so železniško-transportna podjetja v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu, pa tovarne celuloze in papirja ter več termoelektrarn. Cena koruze se je po dolgih mesecih nenehnega naraščanja vendarle umirila in po najnovejših podatkih je koruze na našem tržišču sedaj dovolj. To so ugotovili ta ponedeljek na seji izvršnega odbora kmetijskega poslovnega združenja, ko so raz-pravljah o ORGANIZIRANI NABAVI KORUZE za krmo. Sedaj je umetno sušeno koruzo iz Novega Sada mogoče kupiti že po 1,15 din vendar je kmetijsko poslovno združenje še vedno trdno odločeno vztrajat pri svoji zahtevi, češ da cene koruze ne b smele biti višje kot 10—15 % nad zagotovijo nimi. Poslovno združenje kmetijcev se je za vzelo tudi za dolgoročnejšo politiko pre skrbe s krmili; menili so, daje treba čimprej sprejeti tudi zakon o republiških rezervah in si zagotoviti potrebno republiško rezervo (500.000 ton) krmnih žit. Hkrati so ponovno opozorili banke, naj zagotove potrebna sredstva za nakup koruze. V Ljubljani je bil te dni IV. kongres španskih borcev Jugoslavije, na katerem se je zbralo okrog 270 še preživelih naših španskih borcev hkrati z delegati iz desetih drugih dežel. Kongresa se je poleg naših najvišjih političnih in družbenih predstavnikov udeležila tudi predsednica IG* Španije in voditeljica španskega revolucionarnega boja Dolores Ibarurri — La Pasionaria. Naše španske borce je ob njihovem kongresu predsednik Tito odlikova z REDOM NARODNEGA HEROJA. Veljko Vlahovič je v pozdravnih besedah ob tem poudaril, da to odlikovanje ni samo priznanje preživelim borcem, ariipak da je priznanje vsem 1400 Jugoslovanom, ki so padli v revolucionarnem boju španskega ljudstva pred 35 leti tedenski zunanjepolitični pregled Leonid Brežnjev je v tem tre-nudcu gostitelj indqske predsednice Indire Ghandi, naš predsednik pa je na surčinskem letališču pričakal velikega vojvodo Jeana Luksemburškega in veliko vojvodinjo — žwljenje je spet pokazalo svojo dinamiko. Tisto, kar je bilo včeraj v središču pozomosti danes ni več in jutrišnji dogodki bodo zasenčili današnje. Toda, čeprav je to res, ostaja dejstvo, da bo obisk sovjetskega šefa za obe deželi še lep čas ostal v otipljivem spominu. Ostala bo tudi izjava, ostalo bo skupno sporočilo, ostal bo govor u^ednega gosta v zemun^i tovarni Kaj je moč povedati o obisku, ki je po svetu vzbudil nedeljeno zanimanje? Sodeč po razpoloženju na obeh strandi, ga ocenjujeta tako Moskva kot Beograd kot uspešno srečanje med partnerjema, ki sta že dalj časa ugotavljala, da v njunih odnosih ni vse v najlepšem redu, pa nista iz tdi ali onih razlogov uspela premostiti razlik in zbližati staUšč.. Toda če rečono, da ocenjujeta obe strani obisk kot uspešen, š tem nikakor nočemo trditi, da so sedaj stvari na taki ravni, da bi bili nadaljnji napori za še boljše sodelovanje nepotrebni. Verjetno bi bili veliko bližje resnici, če bi trdili, da sta obe strani med nedvomno izčrpno in iskreno izmenjavo mnenj uspeli dokaj natančno označiti svoja stališča, kar je naposled v mednarodnih odnosih tudi pomembna stvar. Sedaj precej natančno vemo, v čem se strinjamo hi v čem ne in tudi to, l^j sodimo o nekaterih rečeh, ki zanimata obe strani, čeprav ima sico* vsaka svoje mnenje o tem. Letošnje pde^'e je minilo v znamenju ne povsem čistih računov; kot stvari sedjg stojijo, so odnosi bistveno jasnejši Brežnjev sam je čutil potrebo, da je v govom v zemun^i to-‘ vami izjavil, da so bile govorice, kako k^i Sovjetska zveza napasti Jugoslavijo, iz trte izvite izmišljotine. Tisti, ki malce bolj pozorno ^remljajo dogajanja tudi na Jugoslovanki notranjepolitični sceni, vedo, da bi bila taka izjava zelo dobrodošla že pred ndcaj meseci To je samo drobec, ki ilustrira, kako zelo pomembni so stiki take vrste tudi tedaj, kadar gre za prijateljski in neuradni obisk, označbo, ki sicer nima ravno najbolj natančne razlage v diplomatskem jeziku. Za nas je zelo pomembno, da smo v Beogradu potrdili' osnove, na katerih bo temeljUo naše bodoče sodelovanje s Sovjetsko zvezo — to pa so teograjska deklaracija iz leta 1955 in moskovska izjava iz leta 1956. Obe zelo natančno ugotavljata naše pozkije v odnosu na prvo deželo socializma in skupno sporočilo ter izjava z letnico 1971 oboje samo še poglabljata. Gos^e so spoznali našo neomajano voljo, da usmerjamo naš razvoj na svoj način, a znano je, daje ta vdjal dolgo časa /a nekaj nezaslišano pr^rešnega v nekaterih socialističnih državah. Izjava, ki stajo poi^isala Uto in Brežnjev, vsebuje vrsto povsem pr^tičhih napotkov za urejanje razmer na področju komunikacij, tehnolo-šk^a sodelovanja itd. Nedvomno bo treba v tem anislu storiti še marsik^, da bi načelne dogovore uresničili v Beograjsko sporočilo praksi — to bo stvar ustreznih strokovnih služb in organov, ki bodo v medsebojnih kontaktih kušali doseči najboljše rešitve za obe strani. Predsednik Tito je bil povaMjen v Moskvo in povabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto, datum obiska pa bodo — tako kot je v diplomatski praksi v navadi — določiU kasneje. V Veliki Britaniji pa je medtem izbmhnila vel^a afera: vlada Edwarda Heatha je zahtevala od sovjetske vlade, naj umakne več kot 100 diplomatskih in trgovinskih predstavnikov pod obtožbo, da so se ukvarjali z vo-hundco dejavnostjo. To je največji množični izgon diplomatov v sodobni zgodovini, do-goddc brez primere. Sovjeti so kajpak žolčno reagirali, toda London vztraja pri svojih trditvah. Podatke o vdiunski dejavnosti sovjetskih predstavnikov je dal na vdjo Britancem neki prebegli član sovjetske tajne službe. Sovjetska „kolonga** v Londonu je štela nič manj kot ^^0 oseb inje bila daleč najštevilngša v vsem zahodnem svetu. Odnosi med obema silama so se kajpak pri priči nekoliko ohladili, zJasti še, KO so Britanci objavili vsebino dveh pisem, ki jih je njihov zunanji minister naslovil svojemu sovjetskemu kolegu — pa ta nanje sploh ni odgovoril. London je že dolgo časa opozarjal Moskvo, da utegne priti do neljubih dogodkov, če ne bo omejila dejavnosti svojih ljudi v Veliki Britaniji — pa je bilo, kot trdijo, vse zaman. Povsem normalno je, da diplomatska predstavništva na tujem skušajo zbrati med drugim tudi informacije, ki lahko koristijo matični deželi To počno vsi in povsod. Toda če ta dejavnost prekorači dopustne okvire ali pa pride vsa stvar v javnost, je škandal neizogiben. Kaže, da se je nekaj takega zgodilo sedaj v Londonu. Prestiž Sovjetske zveze je omajan, ostaja pa še nejasno, kako mislijo reagirati — ali bodo tudi oni zahtevali, naj Britanci zmanjšajo . svojo kolonijo v Moskvi? ,»Na Bizeljskem je grozdje sladko, da slajše ne more biti.“ Trgatev šentlovrenke gre h koncu. Po prvem oktobru bodo začeli brati pozne sorte. Kmetijska zadruga bo to jesen odkupila 125 vagonov vina, v svojih nasadih pa ga bo pridelala 27 vagonov. (Foto: J. Teppey) Rinžo je dala krajevna skupnost Kočevje letos od poletja dalje čistiti skoraj vsak teden. *Kositi je bilo treba vodno rastlinje in odvažati ostalo umazanijo, ki je plavala po njej. Na sliki: še zadnje čiščenje pred občinskim praznikom. (Foto: J. Primc) „Tristo zdef^, kako so cene narasle!" tarnajo vinogradniki, ki te dni sklepajo kupčije za kadi in sode, kajti trgatev je pred durmi. „Je iz dobrega lesa? Bo dovolj trdna? Ne bo puščala? “ Preden kupec seže globoko v žep, se hoče prepričati, če je blago dobro. Posnetek je z metliškega sejma. (Foto: Ria Bačer) rredffio zapisntM ••• Spretni trgovci se prilagajajo današnjim tržnim zakonitostim, bi zapisali o takih pojavih, kakršnim smo priče te dni v zahodnih časopisih. Potem ko se je podražil sladkor, so namreč gostinci -kot da bi se zmeniti - dvigniti cene večini tistih artiklov, ki jih strežejo s sladkorjem. Tako se je recimo črna kava, naj bo ekspres ali ,turška“, podražila največkrat za deset par, ponekod tudi za 20. Resnično: cene sm^jo svobodno oblikovati in torej po tej plati gostincem, ki si na ta način režejo svoj večji kos kruha, ne gre ničesar očitati. Toda moralno vsekakor niso upravičeni, da bi kavo podražiti za 10 ali 20 par zaradi tega, ker jo postrežejo z eno ali dvema vrečkama sladkorja. Sladkor, kolikor ga namreč dajo k eni kavi, gotovo ni vreden pet par, kvečjemu manj. Ljiidje pa so že tako navajeni na o^ogle cene - pri katerih so vedno prikrajšani: tako geslo postaja danes vse bolj očitno. To je prav gotovo le droben kamenček v verigi cen, ki jih navaden kupec nikoli ne more razumeti. Za .človeka je vsekakor še bolj zapleteno vprašanje, kako morejo biti sadni sokovi neprenehoma dražji od vina, ne glede na to, kakšne letine so. Zato pa ni več tako zapleteno, ko ugotavljamo, da se alkoholizem širi in da je vse več mladih alkoholikov. OdgDvor pa se ponuja na dlani: ceneje je spiti dva decilitra vina kot en sok! NA PRVI SEJI SVETA DOILENJSKIH OBČIN Ne prezgodaj, prepozno je Štiri dolenjske občine uradno, ena pa neuradno podpirajo predlog, naj bi bila delavec in kmet v bolezni deležna enakih pravic, pri tem pa prvič od kmeta ne bi zahtevali dodatnih prispevkov Svet dolenjskih občin za Čmom^, Metliko, Novo mesto in Trebnje je 24. septembra zasedal v Črnomlju. Prisotni so bili še predstavniki občine Krško, republiški in zvezni poslanec socialno-zdravstvenga zbora dr. Albin Pečaver in Milan Loštrk, zastopniki kmetov in predstavniki komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Razprava je tekla o možnostih za izenačitev zdravstvenih pravic kmečko zavarovanih oseb z delavci in seveda o stroških, kijih tak predlog potegne za seboj. V tem primeru bi morali združiti tudi oba sklada pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov ter pokriti razliko v znesku 6,579.810 dinarjev. Vse občinske delegacije so poudarjale, da je taka akcija v pomoč kmetu nujna, obenem pa tudi izjavljale, da kmetu ni mogoče obesiti na pleče novih bremen, temveč bo treba razliko pokriti iz drugih virov. Po obravnavi 4 možnih načinov financiranja so sprejeli stališče, naj bi gospodarske organizacije prevzele nase Zadolženost se povečuje čeprav so obveznosti gospodarstva do družbe manjše, jih je treba ie zmanjšati — Letos gospodarstvo bolj zadolženo kot lani Letos je bilo sprejetih v želji po stabilizaciji gospodarstva veliko raznih ukrepov. Med njimi je bilo precej takšnih, ki naj bi spremenili dosedanjo delitev ^užbenega proizvoda in dohodka delovnih organizacij ter pripomogli k povečanju reproduktivne sposobnosti gospodarstva.’ Sprejeti je bilo tudi več ukrepov, ki naj bi vplivali na povečanje likvidnosti: izvedena je bila konverzija nekaterih kratkoročnih kreditov v dolgoročne, zmanjšan je bil reeskontni limit, omejeni so bili potrošniški krediti, poostreni so bili pogoji za kratkoročne kredite, kijih odobravajo poslovne banke itd. Med ukrepe, ki naj bi povečali akumula-tivnost gospodarstva laliko štejemo Sejmišča BRE2ICP Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 493 mlajših in 19 sta-rejš^ prašičev. Prodali so jih 328; za mlajše so zahtevali od kupcev do 11 din za kg žive teže, za starejše pa do 8 din za kg. NOVO MESTO Na ponedeljkovem sejmu je bilo v Novem mestu naprodaj 424 prašičev “O 12 tednov in 26 starejših. Vsega skupaj so jih prodali 309. Kupci so z^itevali za mlajše prašičke 150 do 200 dinarjev, za starejše 210 do 330. Cene so ostale od prejšnjega tedna nefpremcnjenc, kupci pa so bili tudi iz sosednjili občin. ukinitev nekaterih prisj^vkov iz osebnega dohodka, zmanjšanje stopenj prometnih davkov pa tudi omejitev osebnih dohodkov. Na primeru novomeške občine si laliko ogledamo, kako so letos sprejeti ukrepi vplivni na gospodarstvo v prvem polletju. Ce začnemo pri delitvi družbenega proizvoda med de-k)vne organizacije in družbene skupnosti, lahko ugotovimo, da bistve-n^a napredka tu ni. V odstotkih je bilo lani to razmerje 69,5:30,5, letos pa je 70,3:29,7, torej se je razmerje povečalo v dobro delovnih organizacij le za 0,8 odst. V primerjavi z lanskim letom je ostalo delovnim organizacpm letos za 384» odst. več, delež družbene skupnosti pa se je v enaki primerjavi povečal za 33,4. Delovnim organizacijam ie ostalo letos v tej delitvi za blizu 68 milijonov din več kot lani. Hkrati z naštetim pa se je poslovni sklad (osnovna in obratna sredstva) delovnih organizacij povečal letos za 23,6 odst., medtem ko 90 se dolgoročni in kratkoročni krediti povečali v enakem razdobju kar za 31,4 odst. To pomeni, da se je gospodarska rast bolj napajala v zadolžitvah, kot pa v lastni ustvarjalnosti. Poslovni sklad je namreč predstavljal lani 77,4 odst. vseh lae-ditov, ki jili je uporabljalo gospodarstvo, letos pa predstavlja le še 72. odst.teh kreditov. Hkrati s tem se je zmanjšalo tudi obračanje sredstev: obratna sredstva smo lani v cclot-nem dohodku obrnili 1,5-krat, letos pa le še 1,4-krat. Zadolževanje je "postalo v zadnjem desetletju v gospodarstvu nepogrešljiv sestavni del napredka, bilo je zelo vabljivo inje postalo navada. Vprašanje pa je, kako in kaj bomo laliko obračali v prihodnje ob veliki kreditni zadolženosti našega gospodarstva, če bo prišlo do resnejših omejitev kreditov, ki se nam že lep čas obljubljajo. M. JAKOPEC PRIKLJUČITEV ŠE LETOS? Usodo gradu Mokrice in njegove turistične prihodnosti bo, kot kaže, le razvozlala tovarna zdravil iz Novega mesta. Pred dnevi so obiskali predsednika občinske skupščine v Brežicah direktor novomeške Krke, direktor Šolskega centra za gostinstvo iz Novega mesta, direktor Gostinskega podjetja grad Mokrice in predstavnik občinske skupščine Novo mesto. Seznanili so ga z načrti, po katerih bi v sklopu tovarne delovala direkcija za zdravstveni in splošni turizem. Ta bi vključevala razen novomeškega gostinskega centra še Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Stari grad in Mokrice, če se bo kolektiv odločil za priključitev. POVEZATI UVOZ IN IZVOZ Svet za nekovine pri Gospodarski zbornici Slovenije je te dni sprejel sanacijski program Tudnika Globoko in priporočil zbornici, naj organizira pogovor z vsemi uvozniki keramičnih ploščic. Tako bi italijanske dobavitelje lahko delno vezali na odkup globoške keramične gline, kar bi rudniku odprlo pot na tuja tržišča. S. K. za 0,60 odst. povišano stopnjo pri-q5evka iz osebnega dohodka, ostalo razliko pa bodo dale občinske skupščine po ključu, v katerem je glavno merilo število prebivalstva. Ko je o tem razpravljal predstavnik kmetov Mikulaš s Krasinca, je lepo povedal: „Kmetje z velikim zanimanjem pričakujejo, če bo prišlo do tega ve- »Dolenjski list« v vsako družino likega koraka. Izjemen dogodek bo, če bo tokrat go^odarstvo pom'agalo kmetu, saj se je dolgo let dogajalo obratno. Dolenjskemu območju, ki se je prvo v Sloveniji lotilo take človekoljubne akcije, očitajo, da je stvar preuranjena. Mi trdimo, da je Gost je bog Ne bodite presenečeni: po tem načelu se ravnajo samo tam, kjer so že doumeli, kaj turizem zares lahko prinese napredku kraja. Pri nas, žal, se nismo tako daleč. Načelnik oddelka za go^odarske in družbene dejavnosti Marjan Simič je pred dobrim letom dejal; „Ne smemo si dovoliti, da bi s slabimi storitvami odganjali goste in s tem delali medvedjo uslugo sami sebi. Samo kvaliteta nam lahko pomaga, da bomo v turizmu ujeli tiste, ki so zdaj že za korak ali dva pred nami!" V besedah se sicer to prav lepo sliši, v dejanjili pa naši gostinci vedno znova dokazujejo, da napredku turizma še niso doradi. Poglejmo si samo dva primera - oba dogodka sta se zgodila v nedeljo, 26. septembra. Ob dveh zjutraj v bifeju na Otočcu natakarica ni mogla postreči gostom s toplimi jedmi - niti s pasuljem ne.‘‘ „Plina je zmanjkalo!” je hladnokrvno povedala in dodala, da z elektriko ne sme kuriti, ker je tak ukaz. Za lačne so ostali samo sendviči! V nedeljo popoldne okrog 15.30 pa so pri Prinovcu v Smarješkili Toplicah imeli le vanilijeve torte, nobenih drugih. Ko je natakarica prinesla na mizo, je bil na eni kos zelnate solate, obe pa sta bili očitno stari in po okusu prav nič podobni tortam. Gostje pri sosednji mizi so vedeli povedati, da tudi v hotelu torte niso boljše, natakarici pa je bilo nerodno, tort pa ni računala, ampak jih je odnesla nazaj, čeprav so bile že načete. Turist pa pri nas še ni bog .. . zapoznela. Po vseh resolucijah pomeni namreč prvo in zares učinkovito družbeno pomoč“. Stališče, da sta dolenjski in belokranjski kmet preveč zadušena z družbenimi obveznostmi, je prevladalo tudi v obravnavi tez za uvedbo pokojninskega zavarovanja kmetov. Kot so povedali ljudje v dosedanjih razpravah na terenu in kot so ugotavljali člani sveta, niti ena občina na Dolenjskem ni zmožna sprejeti finančnih pogojev novega zakona. Prevelike nove obveznosti grozijo kmetu, prav tako občinskim skupščinam, da bi se mogli veseliti pokojninskega zavarovanja. Ce ne bo družba (republika) pripravljena odriniti večjega deleža, kot je predlagan zdaj, potem bo za dolenjsko in belokranjsko podeželsko revščino pokojninsko zavarovanje ostalo samo lep sen, ki bo uresničljiv šele v prihodnosti. R. baCer Turistični barometer V Cateških Toplicah so te dni spet natočili vodo v olimpijski bazen, ki so ga obdali s plastično ograjo, tako da se bo v njem mogoče kopati tudi pozimi. Bazen so prebarvali, zimsko kopanje pa bo veljalo letos 7 dinarjev. Kot je znano, je ta bazen za moskovskim in budimpeštanskim tretji v Evropi, kjer se je mogoče kopati na prostem tudi ob hudem mrazu. Prav zaradi te prednosti bodo Cateške Toplice tudi pozimi dobro obiskane: v zimski sezoni bodo skoraj zanes^ivo imele največ prenočitev. Trenutno imajo zasedena oba hotela, prostor pa je mogoče dobiti v bungalovih. Medtem ko je bilo poleti potrebno kar za vse dolenjske hotele rezervirati prenočišča, se je zdaj sezona že toliko iztekla, da je mogoče dobiti posteljo povsod brez posebnih težav. Kmetijski nasveti Kadar hirajo pujski Za velik del pujskov, ki poginejo ah slabše priraščajo, je krivo pomanjkanje železa, te bistvene sestavine krvnega barvila in barvila mišičevja. Nanj želimo opozoriti zlasti zdaj pred zimo, ko bo nevarnost vse večja. Seznanimo se najprej z zanimivimi ugotovitvami nemškega inštituta za prehrano domačih Živah. Znano je, da vsebuje mleko svinje premalo železa, pujski pa se rod’jo brez večjih zalog te snovi in zagotovo zbolijo, če na kak način ne dobijo več železa. V inštitutu so ugotovili, da potrebuje pujsek do 7 tisočink grama železa na dan, z litrom materinega mleka pa ga dobi le eno tisočinko. Znanstveno so tudi raziskali, kako je žival prizadeta, če ni dovolj oskrbljena z železovimi spojinami. Predvsem se zmanjša vitalnost, življenjska moč. Pujski počasneje žro, postajajo bledikavi, često jih muči driska. To lahko preprečimo le z dodajanjem železa, za kar je poznano več načinov. Čeprav .za svinje priporočajo pravilno krmljenje v času brejosti, vendar s tem ni mogoče preprečiti pomanjkanja železa pri pujskih. Pomagati je treba pujskom samim. Najbolj naravna rešitev je — urediti primerno tekališče s travo. To je izvedljivo v kmečki reji, težje pa v farmski. Toda tudi v kmečki reji ni mogoče v zimskem času, ko je treba za železo poskrbeti na drug način. Pozimi je najbolj preprosto pokladati svežo ilovico ah kose travne ruše pujskom V hlev. Najbolj zanesljivo je cepljenje z železovimi sohni, seveda pa je ta način tudi neprimerno dražji. Razen cepiva je brez recepta mogoče kupiti tudi posebne pripravke, anemin in MI-A-P. * Z aneminom mažemo seske svinjam prve dni po kotitvi. To naredimo večkrat na dan, predno začno pujski sesati. Ml-A-P, ki je v obliki paste, pa dajemo pujskom na jezik. Ko začnemo krmiti s tovarniškimi mešanicami, ki vsebujejo tudi železo, z dodajanjem teh pripravkov seveda prenehamo. Omenimo naj še, da izmed domačih krmil največ železa vsebuje oves, ki ga priporočajo tudi zaradi tega. Inž. M. L. Zajezitev tuberkuloze (Nadaljevanje s 1. strani) Med njimi je na prvem mestu vse to, kar lahko opišemo z izrazom „aktivni družbeni posegi“, ki so se ves ta čas kazali v nasi zdravstveni in so-(Cialni zakonodaji. Samo socialistična družba je lahko žrtvovala tolikšna materialna sredstva za preprečevanje in zatiranje tuberkuloze, tega največjega zdravstvenega in socialnega zla! Ne bi smeli pozabiti, piše primarij dr. Amon, da je v Sloveniji v prvih letih po osvoboditvi umrlo zaradi tuberkuloze več kot 100 ljudi na 100.000 prebivalcev! Po podatkih primarija dr. Ivana Cestnika je: — po prvi svetovni vojni umrlo v stari Jugoslavgi vsako leto 30 tuberkuloznih bolnikov na 10.000 prebivalcev, - pred drugo svetovno vojno po 20 oseb, — leta 1952 (7 let po zadnji vojni) še 16 oseb, - leta 1958 pa že samo 6 oseb na 10.000 prebivalcev. Medtem ko je bila tuberkuloza po vojni med vzroki ^lošne umrljivosti na enem prvih mest, je bila 15 let poznde (leta 1960) na 6. mestu. Se pred 90 leti, ko so odkrili povzročitelja tuberkuloze, je bilo umiranje zaradi tuberkuloze pravilo, danes pa je samo še izjema. V Sloveniji je umrljivost zaradi jetike še hitreje padala. V desetletju 1950-1960 je padla splđšna umrljivost za 21 odst., umrljivost zaradi jetike pa kar za 68 odst. V tem času je unuljivost zaradi pljučnega raka presegla število smrtnih primerov pri jetiki. Strah pred jetiko je popustil, povečal pa se je strah pred pljučnim rakom. Še nekaj podatkov o umrljivosti pri tuberkulozi ali jetiki: leta 1959 je umrlo v Sloveniji 327 tuberkuloznOi bolnikov, kar pomeni 2 osebi na 10.000 prebivalcev, deset let pozneje, leta 1969, pa je umrlo samo še polovico toliko jetičnih bolnikov: 161. To pomeni manj kot 1 osebo na 10.000 prebivalcev naše republike. Boljše merilo za razši^enost tuberkuloze kakor podatki o umrljivosti zaradi nje nam dajejo po izjavi primarga dr. Cestnika podatki o obolevnosti za jetiko. Vs^ na novo odkrit primer aktivne tuberkuloze pomeni novo žarišče, ki ga je treba izločiti z u^ešnim zdravljenjem. Dolgoletno zasledovanje podatkov, kolUco primerov novih bolnikov z jetiko odkrgemo vsako leto, nam da skoraj točno podobo o gibanju te bolezni To število ne pada tako naglo kot število umrlih, vendar pa njegova krivulja sicer počasi, toda stalno pada! Tako je v Sloveniji v zadnjem desetletju padla tako imenovana incidenca za več kot 50 odst. Medtem ko so leta 1959 odkrili v Slove-ngi 3.815 novih primerov jetike, kar znaša 2promila, pa je bilo leta 1969 odkritih samo še 1700 takih bolnikov oz. 1 promile. Pri tem je zlasti zanimivo, da so leta 1969 odkrili precej več novih netuberkuloznih primerov (2.960) kot tuberkuloznih. Tega leta so vedeli v Sloveniji za 5.361 registriranih primerov oseb z aktivno jetiko (3 promUe prebivalstva), netuberkuloznih pljučnih bolnikov pa je bilo v tem letu skoraj trikrat več ali 14.158 oseb. Zasluga za take u^ehe gre seveda skoraj 50-letnemu načrtnemu boju proti jetiki v Sloveniji. To je hkrati 50-letnica zdravilišča Golnik, pa tudi trenutek, da se znova pomnimo izredno velikega pomena, ki ga imata Rdeči križ m široko zdravstveno prosvetljev^je ljudstva v boju proti jetiki. Zaduge in u^ehi so hkrati plod dela zdravnikov, kot so bili dr. Savič, dr. Neubauer, dr. Furlan in številni drugi strokovnjaki, na našem področju pa primarij dr. Ivo Smrečnik s sodelavci, kije v pokrajini po osvoboditvi uvedel na-_črtno zdravljenje in iztrebljanje jetike, te nevarne bolezni med dolenjskim in ^odnjeposavskim prebivalstvom. Tudi v širši Dolenjski so bili doseženi v tem boju znatni in zgodovinsko pomembni u^ehi. S pomočjo besežiranja, fluorografije, novih zdravil, novega pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu ter dolgoletnega zvestega dela zdravstvenih delavcev v vseh občinah smo dosegi na tem področju izredno velike in razveseljujoče u^ehe. Naj sklenemo pregled o sedanjem stanju tuberkuloze v Sloveniji z besedami primarija dr. Cestnika: v boju proti tej množični bolezni smo dosegli v zadnjih 25 letih zavidljive uspehe. Kljub temu pa lahko govorimo le o zajezitvi, in ne o splošni eliminaciji (odstranitvi, izključitvi) tuberkuloze v naši r^ubli-ki. Naša nadaljnja, dosegljiva in stvarna naloga je: iztrebiti to še vedno množično obolenje, za kar so potrebni skupni napori vseh prizadetih činiteljev! 627.100 din za kmete borce NOV v Uradnem listu SRS je 22. septembra izšel odlok izvršnega sveta skupščine SRS o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine kmetov borcev NOV. Po tem odloku bo republika letos razdelila slovenskim občinam 2,251.300 dinaijev za priznavalnine NAČRT ZA OiPERACIJO »REŠITEV KRKE« Bomo pili Krko pri Mačkovcu? Pripravljene itiri inačice za čistilne naprave — Veliki stroški zahtevajo sc^elovanje vseh prizadetih: dražja kanalščina — Pridobivanje metana In učinkovitega gnojila za kmetijstvo — Program do leta 1975 Inž. Slobodan Novakovič, svetovalec za urbanizem in komunalne zadeve novomeške občinske skupščine, vodi priprave za gradnjo čistilnih n^rav na območju Novega mesta. Ker je zadeva z „umirajočo Kiko“ zlasti po letošnjih protestih obvodnih občin, „pritisku tiska“ in ogorčenju ob reki živečih ljudi pereča in grozeča, še posebno za novomeško go^odarstvo, so se odgovorni lotili naloge strokovno in temeljito. Koje inž. Novakovič ogreval pretekli teden zbrani svet za urbanizem za prednosti III. a v^ante, si predsednik sveta Marico Ivanetič ni mogel kaj, da ga ne bi zvito vprašal: „Tovariš inženir, bi se bili pripravljeni s svojo družino ko- pati v Krki, tik pod iztokom glavne čistilne naprave? “ Novakovič se je ozrl po zbranih: samo to! Dovolite, da vam odkrijem majhno skrivnost: prav tam, na bregu Krke, sem zaprosil občino za izdajo lokacij^ega dovoljenja za svojo bodočo hišo . . To naj bi bil dovolj tehten dokaz, da strokovnjak, kakršen je inž. Novakovič, ne dvomi o učinkovitosti predvidenega novomeškega kanalizacijskega in čistilnega sistema. Izmed obdelanih štirih inačic naj bi obveljala popravljena III. varianta, tako imenovana „varianta III. a“, za katero bi bilo treba ob postopni izgradnji in ob rednem vzdrževanju do leta 1975 odšteti dobrih 11 milijonov novih dinaijev. Seveda pa tega zneska ne bo mogoče zbrati samo iz posojil Dolenjske in Ljubljanske banke ter prispevkov delovnfli organizacij. Svoj delež bodo morali žrtvovati tudi občani v povišanih dajatvah za kanalščino. Ta naj bi bila v bodoče enaka pridevku za vodarino, se pravi dvakrat večja kot do zdaj ali za 100 odst. dražja. Načrt nove novomeške kanii-zacije predvideva gradnjo glavne čistilne naprave v Ločni pod tovarno zdravil in speljavo zbiralne cevi (ko-lektoija) od Bršlina vzdoji Krke vse do Ločne. Temu sistemu naj bi se v bodoče prilagodilo tudi vse urbanistično načrtovanje mesta. Usedline v glavni čistilni napravi naj bi v prvi vrsti služile za proizvodnjo plina metana za potreoe tovarne zdravil, kmalu bi bilo treba navaditi kmetovalce na uporabo ostankov za učinkovito gnojenje (štirikrat večji hektarski donos!), sicer pa bo komunalce zaradi tega lahko še glava bolela, ker bo težko najti primerno odlagališče za preostale Krki nevarne snovi, ko bo usedalnik v čistilni napravi zvrhan. Marsikje po svetu velja, da smejo tovarne iz rek črpati tehnično vodo za svoje potrebe šele pod iztokom svoje čistilne narave. To naj bi zagotovilo brezhibno delovanje njihovih čistilnikov. Kaj takega bi morali tudi pri nas predpisati, so menili člani sveta za urbanizem! Skratka, tovarne bi smele spuščati v Krko samo Čisto vodo, ker vsaka druga primes, čeprav morda s predpisom dopuščena, lahko uniči reko bolj, kot bi bilo pričakovati. Svet za urbanizem pri občinski ^upščini Novo mesto je smatral, da je predlagani načrt kanalizacije in čistilnih naprav za Novo mesto pri- M. MOSKON K PRAVDI: CVIČEK AU MARVIN' »Nepošteno In škodljivo« Malkovec: naše vino je In ostane — cviček Prve vriske trgačev je že slikati v malkovških goricah. Ta teden so začeli obirati bele sorte, po prvem oktobru pa bodo brente začeli polniti tudi z rdečimi. Sončno poletje je naredilo svoje: grozdje bo letos dozorelo pol meseca prej kot lansko leto, ko so obirali še celo 28. oktobra, česar niti stargši ljudje ne pomnijo. Malkovec, kjer pridelujejo znano malkovSco vino, smo obiskali, da bi slišali glas vinogradnikov, kaj pravijo k pravdi o marvinu. „Najprej vam rečem eno: mi bomo pridelali in pridelovali cviček, ta naš cviček, za katerega že vseskozi živimo in delamo," je povedal Ivan Pungerčar, vodja malkovške kleti, doma z Malkovca. „Kot vinogradniku se mi zdijo poskusi z novim imenom, za katerim tiči komercialni interes, milo» rečeno, nepošteni. Nobenega dvoma ne more biti, da vse to samo škodi dolenjskemu vinogradništvu, ki je s svojim vinom doseglo ime in sloves. Namesto da bi si prizadevali dati cvičku še večjo veljavo, begamo ljudi z novotarijo, za katero vemo, kakšno je njeno ozadje. Ne morem razumeti, kako je mogel s tem začeti prav Jože Likar, ki je bil cenjen kot poznavalec cvička in ki je v preteklosti naredil precej za napredek dolenjskega vinogradništva. Ne vem, zakaj molčijo drugi strokovnjaki? “ Tako je menil Ivan Pungerčar, isto so govorili drugi vinogradniki. Želijo, da 30 vagonov vina, kolikor ga da malkovški „katel", bregovi Bojnika in okolica Telč, ostane — cviček. M. L. Marvin — fantazija! Inž. Mran Veselič, profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti, je na nedavni javni tribuni, ki jo je sklicala sekcija kmetijskih novinarjev, dejal naslednje: „Oznaka Marvin ni v skladu z zakonom o označevanju vin. Marvin je fantazijsko ime (kot^ ,Jiimljan“ ali ,JEn starček J, zato zraven ne bi smel imeti označbe geografskega porekla - dolenjski cviček. Tako velja tudi drugod po svetu, kjer poznamo vina z marko (znamko) in vina z geografskim poreklom (provenienco ).“ i Jože Tisnikar: POGREB NA VASI (1970) kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943, ki so stari več kot 60 let in živijo v težkih socialnih razmerah. Za naše občine je republika določila naslednja sredstva: Brežice 29.600 din, Črnomelj 219.000 din, Kočevje 44.600 din. Krško 26.500 din, Metlika 144.000 din. Novo mesto 42.000 din, Ribnica 47.000 din, Sevnica 25.200 din in Trebnje 48.600 din. Posamezne občine bodo dobile ta denar samo pod pogojem, da v svojih proračunih zagotove za priznavalnine kmetov borcev NOV toliko sredstev, da bo poprečna priznavalnina za kmete borce NOV znašala 400 din na mesec. Drugi pogoj je, da občine te priznavalnine izplačujejo od 1. julija 1971 dalje. Glede na pereče razmere kmetov borcev NOV v mnogih naših občinah bo republiška pomoč vsaj do neke mere prispevala k urejevanju teh vprašanj. RAZVESELJIVA NOVOST Zdrava belina, varna svežina Mariborska tovarna Zlatorog zalaga jugosk)vansko tržišče z novim mixalom. To je nov detergent, čigar snovi ne ogrožajo zdravja. Sestavine novega mixala z aktivno močjo so temeljito preizkušene in med korenitim premagovanjem umazanije se tudi samo razkroje. Prvič pri nas laliko mirno sežemo po zares sodobnem sredstvu, tako zu strojno kot tudi za ročno pranje. Z njim vzorno skrbimo za izjemno prnetno čistočo perila in obenem z občutkom odgovornosti varujemo vodo in s tem naravo sploh. V Jugoslaviji sicer še nimamo zakona, kakršen na primer v Zahodni Nemčiji že 7 let, v sosednji Italiji pa šele od nedavna prepoveduje uporabljati škodljive deteigente, v mariborskem Zlatorogu pa so po pretehtanih in dolgotrajnUi pripravah že odločno ukrepali: med redkimi v Evropi so opustili zastarele dosežke. Dognanja strokovnjakov svetovnega slovesa so sodelavci Zlatorogovega raziskovaln^a inštituta skrbno proučili in pripravili takšno pralno sredstvo, ki ustreza tudi strogim zahtevam vodnega gospodarstva industrijsko razvitih dežel. Novi mixal, razgradljiv in torej neškodljiv, je pri nas že prvi iz tako imenovane druge generacije detergentov. Z njo bo mariborski Zlatorog pomagal omejevati zastrupljanje odpadnih voda. ni.m SLOVENIJA - DRŽAVA DELAVSKEGA RAZREDA Slovenska država: izraz suverenosti slovenskega naroda ter oblasti in samoupravljanja delavskega razreda In delovnih ljudi v naši republiki se je že začela javna razprava o osnutku ustavnih dopolnfl (amandmajev) do XLV1I, ki bo trajala do 15. oktobra 1971. — Na prvem mestu v besedilu tega osnutka je dopolnilo XXV, v katerem sta opreddjeni državnost in samoupravni pdožaj naše republike, uresničevanje skupnih interesov občanov in delovnih ljudi na posameznih področjih družbenega življenja, odnos republike do federaege ter temeljno samoupravljanje, ki je osnova in izhodišče za ddočbe v vseh nadaljnjih dopdnilih, v katerih se tudi neposredno opieddjuje oziroma uresničuje. piti samoupravnih odnosov delovnih ljudi m občanov. Okrepljeni položaj delovnega človeka in občana kot samoupravljavca v naši družbi narekujeta, da se tak položaj tudi ustavno-pravno opredeli in zagotovi s tem, da se pove, da so samoupravni položaj oziroma odnosi in pravice delovnega človeka in občana v organizacijah združenja dela, interesnih in krajevnih skupnostih, samoupravni položaj občana v občini in republiki, svobodno samoupravno združevanje, dejavnost in ustvarjalnost delovnih ljudi in občanov, uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti ter temeljne svoboščine in pravice človeka in občanki so določene z ustavo, temelj, meja in smer uresničevanja pravic družbenopolitičnih skupnosti pri opravljanju funkcij oblasti To načelo izražata tako XX. zvezno ustavno dopolnilo kot tudi osnutek XXV. dopolnila k republiški ustavi in se kot rdeča nit vleče skozi vse amandmaje. REPUBLIKA: DRŽAVA, KI TEMELJI NA SUVERENOSTI NARODA V zvezni ustavi iz leta 1963 je v uvodnem delu v temeljnih načelih določeno, da „delovni ljudje in narodi Jugoslavije uresničujejo svoje suverene pravice v federaciji^ kad^ je to v skupnem interesu s to ustavo določeno, v vseh drugih odnosih pa v socialističnih republikah. To ustavno opredelitev je nadomestilo načelo v XX. zveznem ustavnem dopolnilu, da „delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice v socialističnih republikah m v socialističnih avtonomnih pokrajinah v skladu z njihovimi ustavnimi pravicami, v socialistični federativni republiki Jugoslavgi pa, kadar je to v skupnem interesu določeno z ustavo SFRL“ V tem načelu je torej izražena bistveno drugačna opredelitev suverenosti delovnih ljudi in naroden, ki živijo v Jugoslaviji. Uresničevanje suverenih pravic se tako s federacije prenaša v republiko oziroma avtonomno pokrajino. Suverene pravice se prvenstveno uresničujejo v so-ciabstičnih republikah in avtonomnih pokrajinah, v federaciji pa le drugotno, izvedeno, pa še pri tem le v povsem določenih zadevah, ki jih republike in avtonomni pokrajini v skupnem interesu z medsebojnim sporazumom določijo z zvezno ustavo. V tem smislu je v XX. zveznem ustavnem dopolnilu republika jasneje opredeljena kot država, ki temelji na suverenosti naroda in na oblati in samoupravljanju delav-sk^a razreda in vseh delovnih ljudi. Vsekakor bi bilo napačno, če bi v tej opredelitvi bil poudarjen običajen državni element republike, kajti ustava jasno iso-aža načelo, da republika ni samo država, ampak tudi socialistična demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti. Se posebej je treba opozoriti, da se pri opredeljevanju republike pojavi kot bistvena vsebina in sestavni del njcn^a značaja tudi vloga delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v uresničevanju njene državnosti. Opredelitev socialistične republike Slovenije v osnutku ^V. amandmaja se od ustrezne zvezne ustave opredelitve razlikuje v toliko, da pri državi konkretno navaja kot enega izmed temeljev slovenje državnosti suverenost slovenskega naroda. Glede na posebnost naše republike opredeljuje kot sestavni povezujoči činitelj socialistične samoupravne demokratične skupnosti tudi italijansko in madžarsko narodnost. To je tudi razumljivo, saj gre za narodnosti, ki že stoletja živita na našem narodnem ozemlju in ki tudi predstavljata most za sožitje in dobrososedske odnose z njunima matičnima narodoma v sosednjih državah. Takšna opredelitev naše republike, kot je podana v osnutku XXV. dopolnila, dejansko pomeni le nadaljevanje zgodovinskega poslanstva delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Slovenge, kot je to že napisano v uvodnih dveh stavkih sedanje republiške ustave. Ta opredelitev države poudarja v sedanjem trenutku zgodovinske prelomnice slovenskega naroda, ki bo izražena tudi v novi republiški ustavi, i\jen sestavni neločljivi del: slovenska socialistična republika kot država je nujno in neločljivo povezana z uveljavljanjem samoupravljanja. VASILIJ POLIC Ni naključje, da imamo to ustavno dopolnilo tak pomen in mesto v osnutku. Opredelitve in načela, ki jih to dopolnilo vsebuje so namreč sad socialističnega samoupravn^a razvoja naše republike v okviru SFRJ v tridesetih letih izgrajevanja slovenske države oziroma slovenske državnosti, od začetkov narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije leta 1941 pa do današnjih dni Začeteki izpajevanja slovenske državnosti segajo torej v obdobje, ko se je naš narod začel boriti za svoj narodni obstoj ter svobodo ter za spremebo izkoriščevalskih družbenih odnosov v napredne enakopravne socialistične odnose. Leta 1941 je bila nepoaedno po okupacgi Jugoslavije v drugi svetovni vojni ustanovljena Osvobodilna fronta slovendcega naroda. Na „Zboru odposlancev slovenskega naroda" v Kočevju je bilo 1. do 3. oktobra 1943 odločeno, da Vrhovni plenum OF kot SNOO opravlja vrhovno zakonod^no in izvršno oblast slovenskega naroda v okviru Jugoslavije in ^lošnih odločitev AWOJ s pravico, da ustanavlja vse potrebne organe ljudske oblasti V obdobju 1941-1943 smo Slovenci postavili temelje svoji državnosti in prvič v svoji zgodovini dobili svojo ljudsko oblast, svojo vojsko in svoj narodni parlament Na svojem prvem zasedanju 19. do 20. februarja 1944 postane SNOO po obliki in vsebini ^ud^a skupščina: spremeni tudi ime v Slovenski narodnoosvobodilni svet s kratico SNOS; njegovi člani so dobili imuniteto; ustanovljena sta zakonodajni odbor in verifikacgska komisija, medtem ko je zakonodajna dejavnost zaupana predsedstvu SNOS. Predsedstvo SNOS je imenovalo prvo slovensko vlado v Ajdovščini 5. maja 1945. - Na svojem II. zasedanju v Ljubljani je SNOS 9. septembra 1946 izdal zakone, ki so bili potrebni za sklic in delovanje ustavodajne skupščine Slovenge, nato pa se je razpustil. Četrt stoletja POVOJNEGA IZGRAJEVANJA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Ustavodajna skupščina Slovenge je sprejela ustavo Ljuddce republike Slovenije 16. januarja 1947. S tem se je začelo povojno obdobje v izgrajevanju slovenske državnosti, ki je trajalo do današnjih dni, ko sprejemamo v kakovostno spremenjenih okoliščinah dopolnila k sedanji slovenski ustavi in kasneje tudi novo slovensko ustavo. Ko smo sprejeli sedanja zvezna dopolnila, je prišlo do k^ovostno novega položaja. Slovenija in slovenski narod sta skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi dobila možnost, da v okviru federacije kot samoupravne skupnosti delovnih ljudi in občanov nadalje izpopolnjujeta fynkcijo državnosti in suverenosti s tem, da ima federacija samo tiste pravice in dolžnosti, ki so v skupnem interesu narodov, narodnosti, delovnih Mudi in občanov sporazumno določene v zvezni ustavi To načelo je tudi zapisano v 2. točki osnutka XXV. ustavnega dopolnila k republiški ustavi Omenjeno načelo pomeni tudi temelj za doslednejše uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti ter suverenosti socialističnih republik in avtonomnili pokrajin v Jugoslaviji ter za zagotovitev njihove v^je odgovornosti tako za lastni gospodarski in družbeni razvoj. To v do ločenem smislu izraža prvi odstavek i pr 2. točke osnutka XXV. amandmaja k republiški ustavi, ko opredeljuje, kaj in na katerih področjih družbenega življenja v SRS delovni ljudje in občani zagotavljajo in uresničujejo. Pri tem je treba posebej opozoriti na pomen uresničevanja skupnih interesov v tcmeljnili oigani-zacijah združenega dela in vseh oblikah njihovega združevanja, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in občinah ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Ti dve obliki izražata veliko pridobitev v našem izgrajevanju državnosti. Gre za samoupravno odločanje delovnih ljudi v vseh celicah naše družbe, tako gospodarskih kot tudi družbenih. Seveda pa tega ne moremo točiti od dejavnosti družbenopolitičnih oieanizacij, ZK, SZDL, ZM, ZZB NOV in drugih oiganizacij in društev, ki so tisti povezovalni idej n o-politični činitelj napredne socialistične demokratične usmeritve, brez katerega ne bi bilo mogoče kre- ►►TEKSTIL AN A« tovarna sukna, Kočevje, razpisuje prosto delovno mesto OBRATOVODJA Poleg splošnih p>ogojev mora kandidat izF>olnjevatd še sledeče p>ogoje: zahtevana strokovna izobrazba najmanj tekstilni tehnik z večletnimi delovninai izkušnjami na vodilnem delovnem mestu v volnarski stroki. Prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba podjetja do 15. 10. 1971. TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA ima v svoji specializirani prodajalni konfekcije nasproti Lisce na zdogi tople podložene moške in otroške bunde po izredno ugodni ceni. Za jesen vam nudimo tudi kvalitetne ženske in moške balonske in volnene plašče v klasičnem in modnem kroju. Za ženske močnejših postav priporočamo plašče iz 100-odstotne volne v temno sivi barvi. Podjetje JAVNA SKLADIŠČA, LJUBLJANA , Smartinska cesta 152a odpira novo poslovno enoto v NOVEM MESTU s pared-videnim pričetkom poslovanja I. 1. 1972. Za novo poslovno enoto iščemo sodelavce za naslednja delovna mesta: 1. komercialni referent Pogoji: srednja šola ekonomske ali komercialne smeri in vsaj enoletna komercialna praksa. 2. dva skladiščnika Pogoji: srednja šola ekonomske, komercialne ali prometne smeri, trgovska poslovodska šola ali dokončana gimnazija, urejena vojaška obveznost. 3. vec voznikov viličarjev Pogoji: izpit za voznika viličarja in vozniški izpit B kategorije. 4. več skladiščno-transportnih delavcev Pogoji: osnovna šola, starost nad 18 let. 5. blagajnik , Pogoji: srednja šola ekonomske oz. finančne smeri in nekajletna praksa v finančnih poslih. 6. blagovni knjigovodja Pogoji: srednja šola ekonomske smeri ali gimnazija z nekajletno prakso v knjigovodstvu. 7. tajnica Pogoji: srednja upravno-administrativna šola in vsaj enoletna praksa v splošni administraciji. ' 8. administratorka Pogoji: dveletna administrativna šola s prakso v strojepisju. 9. dva čuvaja za požarnovarnostno službo Pogoji: osnovna šola, izpolnjena vojaška obveznost, strokovni izpit za gasilca ali drug izpit V prostovoljnem gasilstvu. 10. snažilka (kurir) Poleg navedenih posebnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje za delo, kot poseben pogoj pa je za vsa delovna mesta predpisano poskusno delo od 1 do 4 mesecev. Nastop dela bo s sprejetimi kandidati posebej dogovorjen. SUmovartj nimamo. Vse zainteresirane vabimo, da v 15 dneh p>o objavi f>oS-Ijejo svoje ponudbe na gornji naslov ali se osebno zglasijo v kadrovski službi p>odjetja. Pismeni ponudbi morajo biti priloženi dokazi o izpolnjevanju pogojev in pop>olni podatki o dosedanjem delu. Ob proslavi občinskega praznika bo 2. oktobra v Kočevju podeljen domicil I. brigadi VDV (Vojska državne varnosti). Ta brigada je bila ustanovljena z odlokom predsedstva SNOS 1. marca 1944. Njena naloga je bila, da s svojimi enotami, ki so se v pretežni meri razvile iz nekdanjih ■grup in enot VOS, kontrolira osvobojeno ozemlje ih varuje slovensko ljudsko oblast. Poleg tega so enote brigade sodelovale tudi v bojih s sovražnikom, ki je vpadal na osvobojeno ozemlje. Posebna naloga brigade je bila pomagati organom uprave državne varnosti pri izpolnjevanju nalog v boju zoper notranje sovražnike in okupatorjeve sodelavce. Brigada je imela ob ustanovitvi pet bataljonov, ki so operirali in izvrševali svoje naloge na območju PRIZNANJE BORCEM VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI I. brigada VDV: domicil v Kočevju Za Novim mesto'podeljuje »drugi dom« borcem I. brigade VDV tudi občina Kočevje — V boju zoper notranje sovražnike in sodelavce okupatorja ter varovanja mlade oblasti je zmagala VDV Dolenjske, Bele krajine. Primorske in Notranjske. Sredi decembra 1944 se je brigada preimenovala v I. brigado II. divizije KNOJ, vendar je med prebivalstvom še naprej zadržala prejšnje ime — VDV. V januapu 1,945 so enote I. brigade VDV imele hude boje z domo- Frenkovih 50 let Danes, 1. oktobra, je dopolnil 50 let življenja naš Frenk, naš Franc Zidar, dolgoletni sodelavec, delu in svojemu prepričanju predan mož, predvsem pa dober človek v pravem pomenu besede. banke v Trebnjem, hkrati pa še predsednik krajevn<^a ljudskega odbora. Zaradi uspehov, ki jih je pokazal v družbeno-političnem delovanju, so ga izbrali za sekie^a občinsk^a komiteja ZK. Kasneje je nekaj časa službov^ v Novem mestu kot sekretar komunalne banke. 1963. je postal načelnik oddelka za gospodarstvo pri ObS Trebnje, 1967 pa se je zaposlil kot vodja finančne službe v podjetju „Trimo“, kjer vestno dela še sedaj. Frenk je eden tistih borcev iz naše revolucije, ki je ostal aktiven vsa leta povojni V njem cenimo vsi, ki ga poznamo, njegovo privrženost ideji, za katero se je boril s puško in za katero se še dandanes zavzema pri svojem delu in pri opravljanju javnih funkcij. Predvsem pa cenimo vrsto izrednih osebnih vrlin: poštenost, skromnost, doslednost, human odnos do drugih ljudi, zaradi česar je Frenk postalpravavez med nami. Zato mu iskreno nazdravimo ob lepem življenjskem jubileju! NJEGOVI SODELAVa Rodil se je v Veliki Loki, kjer se je pred vojno izučil za čevljaqa. Takrat pač ni bilo drugih možnosti, treba si je bilo služiti vsakdanji kruh. Vojna je preizkusila njegovo pripadnost. Najprej je postal iktivist Osvobodilne fronte, kasneje pa tudi borec narodnoosvobodilne vojske. Dolg je spisek različnih odgo-vomih dolžnosti, ki jih ^ opravljal v povojnem obdobju. Najprej je bil v Veliki Loki upravnik čevljarske delavnice, zatem je bil izvoljen za predsednika okrajnega odbora OF, po ukinitvi okraja je bil direktor OBVEŠČAMO REJCE KONJ. da bodo na sejmicah v Novem mestu odkupovali tudi konje. Nakupovalci so o tem obveščeni! Veterinarska postaja Novo mesto TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA iz Novega mesta SPOROČA, DA BODO OD 1. OKTOBRA 1971 ODPRTE TRGOVINE V NOVEM MESTU: # ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure # ob ponedeljkih od 8. do 18. ure # ob sobotah pa od 8. do 12. ure NA PODEŽELJU BODO ODPRTE # od 8. do 12. in od 14. do 17. ure # ob sobotah pa od 8. do 12. ure # v Črnomlju in ostalih krajih v Beli krajini od 8. do 12. In od 15.30 do 18. ure # ob torkih in sobotah pa od 8. do 14. ure Za prodajalne z nedeljenim delovnim časom ostane obratovalni čas nespremenjen. Kmetijsko in trgovsko podjetje AGRARI A — Brežice komisija za medsebojna delovna razmerja RAZGLASA prosto delovno mesto MOLZNEGA KONTROLORJA za področje Sromlje — Dečna sela — Globoko — Bojsno — Zupelevce — Slogonsko in Vrhje Prosilec — moški z odsluženim vojaškim rokom, sposoben za delo na terenu, mora poleg splošnih pogojev iz{X)lnjevati še tele: 1. imeti mora dokončano si'ednjo kmetijsko šolo ali tudi dokončano nižjo kmetijsko šolo ali osemletko, kolikor ima kandidat veselje do dela v živinoreji , 2. po rnožnosti mora imeti lastno prevozno sredstvo (motor, avto); zaželeno je tudi, da prosilec stanuje na področju, kjer bo opravljal kontrolo Ponudbe je treba p>oslati upravi podjetja najkasneje do 15. oktobra 1971. branci v Suhi krajini, nato pa je vsa brigada zasedla položaje olaog Kočevja z nalogo, da zavaruje pred sovražnikom dohode v Belo krajino in Poljansko dolino, kjer so se ta čas nahvali najvišji organi slovenske ljudske oblasti, glavnega štaba, letališče, razne šole, baze, skladišča itd. Obrambna linija je potekala nekako na črti Stari trg ob Kolpi — Mozelj — Koprivnik. Vsak bataljon je imel nalogo nadzirati in varovati določeno območje. Borbene patrulje so napadale sovražnikove enote, so silile iz Kočevja, kjer je bila močna sovražnikova postojanka. Posebno hude boje je bila brigada v marcu in aprilu, ko so na to območje prišle številne enote četniške vojske. Brigada je uspešno izpolnila vs<* dane naloge. V znak za njene zasluge iz borb v okolici Kočevja bo postala domicilna enota občine Kočevje po tem, ko je v lanskem letu že prejela domicil v občini Novo mesto. Ob tej priliki bo tudi zbor brigade in tovariško srečanje njenih nekdanjih borcev in starešin., Odix)r I. brigade VDV vabi vse nekdanje pr^adnike te brigade, da se udeleže slavnosti ob občinskem prazniku občine Kočevje in podelitve brigadnega domicila. Pridejo naj vsi, tudi tisti, ki zaradi pomanjkanja naslovov niso prejeli posebnega vabila. Zbor brigade bo 2. oktobra 1971 ob 10. uri v bližiniavtobusne postaje v Kočevju. Na svidenje! Odbor 1. brigade VDV OB ZAKOiNU O SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU V SLOVENIJI Kdo, kdaj, kje in na kak način? O pravicah in dolžnostih družbeno-poiitičnih skupnosti v splošnem ljudskem (^poru v zadnjih dveh številkah našega lista smo se seznanili z uvodnimi načeli in temeljnimi določbami novega zakona o splošnem ljudskem odponi, ki ga je skupščina SRS sprejala letos jul^a. Danes si o^ejmo, kaj pravi zakon o pravicah in ddžnostih, ki jih imajo v splošnem ljudskem odporu republika in njeni oigani, občine ter loajevne skupnosti. Po zakonu izvršuje SR Slovenija jvoje pravice in dolžnosti na pod-ročm splošnega Ijudsk^a odpora prek skupščine SR Slovenije in drugih republiških organov. Pn tem določa ^upščina splošna načela, cilje in politiko SRS ter njenih organov na področju splošnega ljudskega odpora, hkrati pa zagotavlja tudi sredstva za te potrebe v republiki Njeno politiko na področju splošnega ljudskega odpora v Sloveniji uresničujejo in izvajajo: izvršni svet skupščine SRS, svet SR Slovenije za narodno obrambo, glavni štab SR Slovenije za splošni ljudski odpor, republiški se^etariat za naro^o obrambo ter drugi republiški upravni organi in organizacije. Zakon nato podrobneje našteva, kakšne so naloge izvršnega sveta, sveta SRS za narodno obrambo in drugih organov. Naj omenimo, kaj pravi zakon o glavnem štabu SRS za ^lošni ljudski odpor: Glavni štab SR Slovenije za splošni ljudski odpor proučuje, spremlja in uveljavlja sodobne oblike, metode in sredstva splošn^a ljudskega odpora, hkrati pa predlaga pristojnim organom ustrezne ukrepe. - Glavni štab je najvišje poveljstvo partizanski enot v Sloveniji; na ozemlju, ki ga je sovražnik začasno zasedel, ,vo(fi vse oborožene sile. Predsednik republike imenuje na predlog izvršnega sveta skupščine SRS poveljnikaglavn^a štaba, medtem ko imenuje političn^a komisarja in druge člane štaba skupščina SRS. Republiški sekretariat za narodno obrambo opravlja vse upravne zadeve, ki pripadajo republiki na področju ^lo^ega ljudskega odpora. Drugi repubhški upravni organi ter delovne in druge organizacije repu-blišk^a pomena uresničujejo tiste naloge in dolžnosti, ki jih zanje določajo ustava, zakoni in drugi pred- OBSEŽNE NALOGE obCin Naša socialistična samoupravna ureditev vedno znova podčrtava pomen približevanja in uresničevanja oblasti delovn^a ljudstva. Vsi ukrepi teko v smer% da samoupravljanje in oblast resnično izvajajo delovni Jljudje sami, ne pa namesto njih kdo drug, niti ne „v njihovem imenu" kdo izven njih samih. V takem duhu daje tudi novi zakon občinam obsežne pravice in nalaga dolžnosti na področju splošnega ljudskega odpora. V mejah svojega delovnega področja jih uresničujejo občinska skupščina, svet za narodno obrambo ter drugi občinski sveti, upravni oigan za narodno obrambo ter drugi občinski upravni organi, štabi oziroma poveljstva partizanskih enot v •občini ter krajevne skupnosti. OBČINSKA SKUPŠČINA določa pri tem splošna načela, smotre in politiko na področju obrambnih priprav, oborožen^a odpora in civUne zaščite. Na teh področjih daje splošne smemKe za delo občinskih svetov in upravnih organov, krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij. Občinska skupščina sprejme tudi občinski načrt za civilno zaščito. Vse naloge s tega področja določa statut občine. Izvrševanje nalog, ki imajo s t< področja pomen za več občin hkrati, usklajujejo občinske skupščine v okviru medobčinskega sodelovanja. Za te namene lahko tudi ustanavljajo skupne službe in druge tobra 1971 organe medobčinsk^a sodelovanja. SVET OBČINSKE SKUPŠČINE ZA NARODNO OBRAMBO usklajuje priprave za obrambo in delovanje v raznih vojnih razmerah, skrbi pa tudi za uresničevanje nar črta splošnega ljudskega odpora ter za mobilizacijo vseh sil in sredstev v občini Svet med drugim sprejme razvojni in vojni načrt občine, oblikuje partizanske enote, določa njihovo organizacijo in sestavo, imenuje poveljnika, političnega komisarja in druge člane najvišjega štaba partizanske enote v občini v soglasju z glavnim štabom itn. Svet daje tudi soglasje za imenovanje poveljnikov, pK)litičnih komisarjev in članov štaba oziroma poveljstev partizanskih enot v delovnih organizacijah, ki jih na območju občine imenuje delavski svet oziroma kak drug ustrezen o^an upravljanja delovne organizacije, ki je tako enoto ustanovila. Svet tudi prejema načrte za vzgojo in urjenje partizanskih enot ter enot civilne zaščite, obravnava ter rešuje pa tudi vrsto drugih nalog, ki mu jih predpisuje zakon. Predsednik sveta za narodno obrambo je po načelu predsednik občinske skupščine, strokovno in administrativno službo za svet ObS pa opravlja občinski upravni organ za narodno obrambo. Zakon nato obsežn^e govori nalogah, prav;cah in dolžnostih, ki jih imajo v mejah svojih pristojnosti razni občinski upravni organi. OSNOVNA CELICA: KRAJEVNA SKUPNOST Družbena ureditev v našem samoupravljanju daje krajevni skupnosti tisti pom^ in pristojnost, ki jo ta osnovna celica skupnosti že ima in še dobiva. Statut občine ali statut krajevne skupnosti zato podrobneje našteva pravice in dolžnosti, ki jih ima na področju priprav občanov na splošni ljudski odpor ter na področju civilne zaščite vsaka krajevna skupnost. Vse priprave za splošni ljudski odpor opravlja odbor krajevne skupnosti za splošni ljudski odpor. Ta skrbi - za organizacijske, politične, materialne in druge priprave za ^lošni ljudski odpor, - ustvarja in preučuje za krajevnim razmeram ustrezajoče oblike spk>šn^a ljudskega odpora, hkrati pa - skrbi za vzgojo in usposobljenost občanov za splošni ljudski odpor. Pri opravljanju teh nalog uresničuje odbor krajevne skupnosti za splošni ljudski odpor smernice pristojnih občindcih organov. Naloga tega odbora je tudi, da po potrebi ustanavlja pododbore za posamezne vasi oziroma naselja, za ulice in soseske ter komisije za uresničevanje posameznih nalog s področja splošnega ljudskega odpora. Po svojem položaju sta člana odbora krajevne skupnosti za splošni ljudski odpor tudi poveljnik partizanske enote in vodja štaba za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti imenuje tudi druge člane odbora, ki jih iztere iz predstavnikov družbeno-poiitičnih organizacij, društev ter drugih občanov s svojega območja. Izbira seveda predvsem take člane, ki lahko največ prispevajo k organizaciji in pripravam na splošni ljudski odpor. DOLENJSKI UST TABORNIŠKI PARTIZANSKI POHOD KRKA — KOLPA KJER SREDO ilTlfTIi' fBUfHJI' •» ' y . % ""Ig u * m Obrambna sposobnost ni samo v ravnanju s puško in bombo — Kdor bo bolje poznal svojo deželo, kdor se bo znašel v gozdu daleč od centralne kurjave in asfaltiranih cest, kdor bo odkril nevarnost in se ji izognil, preden bo prepozno — ta bo laže živel v miru in vojni... Težje ko so naloge, večja ko je nevarnost — iskrenejše je tovarištvo, globlja je zvestoba! Enota je s srede na četrtdc [ predala na Avguštinovem seniku v Meniški vasi. Gostoljubnost, kakršne po mestih že davno ni več, je po naših vaseh še skoraj nekaj samoumevnega Čeprav tudi kmečkemu gospo-daiju ni lahko spustiti 20 neznancev na seno, kjer zadostuje ena sama vžigalica ... Nič manj prijazni niso bili pri Jurečih v Spodnji Bilpi ob Kolpi, kjer so taborniki prespali za^jo noč. Sicer pa so naleteli na razumevanje tudi pri Zvezi borcev v Novem mestu, ki je pohod denarno po<^tla, pri Industriji motomih vozfl, ki je dah kombi s šofeijem jn gorivom,'še zlasti pa v enoti polkovnika Jožeta Nagodeta, kjer vedo, da so med mladimi vojaki prav nekdanji taborniki najboljši iz-vidnflci. Štiridnevni partizanski pohod čez legendami Rog je praktična izvidniška šola, k^r^ ne nobena teorga ne more nadomestiti Sončno jutro v Meniški vasi in prvi vzpala izven markiranega tabora in tako ušla še bolj usodnemu presenečenju. , Spet izkušnja več ... Dan, kije nastajal, je prinesel tudi vrsto novih nalog. Na poti proti jugu smo morali mimo nekdanje vasi Rajhenau. Visoko v pobočju nad dolino, v kateri leži vas, smo se razdelili v dve skupini, ki bosta med seboj tekmovali, katera bo o vasi prinesla več in bolj izčrpnih izvidniških podatkov; kdo živi v vasi in koliko ljudi, s kakšnim vozilom se da priti v vas glede na širino ceste, s katere strani se je mogoče kraju najbolj neopazno približati, kje je skrit nasprotnikov štab? Štab je igrala naša kontrola, ki je bila skrita v vasi in bi hkrati izločila iz igre vsakega tabornika, ki bi si toliko neprevidno ogledoval vas, da bi ga opazila ... Naloga menda ni bila dovolj težka, pa je še narava primaknila svoje: hitri južni oblaki, ki so že vse jutro jadrali čez raj-henauski Rog nekam proti Dolenjski, so se nad Ušivo jamo nenadoma zapletli v divji vrtinec. Komaj se je naša izvidniška akcija dobro začela, že je pršilo iz oblakov, ki so nizko udarili nazaj proti Rovtarski gorici, in zagrmelo in zabobnelo je po dolini, kot da se bliža sodni dan. Ulilo se je v debelih curkih in v trenutku smo bili do kože premočeni. Storil se je gost mrak, pomešan z zrni toče, vsak trenutek pa je usekalo iz oblaka, da je ščemelo v očeh in ušesih. In to prav v trenutku, ko so izvidniki obkolili Rajhenau. Malo jih je, ki bi zdržaJi tak pekel na prostem, če ne bi šlo ravno za življenje! Tudi naši izvidniki so se zatekli v prazen hlev nek- danje vasi, najprej seveda tisti starejši, ki jih je malo bolj strah, nekaj pozneje tudi mlajši - vendar ne kar tako; Mirko iz četrtega voda se je neopazen priplazil do hleva, pomolil puško skozi lino in zakričal; ^oke gor!“ Štab se je moral predati! PARTIZANSKO LETALIŠČE Za de^em pride sonce, še zlasti pa za nevihto. Kaj hitro je bilo treba vzeti pot pod noge, saj smo morali do tretje ure popoldne urediti zasilno partizansko letališče za pristanek zavezniškega letala pri opuščeni vasi Staro Brezje. Do napovedane ure so taborniki z enostavnimi pripomočki uredili in označili pristajalno stezo. Prihod letala s pošto in „cigaretami“ je bil nagrada za vse težave tega dne. Računati je bilo namreč treba s tem, da zvečer ne bo mogoče spati niti pod šotorsko streho. Čeprav mora znati tabornik prenočiti tudi na planem, obsežna divjina, na naši karti pobarvana samo z enolično zeleno barvo, ni bila nič kaj vabljiva. Spet smo oprtali nahrbtnike in odeje. Utrujeni in komaj posušeni od dopoldanske nevihte . smo bolj razmišljali o topli domači postelji, kot pa o skromnem bivaku pod smrekami na koti 872. Tam je sicer nekdaj stala Jezusova cerkev, zdaj pa je celo njene porušene zidove tež- ko najti med goščavo, so nam povedali drvarji, ki smo jih srečali ob samotni gozdni poti. C asa je bilo še dovolj, pa smo se spustili do Svetlega potoka. O vasi in njenih dveh cerkvah ^et skoraj ni bilo več sledu, tudi oba vodnjaka, ki jih je Svetli potok včasih premogel, sta bila suha kot poper. Pač pa je osamelo sadno drevje ponujalo svojo letino, in kar je bilo največ vredno; našli smo zapuščen senik kmetijskega posestva, v njem pa nekaj šopov suhega sena! Hotel brez oken in brez vrat — imel pa je še kar dobro streho. Za tabornike: kategorija la! Za večeijo smo morali načeti „železni obrok“, ki ga je imel vsak v nahrbtniku. Lakota pa niti ni bila tako huda kot žeja, .saj je minil že drugi dan brez prave vode. Umivali smo se z roso. Bolje kot nič! CEZ FERDERB IN FERDRENG Tretji dan prehoda je bUo treba prečakti cesto Mozelj— Knežja Lipa na točno določenem odseku. Tu smo se namreč spet sešli z našim kombijem in — s toplim obrokom. Čeprav je bil Rog že dale^ za nami, ni tu pokrajina nič manj pusta in divja. Resda ni več tako strnjenega globokega gozda, :zato pa je še vedno laže srečati medveda ali divjega prašiča kot človeka. Hodili smo do treh popoldan, ko nam je zemlja pred no- 4 som nenadoma izginila v prepad. Globok sto, dvesto ... skoraj štiristo metrov! -To je Kolpa, to je cilj! Predvsem smo se razveselili vode. Trije dnevi so pravzaprav hitro minili in nismo si želeli narazen, le vode smo najbolj pogrešali. Ko smo se po strmi steni in bregu pustili do reke pri G^ju, je bilo vse pozabljeno. Cista, žametno mehka Kolpa ... Taborni ogenj v Spodnji Bilpi je bil hkrati tudi večer slovesa. ,JPrihodnje leto gremo j spet.. . Samo to je pravo ta- j borništvo! Tega pohoda ne bom i nikoli pozabil... Jaz se bom ! ' prijavil za vsak partizanski pohod! “ Take in podobne sem si zapisal ta večer v dnevnik pohoda. Ne samo da je štirinajst f^tov in eno dekle prehodilo 60 kilometrov povprek čez najbolj divji svet naše domovine, ne samo da so na tej poti uporab-« Ijali kompase in radijske postaje, da so šli z njimi trije vojaki JLA (oficir in dva izvidnika z vso opremo), da so se navadili ^ potovati brez kažipotov in cest, brez redne hrane in celo brez zanesljivega prenočišča — učili so se tudi< tovarištva in ljubezni do narave, do domovine. Kaj malo takega lahko najdemo v . vseh disko klubih in podobnih sodobnih ustanovah za mladino (če jih je sploh še kaj), premalo pa je na žalost tudi partizanskih pohodov in drugih taborniških akcij. Ni več časa zanje, ni več potrebe? MARJAN MOŠKON Pohod 90 zaključili v nedeljo na partizanskem zborovanju v Podgradu v Goijancih, kjer so se kot „pravi partizani" lahko postrojili z bivšimi borci v prvo vrsto pred slavnostno tribuno. Taborniki so bili navdušeni nad vojaško izvidnico opremo, največje veselje pa so imeli z novo polavtomatsko puško JLA in s prenosnimi radijskimi postajami. DRŽAVNiV ZA.Z.OZBA SLOVENIJE MOJ i®* SKRi je priročnik, ki ga je priredila redakcija BETTER HOMES & GARDENS v sodelovanju s skupino vodilnih ameriških specialistov za otroške bolezni. Knjiga, ki nazorno prikazuje razvoj otroka v prvih šestih letih življenja, je bila napisana z namenom, da bi ublažila strah in hkrati odgovorila na mnoga vpra-šanja, ki tarejo mlade starše. Pomagala jiip bo varovati otrokovo zdravje In Jim dajala napotke pri vsakdanjem rednem zasledovanju njegovega razvoja in rasti. Knjiga opisuje tudi, kako se otrok običajno obnaša in kako je treba obravnavati probleme njegove čustvenosti v različnih' starostnih obdobjih. MOJ OTROK je razkošno opremljena knjiga: poleg praktičnih nasvetov, razlag in številnih fotografij ima tudi razpredelnico o načinu zdravljenja vseh vrst otroških bolezni. Na koncu knjige je še dodatek, ki služi staršem za osebno dopolnjevanje vseh tistih podatkov, ki ilustrirajo otrokov razvoj. MOJ OTROK je priročnik, ki ima 248 strani velikega formata (28 x 20 cm). Cena: 100 din. KNJIGO dobite v vseh knjigarnah ali pri zastopnikih založbe. Knjigo vam pošljemo tudi na dom in vam nudimo hkrati še ugodnost 4-mesečnega obročnega odplačevanja, če Izrežete priloženo naročilnico in jo pošljete na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Oddelek za knjižne zbirke 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 NAROČILNICA Obvezno naročam knjigo MOJ OTROK MOJA VSAKDANJA SKRB Naročnino bom plačal: — takoj — v 4 mesečnih obrokih po 25 din Knjigo mi pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve* * (Neustrezno prečrtajte.) TO BI BILA SNOV ZA NAPET FILMSKI SCEINARU Pri Belokranjcu iz Stalingrada Anatoiij Kartajev — to je mož dveh domovin in nosilec visokih odliko-vanj več narodov — Bil je med branitelji Stalingrada, jugoslovanski partizan, med osvoboditelji Budimpešte in Dunaja — Mnogokrat ranjen je tisočkrat zrl smrti v oči, po vojni pa sta mu iz stiske pomagala tudi predsednik Tito in nedavno umrli državnik Hruščev Ko je v kiosku kupoval belokranjske razglednice, avionska pisma in znamke za daljni Vzhod, sem postala pozorna na moža vzhodnjaških potez, ki je govoril hrvaško z izrazitim ruskim naglasom. Na videz nedostopen in trd, pa je postal mehak ko j^nje, ko mi je razkrival svojo usodo. Kraj in datum: Podpis: ,,Moja domovina je ruska republika Kalmitskaja z glavnim mestom Elisto, kakih 100 km stran od Stalingrada. Otroška leta sem preživel v dečjem domu, ker sem očeta izgubil pri petih letih, mama pa mi je umrla, ko sem bil deset let star. Bilo nas je 14 otrok.“ Čeprav temnih naočnikov zaradi poškodovanih oči nikdar ne sneme, je skozi steklo le prodrl zasanjan pogled, ob katerem si je bilo lahko predstavljati velike razsežnosti pokrajin z nadihom vsega značilnega za življenje v prvi socialistični državi na svetu v letih pred zadnjo vojno. 17-LETEN BRANIL STALINGRAD „Leta 1941, ko se je začela vojna, mi je bilo 17 let. Končal sem osemletko, in ko so pozivali komsomolce v obrambo domovine, sem se brez oklevanja javil Poslali so me na šolanje v padalske enote, toda po petih mesecih za učenje ni bilo več časa, ker so bili Nemci že pred Donom. Morali smo na fronto pred Stalingrad. Kdor je bil tam, ve, da je pravi čudež za vsakega, ki se je vrnil iz tistega pekla. Borili smo se kot levi, a leta 1942 so Nemci prebili obroč. BU sem ranjen, našo enoto so razbili, nato sem bil ujet. Izkusil sem ujetništvo v Ukrajini, premeščali so nas v razne kraje in vedno huje je bilo, ker so naši na fronti napredovali, Nemci pa niso vedeli kam z ujetniki. Prebolel sem tifus, in ko so me s skupino 20 tovarišev zaprli v vagon in peljali v neznano, sem komaj lahko stal na nogah. Dva dni smo se vozili, tretji dan pa so odprli vagon na manjši železniški postaji in nas za trenutek spustili na prosto. Izvedeli smo, da smo v Italiji. Lačen sem na dvorišču brskal v smeteh, če ne leži vmes morda košček odvrženega kruha, ko sem med papirji zagledal nekaj rdečega iz kovine. Niti nisem razmišljal, kaj je. Odvrgel sem na tla in brcnil, v tistem pa je počilo, meni pa je začela kri liti iz vseh delov telesa. Bila je ročna bomba. Namazali so me z jodom, za silo obvezali in morali smo nadaljevati pot v neznano.“ IZ PUUA V PARTIZANE „Ko je transport prišel na cilj, so nas v neznanem kraju in v neznani deželi zaprli v barake, podnevi pa so nas gnali na delo. Mimogrede smo na cesti slišali govorico, ki je bila nekam znana, pa vendar drugačna kot naša. Ko smo vprašali, kje smo, smo izvedeli, da je to Jugoslavija. O njej prej nisem dosti slišal ali pa sploh nič. V naši skupini je bil kot ujetnik tudi Rus, po poklicu učitelj, s precej izkušnjami. Razložil nam je, kje smo, ko je dobil stik z domačini. Prvič smo slišali za partizane, izvedeli pa smo tudi, da so v gorah. Kako priti do njih, ko je bil Pulj poln Nemcev? Bilo nas je 20 ujetnikov, pazilo pa nas je 14 Nen> cev, toda dočakali smo svoj veliki dan, načrt zanj pa je napravil naš učitelj. Ko so naši stražarji nekega dne praznovali nacionalni praznik in so se zvečer pijani vrnili v barake, so takoj zaspali. „Zdaj ali nikoli! “ je rekel naš vodja. Pobili smo stražarje, jim vzeli orožje in obleko, streUva, kolikor smo ga mogli nesti, in tekli iz mesta. Veter, tema in dež so nam stali ob strani. Tekli 4n hodili smo vso noč, drugo jutro pa,že naleteli na partizansko patruljo. To je bU praznik in velik miting, kajti o našem junaštvu v Pulju se je že razvedelo." „NA SVIDENJE PO ZMAGI“ Vedno bolj se je vživljal v pripoved, preteklost mu je tako živo vstajala v spominu, da sede tega ni mogel prenesti. Stiskal ropotijo vrnili v Bojance. Spet sem imel težave s službo.“ DVAKRAT RANJEN ŠE PO VOJNI „V kanižarskem rudniku sem nato delal v separaciji skupaj z nemškimi ujetniki. Tu bi me kmalu ubilo. Nemec je sabotiral. Naravnal je vagonček tako, da bi moral pasti name, toda oplazil me je samo po glavi, jaz pa sem zadnji hip odskočil. Službe v nemški družbi maral več. Spet sem kmetoval v Bojancih, nato so me dali v Belt Ni lahko biti razpet med dvema domovinama. Če je tu, mu je dolgčas po mski šiijavi, če je tam, ne more brez mehkih belokranjskih gričev. se je k steni, počepnil in krilil z rokami, z roko meril kot s pištolo in sploh nazorno, da ni mogel bolj, kazal, kako so se odvijali dogodki. „Potem smo šli peš do Gorskega Kotara, postali člani 13. udarne Primor-sko-Goranske divizije, se 1944 borili pri Bosiljevem, kjer pa sem iz boja izšel spet kot težek ranjenec. Na zdravljeme so me poslali v Bojance pri Črnomlju. Ko sem se zavedel, sem zajedal kmečko hišo, ob sebi pa prijazno dekle, ki me je negovdo. Ljubezeri na prvi pogled! Prijaznosti nisem bil vajen, zato me je tohko bolj ganila. Ko sem ozdravel in sem bil spet ^oso-ben za boj, sem ob slovesu rekel Zori: ,J^a svidenje , po zmagi. Če bom živ, se vmem.“ IZ BUDIMPEŠTE V BOJANCE „Leta 1945 so Ruse iz partizanov poslali nazaj k Rdeči armadi. Borili smo se pred Dunajem in na Madžarskem. Pri Dunaju sem bil ponovno ranjen, od tam so me poslali na zdravljenje v jugoslovansko Subotico, nato pa na Madžarsko. Konec vojne sem dočakal v bolnišnici v Budimpešti. Po demobilizaciji nisem vedel, kam. Doma nisem imel, za brate in sestre nisem vedel. Dekle iz Bojane mi Je bilo najbližje na svetu, zato sem se iz Budimpešte napotil v Bojance pri Čmomlju. Prikazal sem se oktobra 1945. ,JCaj si živ!“ so rekli domači in tekli klicat Zoro. Vesela je bila in tako sem ostal. Leto dni sem živel na skromni kmetiji, potem sem začel iskati službo. V Črnomlju me niso poznali, čeprav sem imel tri jugoslovanska odlikovanja: 2 ordena in medaljo za hrabrost. Kaj naj bi tudi delal, ko sem bil izvežban samo za vojake! Tudi jezika nisem dobro obvladal. Nekaj časa sem bil v službi pri milici, ko pa sem 1947 slišal za prve zadruge v Banatu, sem pobral šila in kopita ter z ženo odšel v zadrugo „Sloga“. Bil sem hlevar, zaslužil sem toliko, da se mije zdelo že pravo bogastvo. Ko je zadruga 1948. razpadla, smo se s prisluženim vinom, kokošmi pšenico in vso učit za ključavničarja. Smole pa še ni bilo konec. Nekega dne mi je mojster, ki je preizkušal novost na stružnici, ukazal, naj podstavljam material pod ostre nože, zagrabilo pa mi je roko in odrezalo dva prsta. Odškodnine nisem dobil nič, pač pa sem naredil pomočniški izpit v Litostroju. Konec koncev sem prišel do po-klica.“ ZA PET LET V RUSIJO Neverjetno, kako je Kartajev ponosen na sVoj poklic. »Večkrat je ponovil: „Veste, izučen sem. Imam spričevalo." Služba v Beltu pa mu ni ugajala in kar naenkrat je šinilo vanj: domov grem pogledat. Vzrok pa je bilo pismo bratom in sestram, na katero je dobil odgovor in izvedel, da so štirje še živi. Tako je 1960 znova pobral ženo, tri otroke in hajdi v svet! V rojstnem mestu je sicer takoj dobil službo, kar dobro se jim je godilo, toda Belokranjka Zora je hirala. Druge navade, življenje med ljudmi, katerih jezika ni znala, in pa bolezen so dali povod, da je Ahatolij Kartajev čez pet let ponovno hotel v Jugoslavijo. Z dovoljenjem za vrtnitev pa so bile velike težave, dokler se ni domislil učinkovite poteze. Znanec novinar mu je sestavil pismo v ruščini, ki ga je poslal predsedniku Titu, kopijo pa premieru Hriiščevu. Oba sta čez 14 dni odpisala: ,JCartajev se z družino lahko vrne v Jugoslavijo." ZDAJ UPOKOJENEC S SPOMINI Anatoiij Kartajev je dobil stanovanje v bloku sredi Črnomlja in pokojnino. Najstarejši sin služi trenutno v JLA, hčerka dela v metliški BETI, mlajši pa hodi še v osmi razred. „Zdaj sem zadovoljen, toda z ženo nisva zdrava. Mene tu in tam še zgrabi domotožje. Ni misliti, da bi ženo še kdaj pripravil na selitev v mojo domovino, toda na obisk grem večkrat. Lani sva bila s hčerko. Do starosti bom v Čmomlju živel s spomini, ne vem pa, če me ne bo vleklo umret v bližino Črnega morja. rja BAČER kultura in izobra- ževanje Začetek z baletom v ponedeljek, 4. oktobra, bo v Novem mestu prva abonmajska predstava v novi gledališki sezoni: ob 20. uri bodo v Domu kulture nastopili baletni solisti ljubljanske Opere. Poleg baleta bodo novomeški obiskovalci od je^ni do prihodnjega poletja videli še devet abonmajskih prireditev: sedem gledaliških in dve glasbeni. Med gledališkimi so najavljene (gostovanja Mestnega gledališča ljubljanskega): satirična glasbena komedga „Raj ni razprodan ali reforma v paradižu", delo slovenskih avtorjev Petano, Fritza in Kodra, „Padli angleli“ D. Le-boviča, Erdmannov „Samomorilec", Anuilhova „Ne budite goq3e“, Feydeaujeva „Dama iz Maxima“ in Webrova , j*ogodba“ ter. J. S. Popoviča komedija „Kir yanja“, s katero se bo novomeškemu občinstvu predstavilo Slovensko gledališče iz Trsta. V sodelovanju s Festivalom iz Ljubljane bo Zavod za kulturno dejavnost priredil dva glasbena nastopa: ansambla Lojzeta Slaka in Ota Pestnerja z njegovim ansamblom. .'VMATERSKO GLEIDALIŠČE POD KAPITLJEM VABI K ABO'NMAJU Od Antigone do Mitinga, vmes pa še krst (svežih) novomeških Klopotcev Novomeški gledališčniki so za novo sezono pripravili osem gledaliških del: pet premier z dvema krstnima predstavama in tri ponovitve Novomeščanom, ki radi obiskujejo prireditve v Domu kulture, od jeseni pa vse do poletja ne bo dolgčas. Poleg poklicnih gledališč in glasbenih skupin iz Ljubljane ter drugih slovenskih središč se bodo na odru vsaj osemkrat predstavili domačini: kot igralci, reži-seiji, scenski mojstri in celo kot pisci dramskih del. Amatersko gledališče za to sezono pripravlja pet premier in od tega dve krstni uprizoritvi ter tri ponovitve. Na sporedu bodo: Sofoklo-va ,Antigona“, Mussetov „Svečnik", Borovi ,Jlaztrganci“, Bajčevi ,JCk>potci“ in Kastelčeva ,J)ajmo, igrajmo se!“ - kot novosti, iz dose-d^jega reperto^a pa bodo novo-me^i gledališčniki ponovili: Goldonijevo ,>Iirandolino“, Čehova „Mož V SOBOTO V KOSTANJEVICI V okviru XVL prireditev Dolenjskega kulturnega festivala bo v soboto, 2. oktobra ob 19.30 v kosta-njeviškem domu kulture gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z igro slovenskega dramatika Antona Leskovca „Dva bregova". Prešernovo gledališče je s to dramo nastopilo z velikim utjehom na festivalu gledališč na Hvaru. Dolenjski kulturni festival daje v svojem kulturnem sporedu prednost slovenskim stvaritvam, zato je tudi uvrstil to dramo med letošnje prireditve. Vstopnice dobite v predprodaji v kostanjeviški trafiki, pol ure pred pričetkom pa v domu kulture. Rezervacije prejemamo na tel. št. Kostanjevica 19. ip i i§l I i 1^1 ^ RAZSTAVA NATEČAJNIH DEL — Društvo likovnikov oblikovalcev Slovenije je ob koncu minulega tedna v Ljubljani (v prostorih fakultete za arhitekturo) odprlo razstavo natečajnih del „As design 71". Tako so javnosti pokazali tudi prvo-nagrajeno natečajno delo „Napihni luč‘ Novomeščana Petra Simiča. FILMSKI ABONMAJI - V novem šolskem letu bodo v Novem mestu trije filmski abonmaji: za dijake in delavce, za višje razrede osnovnih šol in nižje razrede osnovnih šol. Katera dela bodo na sporedu, še ni znano, ker se bo moral svet za filmsko vzgojo pri Zavodu za kulturno dejavnost po neu^elem pokusu prejšnji teden znova sestati. OBISKANA ARHEOLOŠKA RAZSTAVA - Razstavo arheoloških izkopanin na območju Novega mesta, ki bo do konca novembra odprta v Dolenjski galeriji, so si z zanimanjem ogledali že številni obiskovalci, v zadnjem času tudi učenci novomeških šol. ,AiOJI SPOMINI" V PRODAJI -Pred kratkim so začeli v knjigarnali prodajati zajetno knjigo - „Moji spomini" Mihe Marinka. V njej Miha Marinko obuja čase od začetka svo- jega delovanja v revolucionarnem gibanju. Mestoma je delo pretresljivo pisano, saj je pisec v njem obdelal dogodke, kakor jih je doživljal. Knjiga vsekakor sodi v zbirko del, ki osvetljujejo in dokumentarno podpisujejo revolucionarna gibanja med obema vojnama in še zlasti NOB na Slovenskem. RAZSTAVA „APETITOV" -Tako so nekateri obiskovalci, med njimi zlasti šolniki, rekli o razstavi učil in šolske opreme, kije bila pred kratkim nekaj dni odprta v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Človeku so se lahko samo sline cedile ob pogledu na najsodobnejše pripomočke, ki pa v prakso še dolgo ne bodo prišli - zlasti zaradi pomanjkanja denarja. Kajpak velja to bolj za šole v nerazvitih območjih. V KOSTANJEVICI DANES, V KOCEVJU 4. OKTOBRA - Razstavo del zagrebškega akademskega slikarja Zlatka Priče v kostanje-viškem Lamutovem likovnem salonu bodo zaprli danes. Razstava Jar-movih kipov v kočevskem likovnem salonu pa bo odprta še do 4. oktobra. Obe razstavi sta vzbudili veliko pozornost. svoje žene" in Kastelčevo delo „Iz trpljenja v svobodo". Štiri premiere in eno ponovitev bodo lahko obiskovalci videli v abonmajskem sporedu, ki ga amatersko gledališče letos prvič uvaja. Podjetja, šole in družbene organizacije bodo lahko abonmajske predstave vpisale po izboru ali naročile posamezne ali več predstav iz repertoarja po ugodnih cenah. Spored obsega resni in zabavni oziroma veseli deL Na eni strani antično tragedijo, partizansko igro, revolucionarno poemo, na drugi strani komedijo, satirično komedijo in partizanski miting. Razveseljivo je, da je amatersko gledališče uvrstilo v spored tudi dela 'novomeških piscev. Tako bosta krstno uprizoritev v tej sezoni doži- Listam po predlogu za „Usmeritev srednjeročnega razvoja kulture v SR Sloveniji 1971-1975", iščem, kje smo Dolenjci še posebej omenjeni, in najdem: na strani 15 v drugem odstavku (med drugim) tole: „. .. 11 slovenskih občin ima le po eno dramsko predstavo na leto, 10 občin (Cerknica, Domžale, Dravograd, Grosuplje, Hrastnik, Lenart, Lendava, Litija, Radlje in Trebnje) pa je brez gledaliških predstav in so na gledališčem zemljevidu Slovenije označene z belo liso". No, lepa reč, Trebnje, ki je v zadnjih letili razvilo likovno (razstavno) dejavnost do mednarodnega pomena, je na Talijinem zemljevidu popolna ničla. To trdi zgoraj omenjeno gradivo, v katerem so zbrani podatki iz vse Slovenije, kar pa ne drži stoodstotno - za samo Trebnje morda, za občino gotovo ne. Kam bi sicer šteli igre, ki jili uprizarjajo v Sentlovrencu, kam gostovanja novomeških gledališčnikov v tej občini? Resnici na ljubo naj kljub temu zapišem, da stanje na gledališkem področju v trebanjski občini ni rožnato, prej skrajno zaskrbljivo. Trebnje se tudi s tistimi nekaj predstavami kljub temu uvršča na sam slovenski rep. Dobro razvita dramska dejavnost je po republiških merilih v tistih občinah, kjer imajo na leto vsaj 10 predstav. Kaj to pomeni za Trebnje, bodo v tej občini že sami ugotovili. I. Z. veli Vladimira Bajca satirična komedija .JClopotci" in Slavka Kastelca otro3ca igra ,JDajmo, igrajmo se!" Kastelčeva je tudi revolucionarna poema ,Jz trpljenja v svobodo", ki so jo pred leti že izvajali na novomeškem odru. Med novomeškimi novostmi pa bodo zlasti zanimivi Bajčevi ,JClo-potci". Ta, v stilu lepljenke pisana komedija z vseh možnih položajev strelja satirične puščice v napake sodobnega človeka in sodobne družbe in razumljivo je, da zadene v živo tudi novomeške razmere. Objavljen spored je vsekakor zanimiv in obetaven in želeti je, da ga ne bi okrnile niti škaije niti gmotne razmere. DOLENJCI GREDO V SARAJEVO Novomeški podružnici Slavističnega društva in Društva bibliotekarjev bosta priredili v oktobru skupinski ogled razstave ,,Umetnost na tleh Jugoslavije skozi stoletja" v Sarajevu. Potovanje bo trajalo dva dni. Udeležence bosta odpeljala dva avtobusa iz Novega mesta že 15. oktobra ob 23. uri, vrnitev pa bo 17. oktobra okoli 21. ure. Cena je 300 din za posameznika, denar pa bo treba vplačati po vrnitvi. Udeležence iz Posavja bosta avtobusa prejela v Drnovem in na Čatežu, ftijave bo do 8. oktobra prejemal prof. Jože Škufca, Zavod za šolstvo SRS - organizacijska enota v Novem mestu. (Prijavnica velja za obračun stroškov potovanja!) Tisnikar v Piran« Dolenjskemu likovnemu občinstvu dobro znani slikar Jože Tisnikar je sodeloval na letošnjem ,,ex tempore" v Piranu in dobil za delo „Ribiči" tretjo nagrado. Pred kratkim so v tem primorskem mestu odprli samostojno razstavo njegovih del. Piranskemu občinstvu se je Tisnikar predstavil s 60 deli in med temi pokazal tudi 10 risb. Novembra bo Tisnikar razstavljal v Celju. Konferenci na rob Na Slovenskem je, žal, še veliko takšnih krajev in območij, kjer kulturno živ-^enje ne dohaja potreb današnjega časa. Vzrokov ni moči iskati le v gospodarski nerazvitosti, temveč zlasti v pomanjkanju kulturne akcije in prešibki organiziranosti v kulturi. S to ugotovitvijo se je v Celju včeraj začela in bo danes končana I. konferenca Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije. (Do zdaj so sklicevali kongrese.) To je hkrati osrednji kulturni dogodek tega tedna na Slovenskem, ki je pomemben ne le za razvoj kulturne dejavnosti v okviru te organizacije, ampak je neštete neverne Tomaže prepričal, da je ZKPO kljub kulturnim skupnostim obdržala vlogo in pomen. Nevernih Tomažev je zlasti veliko na podeželju, da so to postali, pa gre del „zaslug" tudi na račun občinskih ZKPO. Dolenjska,. Spodnje Posavje in Bela krajina - morda zadnje navedeni območji nekoliko manj - kajpada niso izjeme. Uspehi ZKPO Slovenije kljub temu niso majhni in neopaženi. ZKPO jih je dosegla z lastnim prizadevanjem in v sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami. Preveč bi bilo naštevati, kaj vse je bilo narejeno v okviru ZKPO ali na njeno pobudo. O tem k nekaj dejstev. iz zadnjega obdobja. Na pobudo gledaliških 'skupin in odbora za gleda-lišJ^ dejavnost pri ZKPO Slovenije so lani ustanovili Združenje gledaliških skupin, ki šteje že 79 članic. Predsedstvo ZKPO Slovenije je dalo pobudo za ustanovitev Glasbene mladine, danes pa je to gibanje malone povsod nepogrešljivo. ZKPO je botrovala ustanovitvi Združenja flbnskovzgojnih delavcev, ki se tudi že uveljavlja. Kot oblikovalka in pobudnica se je ZKPO pojavljala tudi na številnih dru-gih področjih, kjer so vzniknila najrazličnejša združenja, centri in klubi. Ne na zadnjem mestu je potrebno omeniti, da se je ZKPO vključila v kulturno akcijo, ki s jo začeli slovenski sindikati. Sklepov konference ZKPO ni možno napovedati, lahko pa se predvidijo. Sodeč po gradivu za konferenco, se bodo nanašali na nadaljnje utrjevanje organizacije in razvoj kulturne dejavnosti v njenih okvirih, na že prej omenjeno kulturno akcijo in možnosti kulturnega razvoja do leta 1975, kar še posebej omenja predlog srednjeročnega razvoja za to področje. Naj bodo sklepi taki ali drugačni, ne bodo obvezovali samo kulturnih organizacij, ampak vse dejavnike, ki so odgovorni za kulturno rast. I. ZORAN I: I CVETJE SOi POVEZALI S PESMUO' Razcvetena dvorana V Brežicah je odprta bogata razstava cvetja „Malo besed in več dejanj“ se glasi nepisano vodilo Hortikulturnega društva v Brežicah. Komaj pred letom in pol je bilo ustanovljeno in že ima v kroniki zabeležene tri uspešne razstave cve^a in ^asil o vrtnarstvu. V njegovih vrstah deluje nad 400 članov. Prizadevni upravni odbor je znal vključiti v delo podje^'a, poklicne vrtnaije in ljubitelje cvetja in narave. Jože Tisnikar: BOLNA ŽENA H 970) Razstavo cvetja, zaščitnih sredstev, strokovnih knjig in revij ter gobelinov, kije bila v soboto popoldne odprta v Posavskem muzeju, je društvo povezalo z nastopi pevskih zborov iz raznih krajev občine in hkrati vzbudilo pri obiskovalcih zanimanje za muzejske zbirke. Za cvetje in okrasno zelenje v Brežicah res ne bi mogli najti lepšega in bolj reprezentativnega prostora, kot je viteška dvorana. Predsednica Zveze hortikulturnih dru- štev Slovenije Jelka Kraigher je na otvoritvi izrekla priznanje delovni vnemi najmlajšega društva v Sloveniji, ki z u^ehom obuja v ljudeh smisel za urejeno delovno in stanovanjsko okolje na vasi in v mestu, v šolah in turističnih objektih. Tako vzgojeni ljudje bodo znali ceniti ne-pokvaijenost naravnega okolja, ki Človeka osvobaja vsakdanjih skrbi. V tem je poglavitni poudarek razstave, ki je vzbudila v Posavju izredno veliko zanimanja. J. TEPPEV /A can Gričar pa je odštel Bla-žetu pet sto goldinarje^ katerih večjo polovico je takoj stari Četrtnik spravil za svoj „kos kruha“. Ko so šli v cerkev, takrat so se mu hudomušni ljudje precej smejali. Posebno pa so se smejali nevesti, ko se je tik mladega ženina gugala ter bila takisto pogorjansko nališpana, da je od prvega do zadnjega traku vse kričalo na nji. Ni se prav do zadnjega zvedelo, na kaj je Blaže po poti v cerkev mislil. Na ženitovanjsko dobro pojedino, to je brez dvojbe gotovo! Ravno ko je stopil čez cerkveni prag, se mu je pa nehote prikazal pred dušo Cetrtnikov holm, kjer je zraslo precej macesnov, vitkih, z zračnimi vejami; sredi macesnov pa je kraljevala mogočna bukev in divji golob je tako rad grulil na nji. „Pod macesni bom ležal,“ si je dejal Blaže sam v sebi, „in v dolino bom ^e-dal in na belo cesto in na Videmski zeleni travnik. Ta še tako slaba ne bo!“ A bila je slaba! Za hlapca je prišel k hiši in pehati se je moral kakor črna živina. Žena in stari sta vpila skoraj noč in dan nanj, in ga preganjala, kakor priganja voznik konja, če vozi po klancu. Dobil je otroče, pa ga je takoj po porodu moral pokopati in od tedaj ni bil več tako zadovoljen kakor prejšnje dni. Bolelo ga je včasih srce, pa si je dejal: „Saj bi ne imel nič dobrega na svetu; veliko bi mu ne bil mogel dati! “ Neko nedeljo popoldne — bila je ta nedelja zanj nesrečnega imena — je ležal na holmu v senci pod macesni. Po cesti v dolini so hodili ljudje: pobožne ženice, mlada dekleta in tudi mladeniči, ki so sedaj in sedaj veselo zaukali. Vse je bilo veselo. Blaže pa se je čutil danes prav zapuščenega. Po mehkem mahu je raztezal ude svoje, lačen ni bil, a vendar ni bil srečen. Zdajci se od hiše oglasi stari Cetrtnik: „No lenoba! Ne greš slame rezat? Ali naj je narežem jaz, ki sem star in bolan? Vstani, lenoba!“ „Sem je že narezal oče!“ odgovori Blaže pohlevno, ,/a tri dni je bo dosti! “ Stari odide, a zadovoljen ni bil: „Pa leži, lenoba grda. če te ni sram, da morajo stari ljudje zate delati! “ Odrinil je v sobo — legel na peč na mehko vrečo in brez obotavljanja prav sladko zadremal. „Danes bo dal vsaj mir!“ se oddahne Blaže, leže spet znak na mah ter lovi s pogledom drobne kosce jasnega neba, ki so se tu in tam modrili izmed vejevja. Tu je prifrfotala na vejico nad njim siva penica, malo zažvigolela, raztegnila pepelnato krilce, potem pa srepo obnila glavico proti hiši — in odletela, kakor bi jo nesla sapa. Pri tleh iz zelenega grma je pokazala taščica rdečkasti vratek svoj, ga zavila dvakrat in trikrat proti hiši — in odfrfrala iz macesnovega gozdiča, kakor bi jastreb švignil za njo. Pri vrhu na macesen je sedla pisana šoja, pogledala podse, pogledala pa tudi proti hiši, jezno zakričala — in nije bilo več, kakor da se je raztopila v jasni zrak. Po mehkem mahu je raztezal ude svoje; lačen ni bil, a vendar ni bil srečen . . . „Kaj jim je, da vse beži z macesnov? “ se je vprašal Blaže. „Drugikrat so peli in frfotali nad mano, 'če sem tudi ležal tu spodaj.“ Kaj je bilo? Ondi pri vežnih vrajtih je stala gospodinja Luca in zato ^ ni bilo čuditi, da so se oplašile ptice pevke ter zbežale v prijaznejše kraje. Luca pa je gledala hudobno in s pogledom je iskala svojega moža. Opazivši ga, zakriči: „Kaj boš ležal, lenoba lenasta! Kdo pa naj vode prinese? “ „Sem je že prinesel tri keble in za živino še posebej!“ odgovori Blaže krotko. Ona odide jezna in srdita: „Če te ni sram, da drugi delajo zate, le prespi na soncu vse dni!“ V hiši pa je legla za mizo, se obrnila v steno ter — vtem že tudi trdno zaspala. Blaže je spet legel na mah in hotel malo zadremati. Tu pa ga je motila sosedova Ančka, ki je ob vrvici privlekla staro kravo na pašo in jo pasla v obližju njegovem. To dekle ni bilo Bog vedi kako zalo, a vendar je imelo obraz, ki se je lahko pogledal, z veseljem pogledal. Mladost, rožna mladost je sedela na tem obrazu in to je vse kaj drugega kakor starost, jesenska starost. Z materjo vdovo je bivala v leseni, na pol podrti hiši; hudo revščino sta trli, ali vendar bili jezni na ves svet, kakor pravimo. Oče — Bolantačev Miha je umrl v ječi, ker so ga bili obdolžili in obsodili, da je ukradel tele iz hleva. Nekaj let pozneje se je izkazalo, da je bil nedolžen, ali vendar je ta obsodba ostala na' hiši. Živeli so zase in se radi prepirali z vsakim človekom; posebno hči je bila osorna in imela oster jezik v svoji oblasti, da se je je bala še Lovrič-kova Marušiča, ki je imela strupen jezik kakor verižasti gad zobe. Če drugače ni bilo, se je celo stepla, ako se ji je očitalo, da so ji bili očeta zaprli. ' Ko je Blaže ugledal Ančeta, se je skoraj sramoval: morda je slišala kako ga je žena zmerjala in kako je vpila nanj. „Na mahu ležiš! “ ga je ogovorila. „Čakaj no, sedem k tebi, da bo kaj druščine, če se me ne bojiš, ti žalostni srakoper ti! “ Glasno se je zasmejala ter izpustila kravo, ki je takoj pričela muliti zeleno grmičevje, tresoč velika ušesa in sekajoč z dolgim repom po nadležnih muhah. Anče pa je prisedlo k Blažetu, ga pogledalo nagajivo enkrat in dvakrat, daje revežu zatrepetalo srce v prsih. Kaka je vendar bila razlika med njenun obrazom in med obrazom njegove Luce, ki se ga je še v sanjah bal, če se mu je prikazi. „Moj Bog,“ si je mislil, „saj ima ženska poseben obraz in do danes tega še vedel nisem!“ Sedela je sklonjena na zelenih tleh ter si oberoč objemala kolena, tako da se ji je krilo nekoliko privzdignilo in da je zrla v svetlo •sonce beloonogovičena, okrogla njena nožica. „Tukaj je pa res vse lepše kakor pri moji Luci“ je mislil Blaže dalje in taka tema mu je prepregla drušo, tema, kakor bi večja na zemlji nastati ne mogla, če bi se vse skupaj, sonce, luna in zvezde, zdajci utrnilo z neba. „So te li spet? “ je izpregovorila zbadljivo, „in ti si poslušal in trpel, kakor bi bil posekan lilod! Udari jo kdaj, če se trga nad teboj!“ NADALJEVANJE PRIHODNJIČ v*/ Šmihel pri novem mestu - v tem tednu se je stanje v dijaškem domu toliko spremenilo, da so gojenci dobili nove umivalnice, stranišča pa še niso urejena. Šentjernej - že več let prizadevni literarni krožek na osnovni Šoli Martina Kotaija izdaja šolsko glasilo, ki zajema vso dejavnost učencev na šoli. Tudi v tem Niškem letu bodo izdajali glasilo. NOVO MESTO - Na novomeških srednjih šolah bodo tudi v tem šolskem letu organizirali marksistične krošce, ki jih bodo pod vodstvom mentorjev vodili dijaki sami. Programi bodo v glavnem z£yemali vprašanja sodobnega življenja. SEVNICA - Na mednarodni kolesarski dirki na Bledu s pony kolesi se je uvrstil na odlično četrto mesto Stojan Kranjc, učenec 5. razreda sevniške osnovne šole. Stojan je sin znanega slovenskega kolesarja in kolesarskega delavca Martina Kranjca, ki zdaj svoje znanje in izkušnje prenaša na mlade Sevničane. NOVO MESTO - Na glasbeni šoli v Novem mestu je največje zanimanje za harmoniko. Čeprav ima šola še svojo podružnico v Šentjerneju, ne more zadovoljiti vsem željam, ksgti zanimanje med mladino za ta inštrument vedno bolj raste. NOVO MESTO - Med številnimi krvodajalci .na novomeški transfuzijski postaji je vedno več mladih. Strokovnjaki menijo, da bi bilo, če bi tudi tukaj organizirali množične odvzeme, še več mladih krvodajalcev. KRSKO - Na delavskih športnih igrah tudi letos nastopa največ mladih. Največje zanimanje je za nogo-met. ki ga mladinci najraje' igrajo. DOMŽALE - Na spominskem šahovskem tumiiju „Hering — Zu-pančič“ igra tudi Novomeščan Igor Penko, ki je v prvih dveh kolih zbral 1,5 točke (N. N.) BREŽICE - V tretjem kolu celjske podzvezne lige so doma Breži-čani premagali Žreče s 6:0. Strelci so bili: Božič 3, Kandič, Divkovič in Lapuh (V. P.) Breskibna igra, razvedrilo in delo v vzgojnovarstvenih ustanovah vplivajo na zdravo rast otrok. Ko je to vprašanje rešeno, se komaj starši lahko posvetijo delu.. Gradimo hiše brez vrat Družbena skrb za zdravo rast mladega rodu je preslabotna — Najbolj se to odraža v nezadostnih zmogljivostih vzgojnovarstvenih ustanov in otroških igrišč Moramo biti TOšteni. V naši družbi je marsikaj sprejemljivega in dobrega, lahko oi rekli sončnega, kar ljudi, ki pošteno mislijo, veseli in spodbuja. Precej pa je tudi sončnih sfrani našega ži^jenja, ki bi se d^ odstraniti, če bi se nekoliko bolj prizadeto zavzeli za njihovo reševanje. Sem prav gotovo sodi vzgoja našega mladega rodu, ki mu, pošteno povedano, ne posvečamo dovo^* s^bi. Prej bi lahko trdili, da družbena skrb za. doraščajočo mladino skoraj ni prazna. V mislih imamo otrodco vzgojnovarstvene ustanove in igrišča za mladino. /ar/f Na Dolenjskem smo menda med zadnjimi, ki se načrtno zavzemamo za sistematično reševanje vzgojnovarstvenih ustanov in splošno skrb za mlade. V Novem mestu smo dobili z novo ustanovo na Ragovski cesti izredno velik odstotek otrok (20 odst.), ki imajo skrbno varstvo pod nadzorstvom vzgojiteljev. Tu in tam imamo tudi še svetle primere, ki pa so največkrat plod prizadevaj nekaterih posameznikov. Žal nimamo sistema, ki bi zagotovil daljnosežnejšo reatev tega vprašanja. Morda je še najteže z otroškimi igrišči. Gradimo visoke in moderne Ut i r<' zgradbe. Ob teh betonskih velikanih pa je vedno manj zelenic, da o otroških igriščih sploh ne govorimo. Menda še ni nikoli zmanjkalo denarja za streho na blokih, skoraj gotovo pa ga je za gradnjo igrišča, ki bi po vseh pravilih sodilo v takšno sredino urbanizirane soseske. Zlasti v Novem mestu je bilo že veliko ob^ubljenega za to. Če bi uresničili vsaj 10 odstotkov obljub, bi novomeški malčki imeli vs^ eno urejeno i^išče. Tako pa so prepuščeni cesti, nimajo pravega nadzorstva, dela se 'škoda, s tem pa tudi povzroča huda kri. Skrajni čas je torej, da se stvar premakne naprej! ■ Novi časi, stari prijemi Za mlade bi bilo gasilstvo tudi privlačno, če bi spremenili program in ga prilagodili njihovim željam — Na vasi bolj delovni kot v mestu V sevniški občini je gasilska dejavnost še precej razgibana, res 4a ni več tiste živčnosti, kot je bila pred leti, vendar so gasilci po svoji prizadevnosti še vedno med prvimi. Ob letošnjem tednu požarne varnosti smo se pogovarjali s Tonijem Korenom, ki že vrsto let dela z gasilsko mladino. V razgovoru nam je povedal, da je v gasilske vrste prišel že kot pk>nirček, nato pa ostal zvest organizaciji vse do danaSi^ih dni. Delo in ^uge obveznosti mu ne dovoljujejo, da bi se bolj posvetil delu z milimi, ki bi bili dovzetni tudi za to organizacijo, če bi še bolj prilagodila svoj program sodobnim tokovom današ-nj^a življenja. - Kako je bilo, ko ste vstopili v gasilske vrste? „Gasilec-pionir sem postal v tistfli zlatih časih, ko je delo v organizaciji bilo prilagojeno željam mladih, čutili smo se počaščene, ko so nas sprejeli v organizacijo. Spominjam se, da je bilo veliko doživetje, če smo se peHaii na tekmovanje s tovornjakom. Veliko smo tudi tekmovali, dos^ali smo lepe uspehe in to nas je vedno vleklo naprej." - Kaj pa danes? „časi so sc spremenili, z njimi pa tudi \judje. Mladina ne niyde v vrstah gasilcev več tiste- ga privlačnega programa, zato gre drugam. S starimi prijemi ne bomo več uspeli. Treba je poiskati nove oblike, ki bodo privlačne. Menim, da bi morali program prilagoditi tako, da ne bi bil poudarek ravno na gasilstvu. Kaj ne bi mogli preko neke ^ortne ali kulturne skupine tudi vcepljati mladim veščine gasilstva. Mislim, da je eden najpomembnejših ciljev, da se mladi združujejo in spoznavajo.” - Ali je k^šna razlika med mestom in vasjo? ,4^azumljivo, da je! Na vasi je mladino laže dobiti skupaj in se prej navduši za dejavnost kot mestna, ki hoče nekaj novega, čeprav tudi včasih sama ne ve kaj. Prepričan sem, da bi se dalo na vasi kot tudi v mestu narediti dosti več, če bi imeli zato pripravljene ljudi. Kot povsod drugje, je tudi tukaj treba delati z veliko prizadevnostjo in požrtvovalnostjo, ter je treba mlade osebno navezati nase. Takih ljudi, ki bi bili dobri pedagogi in da bi obenem imeli še veliko časa, pa je zelo težko najti. Če imamo pred očmi jasno sliko, kakršno je stanje ravno na kadrovskem področju, potem moramo biti zadovoljni, da se še toliko naredi." - K^ pa družbeno vrednotenje? „Čeprav ne bi rad vlekel na dan dobre stare čase, kot pravijo stari ljudje, vendar je treba vseeno poudariti, da je včasih pomenilo nositi gasilsko uniformo veliko čast. Danes pa ljudi, ki se prizadevajo za dobrobit vseh nas, gledamo posmehljivo. Čeprav sem človek mlajšega kova, mislim, da takšno vrednotenje gasilstva ni na mestu.“ - K^j pa vi? „Z veseljem delam v ga-silsldh vrstah. Izredno rad bi se posvetil delu z mladimi. Veiuiar ne utegnem več, druge obveznosti so v obredju, zato bo moral delo za psilsko mladino v sevniški občini prevzeti kdo drugi, ki se bo Se z večjim žarom posvetil mladim, ki bi se vključevali med gasilce, čc bi jih znali pritegniti. Presenečenje pa tako! Znanega košarkarja Petra Skansija, ki igra za splitsko Jugo-plastiko, je najbolj presenetUo, da kalifornijski košarkar Ray-nolds, ki bo ve:qetno za 4000 dolarjev honorarja eno leto igral za Splitčane, prej še ni nikdar slišal za Split. Da bi bilo razočaranje še večje, se je košarkarski velikan z one strani luže pohvalil, da ne ve, da je Jugoslavija amaterski košarkardci prv^ sveta. Ta izjava je ponovno potrdila, da na zahodu kot na vzhodu ne vidijo dalje od svojega vnosa. V ^ DARA KRSTIC BREZ KONKURENCE Kakor je bilo pričakovati je članica novomeškega Aerokluba Dara Krstič na državnem padalskem prvenstvu v Titogradu dokazala, da zaenkrat v Jugoslaviji nima enakovredne tekmovalke. V vseh ženskih konkurencah je pokazala veliko zanesljivost in brez večjih težav osvojila ponovno naslov najboljše padalke v Jugoslaviji. Simpatična Dara je tudi na neuradnem prvenstvu sveta v Portorožu potrdila svojo vrednost v mednarodnem meijenju moči. Končno smo tudi Dolenjci prišli po Darini zaslugi do naslova državnega prvaka. ŠAH: NAJVEČ JI USPEH KOČEVJA Kočevska šahovska ekipa je zasedla 19. septembra na tumiiju „Vesela jesen 71“ v Mariboru tre^e mesto in s tem dosegla največji uspeh, saj je pustila za seboj mnoge močnejše ekipe. Končni vrstni red je bil: 1. Zagreb 62 točk, 2. „Zmjg“ Ljubljana 60, 3. Kočevje 59,5 točk, 4. Maribor 59 točk, Celje 56 itd. Na tumiiju je nastopilo 20 Štiričlanskih ekip. Za Kočevje so i^ali: Osterman, Cimer, Praznik, Ivič in Gornik. Vsi kočevski šaliisti so bili zelo uspešni, najboljši pa je bil Gmer, ki je le eno partijo izgubil in 3 remiziral ter dosegel o6,8 odstotka zmag. Črn dan za naše odbojkarje Zadnja ^ortna nedelja za dolenjske ekipe v vigem tekmovanju ni bila kaj prida. Dobro se se odrezali rokometaš, ki so iztržili šest točk; najslabše pa so zaigrali odbojkaiji, ki so bili poraženi na vseh bojiščih. Tudi košarkarje Novega mesta je zapustila sreča, poprečna ekipa Elektre iz Šoštanja je s krepko pomočjo sodnikov osvojila dve točki. Brežiška ekipa je z učinkovito zmago nad ekipo Kranja trenutno na prvem mestu; kajti najhujši nasprotnik Piran je pokleknil v Šoštanju. Najbo^ so razveselili Sevničani, ki so na vročih tleh v Kozini osvojili dve dragoceni točki, Ribničani so izgubili v Izoli, kajti Primorci so zelo žilav nasprotnik. Tudi dekleta Brežic so slavile zmago nad Steklarjem iz Hrastnika, Odbojkarice Novega mesta so gostovale v Mariboru; igrsde so slabo in gladko iz^-bile, čeprav Maribor ni več tista ekipa kot pred letom dni. Zakaj odbojkarice Brestanice niso šle v Kamnik, pa ni znano. Odbojkarji Trebnjega so imeli dve srečanji v Mariboru; doživeli so dva poraza, čeprav bi z malo več sreče lahko presenetili Elektrokovino. Tudi Novomeščani so v srečanju z Branikom potegnili krajši konec. Med tednom so doživeli še poraz s Kamnikom na Loki, BREŽICE : KRANJ 27:21 Domačini so bili za razred bo^ši, vendar je domači vratar kriv, da je bilo toliko zadetkov v nueži Breži-čanov. Brežice: Mars, Berglez, Rovan 4, Antolovič 1, Šetinc 1, Pavlič, Bosi-na 10, Iskra 6, Zore 1, Novosele, Jurišič 1, Blatnik 3. V, PODGORŠEK JADRAN : SEVNICA 14:15 Po krepkem vodstvu Sevničanov s 6:1 so gostje morali reševati v zadnjih minutaii težko priboqeno pred-' nost. NajboljS na terenu je bil Sirk. SEVMCA: Sirk, Možic, Sulc 1, Simončič, Filei, Bizjak, Svažič 7, Koprivnik, Stojs, Sile 5, Trbovc 2. IZOLA : RIBNICA 31:23 Igra je navdu^a številne gledalce, saj sta ekipi zabili več kot 50 golov. Domačini so izbojevali prednost komaj proti koncu srečanja, Ribnica: Lov5n, J, Kersnič, Tanko 3, Žuk 2, Radič 3, Matelič 3, S. Kersnič 4, Mikulin 4, Andolšek 2, Puželj, Ponikvar 2 in Nosan. BREŽICE : STEKLAR 15:9 Na začetku so bile Hrastničanke v vodstvu, nato so Brežičanke po zaslugi učinkovite Vlaste Mišičeve prevzele vodstvo, Brežice: Hribernik, Zorko, Bu-žančič 5, Molan 5, Stauber, Bah, A Mišič 1, Kolar, Kos, V, Mišič 4, Engel, Blatnik. V. PODGORŠEK BRANIK: NOVO MESTO 3:0 Mariborčani so brez večjih težav porazili goste, ki tehnično niso dorasli Branikovcem, Najbo^ša sta bila Potrč in Breščak. MARIBOR : NOVO MESTO 3:0 Novomeščanke so imele slab dan, nič jim ni šlo. Izkušene Mariborčanke so izkoristile pomanjkljivosti gostij in s precejšnjo mero sreče gladkč zmagale, Novomeščanke bi zaslužile vsaj en niz. NOVO MESTO : KAMNIK 1:3 'Domačini so s statično igro precej razočarali, nič jim ni šlo od rok. Gledalci so bili razočarani. BRANIK: TREBNJE 3:0 Po sporazumnem dogovoru so odbojkaši Trebnjega in Branika odigrali prvenstveno tekmo iz zadnjega kola že v soboto, 25. septembra. Trebanjci se izkušenim Maribpr-čanom, ki so igrali v zveznih lig^, niso mog^ odločne« upreti in so srečanje izgubili s 3:0 (2, 6, 11). Slabo in zmedeno so zaigrali y prvem nizu, kasneje pa so se zbrali in z borbeno igro vsaj delno nadoknadili' slabše tehnično znanje. Pred 50 gledalci je sodil dobro Fajfar iz Maribora. ELEKTROKOVINA : TREBNJE 3:2 Naslednji dan je v Mariboru Trebnje igralo še z Elektrokovino, ki je tudi novinec v prvi slovenski odbojkarski ligi. Ko je že kazalo, da bodo gos^e po vodstvu 2:1 zmagali in si prislužili dragoceni točki, so v odločilnem nizu odbojk^i Elektro-kovine zaigrali bolje in zmagali s končnim rezultatom 3:2 (13,-17, -17, 7, 10). Tekmo je zelo ostro sodil sodnik Obersnel iz Maribora. V nedeljo bo v Trebnjem gostovalo moštvo Izole, ki se hkrati z Bovcem in Trebnjem bori za obstanek v prvi ligi; OIDPRTOl ATLiEiTSKO PRVEINSTVO DOiLEINJSKE . Spet raste nov rod atletov Atletsko prvenstvo Dolenjske v Novem mestu je pokazalo, da ima na Dolenjskem »kraljica športa« veliko privržencev zlasti med mladimi Ponovno oživljeno odprto atletsko prvenstvo Dolenjske je pokazalo, da raste mlad rod atletov, ki še veliko obeta. Posebno razveseljiv napredek je opaziti v Črnomlju, lepo napredujejo tudi v Šentjerneju in Vavti vasi. Od dosežkov atletov je vredno omeniti Spileijevih 68,32 v kopju, ter prepričljive zmage Pence, Somr^a, Viranta in Gazvodove. Rezultati: pionirji; 60 m; 1. Hu-delja (Čr) 7,5, 2. Bajer 7,6, 3. Nagode (oba Nm) 7,7; 400 m: 1, Hu-delja 56,0, 2. Stepič 59,2, 3,Kušen (vsi Čr.) 59,3; pionirke:' 60 m: 1. Rakoše (V. vas) 8,8, 2. Beg (Nm) 9,1, 3. Foršček (V. vas) 9,2; 300 m: 1. Golobič (Čr.) 47,9, 2. Skoijak (obe Čr.) 48,2, 3. Pečjak (V. vas); člani: lOOm: 1. Somrak 11,6, 2. Hribernik 11,7, 3. Jankovič (vsi Nm) 12,0; 200 m: 1. Somrak 24,4, 2. Svener (oba Nm.) 25,4, 3. Majzelj (Sent.) 25,6; 400 m: 1, Vrtačič (Nm.) 52,8, 2. Bučar (Sent.) 66,7; 800 m: 1. Retelj (Nm) 2:25,4, 2, Bučar (Sent.) 2:27,0; 1500 m: 1, Bučar (Sent.) 4:35,0, 2. Stopar (Čr) 4:45,6, 3. Križman (Nm) 4:48,9; 4 X 100 m: 1. Novo mesto (Vrtačič, Somrak, Hribernik, Bajer) 47,4; daljina: 1. Penca (Olimpija) 6,34, 2. KRANJ: NOVO MESTO 63:62 V pokalni tekmi so v Kranju novomeški košarkaiji izgubili tekmo v zadnji sekundi, a so imeli hkrati tudi srečo: izpad jih je rešil nadaljnjih velikih stroškov in neprijetnega srečanja s trboveljskim Rudarjem iz druge zvezne lige. Koše za Novome ščane so dah: Šepetave 6, Spli-chal 22, Ž. Kovačevič 14, S. Kovačevič 4, Sobar 10, Pirc 4, Piletič 2. ELEKTRA : NOVO MESTO 57:54 Novomeški košarkarji so v Šoštanju vodili v začetku drugega polčasa 39:25, potem pa so zaigrali tako katastrofalno slabo, da so na kocu celo izgubili srečanje. Zadnja dva tedna so doživeli že dva poraza v prvenstvu slovenske B lige in še v pokalni tekmi, njihova uvrstitev v A ligo že ni več čisto zanesljva. Za Novo mesto so igrali: Šepetave 8, Splichal 18, Ž. Kovačevič 9, Po-črvina, S. Kovačevič 6, Sobar 6, Pirc 2, Piletič 2, Bencik 3. V soboto bodo igrali Novomeščani doma od-ločilnortekmo z Ljubljano. Hribernik 6,29, 3, Somrak (oba Nm) 6,11; viSna: 1, Penca 1,85. 2, Majzelj (Sent) 1,65, 3, Ferlež (Čr) 1,55; kopje 1. Spilar (Nm,) 68,32, 2, Baumgartner (CrJ 51,40, 3.Seč^ njak (Nm.) 38,10; disk: 1. Virant (Olimpija) 42,40, 2. Sečnjak 34,75, 3. Žerjav (oba Nm.) 9,58; krogla: 1. Virant 12,58, 2, Komelj 10,20, 3, Sečnjak (oba Nm,) 9,58, Ženske: 100 m: 1. Gazvoda 13,0, 2. Jakše 13,2, 3. do 4. Kalinovič in Kalčič 13,9; 400 m: 1. Bratkovič (Nm.) 66,7, 2. Črtalič (Smaijeta) 73,9, 3. Kromar (V. vas) 76,0; daljina: 1. Gazvoda 4,93, 2. Jakše 4,74, 3. Rakoše (V, vas) 4,41; višina: 1, Pučko (Nm,) 1,45, 2, Lipar (Sent,) 1,30, 3, Pečjak (V, vas) 1,20; kopje: 1, Lužar (Nm,) 24,0; 4 x 100 m: 1. Novo mesto (Kalčič, Kalinovič, Saje, Gazvoda) 53,9, 2._Vavta vas 59,2,3. Sen^ernej 61,4. S. DOKL O' * , ^ i Ž; ^ g i M 'aMc, i,y 1111 1 i i 11 Nadaijeni krški ^eedway vozač mladinec Evald Babič je z izvrstno vožnjo v Mariboru obračunal z vsemi našimi asi. Porazfl je tudi klubskega tovariša Ivana Molana, ki si je že rezerviral prvo mesto na letošnjem državnem prvenstvu. Razvoj dogodkov gre v prid mlajšemu Babiču, zato bodo tekmovanja na črnih stezah prihodnje leto še bolj zanimiva. Prepričani smo, da bo naslov ostal spet v Krškem. Na sliki: Evald pred startom. (Foto: S. Dokl) CERKLJE - V okviru zasavske rokometne lige se je srečanje med Cerkljami in Krmeljem končalo z zmago gostov z rezultatom 10:9 (B.D.), RADENCI — Novinarja Dolenjskega lista Jože Splichal in Sla^o Dokl sta igrala tenis za novinarsko reprezentanco Slovenije, ki se je sre-č^ s stanovskuni tovariši s Koroške, Novomeščana sta dosegla spet dve mednarodni zmagi. Med posamezniki je Splichal premagal Sag-meiste^a z 1:6, 6:2, o:4; v parih pa sta Splichal in Dokl porazila dvojico Perkoning-Ludwig z 6:2, 6:4 i (M, H,) DOBOVA - Leskovčani so v | okviru zasavske rokometne li^ po-; razili domačine z 22:15. N^^^ši strelci so bili: M. Mlakar, L. ^biar , in Doberšek (L. S.) BREŽICIE — Brežičani so v Radečah slavili lepo zmago nad domačini, čeprav so igrali toez treh bolj-Sh nogometašev, s 5:3. Strelci: Ivandič, Božič, Dolenc in Mirkac 2. (V. P.) STARI TRG OB KOLPI - Na šahovskem turnirju za pioniije in pionirke so bili zmagovalci nasfednji šahisti — pionirji: 1. Kobe, 2. Mihalič, 3. Muhič; pionirke: 1, Rom, 2. Zupan, 3. Stajdohar (V. K.) KRSKO - Prvenstveno nogometno srečknje med Celulozarjem in Opekaijem iz Ljubečne se je končalo s presenetljivo zmago ^stov s 3:2 (L. H.) « Šentjernej - Športno društvo Sen^ernej je priredilo turnir v malem nogometu, sodelovalo je šest ekip. Zmagala je ekipa Dolenje Stare vasi, sledijo Brežice, Šentjernej I, Šentjernej II itd. (J. K.) NOVO MESTO - Začelo se je tekmovanje v dolenjski kegljaški li^ - jesenski del. Rezultati I., II. in III. kolaj Žužemberk : Iskra 396:404, 2. Železničar : Trebnje 455:365; Brežice : Celulozar 527:508, Sevnica : Stari devet 443.: 368; Iskra : Brežice 374:453, Rudar : Krško 435:433, Celulozar : Železničar 50:0, Krka : Žužemberk 499:401, Železničar : Iskra 50:0, Brežice : Žužemberk 444:436, Krško : Trebnje 504:427, Stari devet : Krka 429:478, Sevnica : Rudar 482:502 (J. M.)^ KRSKO - Pretekli teden se je končalo rokometno tekmovanje v občinski sindikalni ligi. Zmagala je ekipa Splošnega gradbenega podjela, ki je zbrala 9 točk. Rezultati najpomembnejših srečanj: SOP : Rudnik 9:9, SOP : (Deluloza 6:4, SOP : IDB 9:3 itd. Vrstni red: 1, SOP, 2. Celuloza, 3, Rudnik, 4, IDB (Brestanica), 5, Obrtniki, 6. Kovinarska (L. H.) KOČEVJE - V občinski figi malega nogometa tekmuje sedem ekip. V prvem kolu so bifi dosteženi naslednji rezultati: Koprivnik : Mozelj 6:2, Dolga vas : Stara cerkev 2:4, Kolodvorska ulica : Mahovnik 3:8. Prihodnjo nedeljo bodo igrali naslednje icolo. (J. P.) NOVO MESTO - Med tednom je bila v Novem mestu pr^ateljska odbojkarska mednarodna tekma med ekipo Giessen iz Zahodne Nemčije in Novomeščani. Gostje so prikazi poprečno igro, zato so domačini zmagali brez večjih težav s 3:1 (C. R.) MARIBOR - V slovenski republi-Sd mladinski atletski reprezentanci, ki je v soboto in nedeljo nastopila v Mariboru - za mladinski pokal republik, sta nastopila tudi Novomeščana Vojko Drapaš in Vesna Saje, Svetova je v kopju zasedla šesto mesto, vrgla je orodje. 34,24 metra (N, N,) j BREŽICE — Komisija za rekrea-I cijo in ^ort pri ObSS organizira tudi letos ^ortne igre v čast občinskega praznika. Uvedli so novo panogo, vlečenje vrvi. Tekmovanja so I že v teku. Igrajo že mali nogomet, ; tenis in namizni tenis. Tekmovanje ! pa so že končali igralci mini golfa. Zmagovalci so bili, razumljivo, ^ortniki iz Čateških Toplic, (V, P.) KOČEVJE - Veliki šahovski dvokrožni dvoboj med reprezentanco osnovne šole Kočevje in mladimi šahisti ljubljanskih šol se je končal.z zmago pioniijev Kočevja z rezultatom 5 7.5:30,5 JJ, P.) ____ Pionirka Maja v reprezentanci SFRJ Maja Dokl, 11-letna telovadka novomeške^ Partizana, je na nedeljskih izbirnih tekmah za sestavo ženske državne gimnastične vrste v Zagrebu med 12 tekmovalkami, starimi do 17 let, dosegla enega svojih največjih uspehov. Osvojila je odlično peto mesto in se uvrstila v žensko vrsto, ki bo prihodnji mesec tekmovala z Madžarsko v Budimpešti. Rezultati: 1, Težak (Lj) 35,45; 2, Radič 35,20, 3, Buti-gan (obe Split) 34,75, 5. Dokl (N. mesto) 33,70, 12. Gajič (N. 26,10. R.K.^ ymesto) ••••••••••••••• — In tu specialiteta naše hiše, gospod; račun! ,Zelo mi je žal, toda morate vstati, sedite na njegovem mestu!* — No, kdo je najbolj lačen? ? ••••••••••••••••••• Za kratek čas in dobro voljo VODORAVNO - 1. bUšč, 5. vrtljivi del električnega mo.toija, 6. avion, 7. moško ime, 8. Ida Kravanja, 9. numero, 10. žensko ime (pevka Stefok), 11. posmehljiv izraz za čevljarja, 13. divja raca, 14. nagnjenost, 17. koliba, 18. vozilo, ki drsi po površini, 20. vrsta, 21. kartaški izraz, 22. Antun Nalis, 23. vodna pregrada, 24. ime dveh držav v ZDA (Severna in Južna), 26. skrb, 27. manjše mesto v severni Italiji, znano po penečih se vinih. NAVPICNO - 1. igra na srečo, 2. grška črka, 3. področje ob moqu, kjer pridobivajo sol, 4. črn ptič, 5. steklena cev za destilacijo, prekap- ' nica, 6. prestolnica Velike Britanije, 10, ime treh pergamskih kraljev, 12. znameniti grški matematik iz 3. stol. p. n. š., 15. spevoigra z lažjo vsebino, 16. narezana živinska krma, 18. stavba, zidava, 19. kraj v Slovenskih goricah, 23. pristaš joge, 25. znameniti perzijski kralj. 7 9“ TT iT 14 ■I 12 18 20 22" 24" 26 27 19 17 15 Hui 23 25 16 REŠITEV KRIŽANKE OD 23. SEPTEMBRA VODORAVNO: 1. stran, 6. laguna, 12. Prado, 13. ekonom, 14. lenivost, 16. iva, 17. Ist, 18. Ork, 19. Sket, 20. tkalka, 22. žvale, 23. lan, 24. ratar, 25. Baski, 28. bej, 29. Anton, 30. Aladar, 24. škof, 35. tan, 36. Oto, 37. čep, 38. Polipnot, 40. ataman, 42. Ciano, 43. narava, 44. An tar GOB KOT LISTJA IN TRAVE V prvi polovici septembra so pre-biv^ci suhokrajins^h vasi okoli Hinj v koših nosili jurčke iz gozdov. Prodaja je odlično cvetela, saj sojih na odkupnih mestih čakali tigovd iz Italije, ki so sveže jurčke plačevali po 30 din za kilogram, suhi pa so veljali 80 dinarjev. Niso redka go-^odinjstva, ki so iztržila za gobe tudi več tisoč dinaijev. Rekord so menda dosegli na Visejcu: pri eni hiši so zaslužili 5000 dinaijev. Gobe so torej Suhokrajince razveselile, pričakujejo, da bo tako dobro Slo tudi s suho robo. Nove trte! (Gospodarske stvari.) Gospodarjem, ki nameravajo napraviti nove vinograde, na voljo je oklic visoke c. kr. vlade da je do 10. oktobra čas naročiti si iz državnih trtnic ameriških trt, reznic ali pa vkoreničenih trt. (Državni zbor.) je sklican po cesarjevem pismu na osmi dan oktobra. Med Mlado-čehi je razpor vidno vedno večji. (Naši ljubi sosedje.) Madjaiji bi najraje kar pogoltnili lepo primorsko mesto — Reko — pa so jim in jim menda bodo Hrvatje na potu. (Rusija) je dobila od Turčije gotove pravice v morskej ožini, ki pelje iz Črnega morja; sedaj je baje sl^enila tudi s Pemjo pogodbo, ki jej bode dajala velike prednosti pred Angleži. (Narodna čitalnica) v Novem mestu priredi s sodelovanjem Dolenjskega pevskega društva, povodom imendana Nj. veličanstva cesaija Franca Josipa I., slavnost v prostorih Narodnega doma dne 3. oktobra t. leta ob 8. uri zvečer. (Obnorela) sta v Mačkovcu in Hribu junc in krava, ki sta bila 24. in 25. avgusta 1.1. od steklega psa ugriznena, ter se bosta takoj pokončala. (Trtna uš.) Iz Gradca se poroča: uradne preiskave so pokazale, da so poročila, katera trdijo, da so na amerikanskih trtaruši našli, neresnična. (V tukajšnjo gimnazijo) se je upisalo 216 dijakov, v prvi razred 61. (Konjske dirke) v Šentjerneju 20. sept. se je udeležilo precejšnje število tekmovalcev in silno veliko občinstva. Dirkališče je sedaj pač dobro pripravljeno, le premalo izvoženo, premehko je še bilo. (Ogenj.) Pretečeni torek nastal je ogenj pri Oblaku v Prečni, kateremu je vse strehe orodje in več pridelkov pogorelo. Siromak je pred 10 leti že enkrat pogorel. (Medeni s e jm) Ljubljanskega sejma z medom so se vdeležili čebelarji z vse Kranjske. Cena medu v satovji, pripeljanem v panjih, katero je bilo pretekli teden še po 28 gld. 100 kg, poskočila je usled slabe letine na 32 gld. (Pes rešitelj) v Gradcu sprehajal se je nek gospod v bližnji okolici s svojim velikim črnom psom (Neufundlandcem), kar nastane krik med ljudmi, ker je po dnu plavalo malo štiriletno dete, na mah plane pes v deročo reko in privleče h kraju dete za obleko, katero je bilo po psu rešeno gotove smrti. (Točnost) gospodinja novodošlemu stanovniku: , Jaz ljubim točnost in prosim plačilo za mesec vnaprej!" Stanovnik: „Tudi jaz ljubim točnost in plačam, ako dolžan ne ostanem.“ (Iz DOLENJSKIH NOVIC) 1. oktobra 1891) BREZ BESED Zagonetna smrt je razvozlana Pretep na Radoviči, ki j*e pred meseci tako vzburil ljudi, je obsodilo črnomaljsko sodišče— Izid: Hinko Bajuk in Ivan Matekovič sta kriva lahke telesne poškodbe, ne pa smrti Nikjlfe Borovca Ko je 6. novembra lani 40-letni Nikola Borovac, kmečki delavec iz okolice Slavonske Požege umrl v novomeški bolnišnici, je šel ljudski glas, da je podlegel poškodbam, ki sta mu jih v pretepu zadala dva Radovičana. Institut za sodno medicino v Ljubljani je to mnenje ovigel. Občinsko sodišče v Črnomlju je pred kratkim dalo piko na i s sodbo, po kateri sta bila Hinko Bajuk, kmečki delavec in Ivan Matekovič, posestnik, oba z Radoviče pri Metliki, kaznovana na 3 oziroma 4 mesece zapora. Na razpravi sta priznala, da sta se usodnega dne na vaškem kozolcu lotila Nikole Borovca in ga pretepla. Priznala sta tudi, da sta ga brcala s čevlji in ga pretepala nekaj minut, pri čemer je Hinko Bajuk še izjavil, da je bil vinjen, Ivan Matekovič pa da obžaluje dogodek, ker ni vedel, da je’ bil pokojnik bolan. Dejstvo je, da je pretepeni Nikola Borovac nasledni dan po tepežu dogodek sam prijavil na postaji milice v Metliki, potem so ga poškodovanega odpeljali v novomeško bolnišnico Tam se mu je zdravje slabšalo inje šesti dan po pretepu umrl. Pri ob- Več prireditev za polharje Polharji, kultura in zabave za praznik ept ku telesne kulture v Kočevju odprli polharsko razstavo, ki sodi med prireditve v počastitev 500-letnice mesta Kočevja. V prisotnosti mnogih predstavnikov družbeno-političnih organizacij, občin^e ^upščine in polharjev, med katerimi je bila tudi 5-članska delegacija belokranjskih polharjev s Sinj^a vrh£^ jo je odprl Andrej Arko, predsednik polharske s^cije. Letošnja polharska razstava je posvečena predvsem lovu polhov na drevju, zato so na njej najMj šte-vibio zastopane razne pasti za tak lov. Seveda je na razstavi prikazanega še mnogo drugega, kar je v zvezi s polhi in polšjimi lovi. Letošnja polharska razstava privlači podobno kot lanska veliko obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. Že v prvih treh dneh si jo je ogledalo okoli 2000 ljudi. Papež našel beneški novec Jezen je brcnil v zemljo in razočaran ugotovil, da »je našel le 50 par« .Družini kočevskega kiparja Staneta Jarma in Jožeta Papeža večkrat obiščeta razvaline gradu Fridrihštjgn nad Koče>jem, kjer je Friderik Celjski nekaj časa skrival svojo ljubljeno Veroniko Deseniško. Jožetu P^ežu pa je bilo takrat dovolj. Brcnil je v Kup zemlje in zagodrnjal; - Tile presneti Jarmi im^o pa srečo! Vedno najdejo kako črepinjo ... ... takrat pa je zagledal na tleh nekaj okroglega in je nadaljeval z godrnjanjena ... - ... jaz, nesrečnik najdem paje 50 par! Ko pa je 50 par pobral in jih pokazal drugim, so ugotovili, da je beneški novec za 12 soldov, ki ima na eni strani podobo sv. Marka, na drugi pa bene^ega leva. Jože Papež sicer ni numizmatik, vendar je novec shranil. Ogledalo si ga je še več kočevskih zbiralcev starih novcev. J.IRIMC Triletni smjaček iz malega Krkinega živalskega vrta ima nenavadno razvito rogovje. Na glavi nosi kar tri rogove, ki so plod življenja v omejenem življenjskem prostoru oziroma so zrasli zaradi mehanske poi^(^be spomladi. Lani je imel smjaček lep šesterak, zdaj pa ima samo pet rožičkov (na sUki). (t'oto: S. Dokl) dukciji so ugotovili, da je doB-f*' v pretepu le lažje telesne poškodbe in d& je nastopila smrt zaradi več okvar na organizmu, toda ljudje niso verjeli. Ponovno preiskavo je opravil Inštitut za sodno medicino Ljubljani, to strokovno mnenje pa je bilo pri razsodbi odlo- čilno. V poročilu instituta je rečeno: „V primeru poškodb Nikole Borovca ni opore za domnevo, da je bil v pretepu hudo poškodovan. Njegovo .zdravstveno stanje se je poslabšalo več ur po pretepu, ugotovljene poškodbe pa ne presegajo okvira lahkih telesnih poškodb. Na podlagi tega poročila je sodišče pretepačema izreklo kazen, vendar sodba še ni pravnomočna. R.B. S Dvokrožni dvoboj učencev koftvske osemletke m osmih izbranih ljubljanskih osnovnih šol se je končal z rezultatom 57,5:30,5 za Kočevje. Igrali so na 44 desićihi od tega na desetih pionirke. Dvoboj je bil predviden na 50 deskjh, a je prišlo premalo Ljubljančanov; oiganiziran je bil v poČaititev 500-letnice mesta Kočevje. (Foto: J. Primc) ... V Beogradu ustanavljajo zvezni sekretariat za kmetijstvo: v glavno mesto bo najbrž šel direktor trebanjske zadruge inž. Slavko Nemanič. Sirotković in Bijedić sta pa že tam. . . ... Našel sem trden, ne-devalvirani dinar: v Trebnjem prodaja Franc Opara marko po 4 dinarje - ampak samo za avtorfiat na kegljišču! . .'4 Da ne bi košarkarji Novega mesta kvarili poprečja domačega športa, smo začeli kar 'po vrsti izgubljati. . . . .. Dolenjski trgovci so letos nakupili izredne zaloge sladkorja: vino mora biti prav tako sladko, čeprav je trgatev zaradi manevrov nekaj dni prej. Mar-vinu to ne bo škodilo! ... Novomeška telovadka, pionirka Majda Dokl ima smolo: uvrstila se je v jugoslovansko reprezentanco, pa bo o njej bolj malo napisanega, ker oče, novinar Slavko Dokl, ne mara družinskega albuma v časopisih ... ... Predsednik kluba dolenjskih poslancev Jože Knez je za prihodnji četrtek povabil na ogled Novolesa tudi samega sebe - kot direktorja podjetja! ... V Dolenjkinem mesecu bi direktor Lojze Urbanč prodal vse - in kupil Me^sno prehrambno podjetje, če bi se dalo... Tradkionalni teniški četverobf‘j slovenskih novinarskih hiš se je končal presenetljivo; proti pričakovanju je zmagal ,JDoleiysk' list“ za katerega sta igrala Jože Splichal in Slavko Dokl. Na sliki: novinaiji udeleženci četveroboj‘‘ na novomeški Loki — Jože Pogačnik, Stane Fugina (Dnevnik), Jože Boncelj, Matjan Rožanc (Delo)> Slavko Dokl, Jože Splichal (Dolenjski list), Andrej Novak in Maks Završnik (RTV). med nebotičniki KRPANOV KOTIČEK »Ta je pa bosa!« Oni dan meje pot zanesla skozi Struge, kjer vidim moža, ki naglo priteče ves moker od rose, ker je šel naravnost skozi grmovje in travo. Pod eno pazduho je držal palico, v drugi roki pa košaro z jurčki. „Kam pa tako hitro? “ ga dobrikavo potrebljam po hrbtu. „Tega ni treba vprašati, saj menda veš, da zdaj vse hiti domov Italijanu jurčke prodat,“ mi odvme in si drgne neobrito brado. „Menda vendar ne,“ se za^ čudim. „Martin, ti gotovo svojim bralcem poveš vse, kar ti teži na srce,“ me nenadoma vpraša. ,JtCaj še! Ne povem vsega," mu pravim. „Tako nepremišljen pa spet nisem. Kdaj bi mi bilo že mrliču odzvonilo, ko se ne bi znal modro sukati in molčati, kadar vidim, da ne kaže govoriti. Te^a nauka tudi ne-pozabi, ako hočeš dolgo živeti in da ti dobro pojde na zemlji. Čemu vprašuješ, ka-li? “ „Kar tako. Veš, kmetom tu pri nas ne gre dobro. Ne pridelamo več toliko žita in debeljače kot včasih, pa vendar moramo živeti. Vse, kar jemo, moramo kupiti. Vidiš, zato nabiramo jurčke. Vsi smo opustili delo na polju in v nedeljo še k maši nismo utegnili.“ ,4Coliko pa dobiš za jurčke? “ ga dalje vprašujem. „Za vsako Idlo dobim dva ducata novcev, če so mladi, pa nekaj več. O, če bi jih prodal v Ljubljani, bi dobil veliko več, vendar je do tja daleč, zato jih dam Ita-lijanu.“ ,Anti veš, koliko dobi doma on zanje? Deset ali dv^setkrat toliko. V enem tednu ste mu dali toliko zaslužiti, da mu celo leto ne bo treba z mezincem migniti.“ ,3osa je ta! Martin, ti la-žeš, kakor pes teče. Ako je to res, bi jih ti prav gotovo naložil na kobilico, kot si nekdaj angleško sol.“ ,3odi no pameten! Jaz nimam hitrega voza. Naj se še takp napenjam, pridem s kobilico v enem dnevu komaj do Postojne ali Razdrtega, pa bi se mi vse na potu pokvarilo. Vidiš, tako ne gre, vendar sem jaz drugo pogodil.“ „Kaj pa takega? “ me vpraša. ^ „Vi vsi bi za novce tujcem še duše prodali, ne samo jurčke, zato je krivično, ko jim pustite, da brez truda dobijo dobrote in še dober zaslužek. Zakaj ne bi boljšega zaslužka privoščili sebi in drugim domačim? “ „Saj privoščimo, vendar se naS šele takrat oglasijo, ko gre bera h kraju,“ mi še reče in se urno poslovi. MARTIN KRPAN KROŽNA KOLESARSKA DIRKA OB SAVI V Sevnici: led je prebit! Spominska krožna kolesarska dirka v Sevnici je privabila v mesto ob Savi 35 kolesarjev, med njimi so bili tudi olimpijski kandidati Pod pokroviteljstvom Občinske zveze združenja borcev je bila v nedeljo v Sevnici krožna kolesarska dirka, na kateri je nastopilo 35 ko-lesaijev iz Slovenge in Hrvaške. Med njimi jej bilo tudi nekaj državnih reprezentantov, kar je dajalo prireditvi, ki jo je gledalo precej gledalcev, še večji mik. V tej, precej težavni preizkušnji po sevnišklh ulicah, sta se dobro odrezala tudi mlada Sevničana Darko Abram in Ludvik 2uraj. Prireditev je bila posvečena spominu Milana Majcna in Janšeta Mevžlja. Prizadevni orga-nizatoiji so s prireditvijo veijetno zadovoljni, zato prič^ujemo, da bo ta lepa športna manifestacija postala tradicionalna. Med mladinci - nastopilo jih je 17 nđ tprogi 28 km - je z veliko prednostjo zm^al Obucina iz Zagreba, pri članih pa nekoliko presenetljivo Avšič, ki je premagal olimpijske kandidate J. Valenčiča, Zakotnika in .Plečka. - Rezultati: mladinci - I. Obučina (Zagreb) 35 točk, 2. Sivec (Rog), 5. Abram (Sevnica) 6, 6. Žuraj (Sevnica) 5 o tč k itd. Člani — 1. Avšič 25, 2. Vidmar (oba Rog) 22, 3. Žagar (Kranj) 21 točk itd. _ E. R. KMALU ZAČETEK PRAZNOVANJA Od 16. do 30. oktobra so v brežiški občini napovedane prireditve v počastitev občinskega praznika. Do takrat bo dokončanih več vodovodov, prenovljena bo pošta na Jesenicah, postavljen pretvornik TV na Bizeljskem in odprta bo nova proizvodna dvorana v Tovarni pohištva. V nizu prireditev je tudi borcem za severno mejo namenjena majhna slovesnost ob razvitju njihovega prapora. V Dramlji bodo praznovali elektrifikacijo vasi, v Skopicah se nadejajo otvoritve trgovine, obrat Agrarie v Cateških Toplicah pa namerava počastiti dograditev dveh novih rastlinjakov. h 9 m OB OD 2. Ladja je trčila ob pomol ki kabriolet je zdrdral na tla. Odpeljal je pred prvi ho|?|. Paradižnik in Para-dižnica sta izstopila, možakar v livreji pa je znosil kovčke v triintrkleseto nadstropje. Gosta iz Košate lipe sta sc okrepčala s coca-colo, nato pa sta se podala v svoj apartma, du za hip ležeta, si spočije ta otrple ude, sc osvežita v kopalnici in nato naužijeta razgledi! po najimenitnejšem mestu sveta. Tako sta storila, in ko sta zrla z balkona v drzne konice nebotičnikov in hnimeči promet pod nebotičniki, je tudi njiju zgrabilo. Navzxlol v veseli vrvež, dovolj je bilo s«imote na oceanu, dovolj posedanja! Paradižnik je čilo zgrabil za volan in zajadral po prometnem veletoku — med cestne križarke, med tovornjake in avtobuse; med semaforje in žvižgajoče prometnike. Priznajmo, fant od fare tale naš Paradižnik! Ponosno je vrtela glavo Paradižnica, domišljavo je vlekel cigaro njen soprog, vse dokler ni reklo v motorju: pif, paf in pof! IZ SPOMINOV STANETA SEMIČA — DAKIJA v Mirnski dolini smo si pridobili nešteto prijateljev, k: jih borci nikoli ne bomo pozabili, saj so z nami vse do osvoboditve delili dobro in zlo, oni pa ne bodo pozabili nas, ki smo jim dokazali, da se nismo ustrašili žrtev in trpljenja za dni, ki smo jih slutili. Verjeli smo v našo zmago in v pomoč vsega slovenskega zavednega in poštenega naroda v tem boju za čas, ko bomo spet „na svoji zemlji svoj gospod!" Grad Dob pri Mirni je bil eden prvih gradov v Sloveniji, ki smo ga požgali, ker je bil fašistična postojanka. Odslej Italijani niso več ustanavljali novih postojank kjerkoli, kakor v začetku ofenzive, okoli že obstoječih postojank pa so vso zemljo razrili z rovi, cerkve pa so izpreminjali v bunkeije. Tako so storili ob meji na PRimskovem, pa tudi svojo postojanko v Temenici so utrdili in celo pokopališko obzidje spremenili v obrambne bunkerje. Tretja večja njihova postojanka na tem sektoiju je bila pri bogatem kmetu med vasema Temenico in Šentvidom, pri Španu po domače, ki jim je dal na razpolago vsa svoja poslopja in sem organiziral 40 belogardistov, ki so ga ščitili pred brezbožnimi komunisti". Središče za povezavo med Italijani in belogardisti je bilo v Šentvidu pri Stični, kjer so Italijani imeli topniško oporišče in številno posadko, kateri so priključili še belogardiste. Po končanem napadu na Dob so se brigade začele premikati na sektor Sv. Križ-Gabrovka-Moravče—Tihaboj-Čatež in se pripravljale po nalogu dolenjske operativne cone za uničenje belogardističnih postojank Primskovo, Temenica, Županovo in Šentvid pri Stični. Takratni komandant dolenjske operativne cone Milorad Šaranovič, ki je prišel v Slovenijo po nalogu glavnega štaba Jugoslavije, se je počutil med nami kot med svojimi in bil pri borcih zelo priljubljen. Z vsakim se je rad pošalil, pa naj je bil član štaba ali pa navaden borec. In z veseljem so ga poslušali, ko nam je govoril, da je prišel čas, ko za nas ni počitka, da moramo uničiti belogardistične postojanke in da glavni štab Slovenije zahteva od nas, da razplamtimo ogenj borb proti Italijanom in belogardistom na vsem slovenskem področju. Kljub mrazu — snega je bilo več kot pol metra — so borci ležali na položajih v snegu, slabo oblečeni, da so jim obleke zmrzovale. Celo streliva in oro^a je primanjkovalo. Tudi s hrano ni bilo dosti bolje in mnogokrat so borci vztrajali na položajih mokri in lačni. Kot divjad, ki se nima kam zateči. Prihajali pa so tudi novi borci, za katere nismo imeli oro^a. Zato smo morali iz borb v borbe, da smo mogli oborožiti novodošle borce, ki so številčno krepili brigade, in v vseh teh spopadih s sovražniki ni nihče pomislil, da bo morda že v tem ali v drugem spopadu padel. Nismo se odrekali niti dolgih francoskih, pušk, ki smo jih dobili pri belogardistih, pa tudi v zavzetih belogardističnih postojankah. V tem času je Cankarjeva brigada dobila ukaz, da uniči postojanko Primskovo, Gubčeva brigada pa zavaruje ves teren od Šentvida pri Stični in hkrati tudi obkoli in napade postojanko na Temenici. To je bila najteža naloga, saj je Gubčevi brigadi pretila nevarnost, da bi Nemci prodrli preko meje na italijansko stran in tako padli v hrbet borcem brigade. Tomšičeva brigada je ostala na položajih okrog Čateža in varovala področje proti nemški meji od Moravč in Tiha-bojske strani. Z enim bataljonom je s patrolami nadzirala teren proti Mirni, ker so se brigade po uničenju postojanke na Dobu umaknile, z drugim bataljonom pa je ščitila proti Trebnjemu, ker so se v tej postojanki Italijani pripravljali na izpad zaradi dogodkov na Dobu. NAPAD NA PRIMSKOVO Tretji dan po napadu Gubčeva brigade na Dob in uničenju postojanke je začela Cankaijeva brigada 2. januarja 1943 napadati Primskovo. Niti Italijani niti belogardisti se niso nadejali, da se bodo naše sile tako hitro premaknile na nove položaje. Belogardisti so celo izpadali iz svojih postojank in so bili prepričani, da se srečujejo s partizanskimi patrolami, ki so v ta kraj prišle le slučajno ^i pa so se izgubile. Naše patrole pa so namerno ovirale tako belogardistične kot italijanske patrole, da ne bi prehitro opazili, da se naše kolone približujejo njihovim postojankam. Pogosti spopadi patrol so prisilili belogardiste, da so se povlekli v svoje bunkerje. Nekako v istem času je Gubčeva brigada začela obkoljevati postojanko na Temenici. Zaradi daljše poti in zaradi večje pazljivosti belogardistov pa je prišlo do spopada še pred dokončno obkolitvijo. Strojnice so zaregljale od vseh strani in še isto noč so padle postojanke Primskovo, Temenica in Špan, naslednjo noč pa smo izvršili napad tudi na italijansko postojanko v Šentvklu. Naši mitraljezi so peli vse od Trebnjega in Višnje gore, vzdolž nemško-italijanske meje je tolkla italijanska artilerija, a proti nam niso pošiljali svoje vojske in so prepustili belogardiste svoji usodi. Postojanka na Primskovem, v kateri so se držali belogardisti, je bila že po naravi zelo dobro utrjena. Belogardisti so bili trdno prepričani, da se jim ne bomo mogli približati, toda bombaši Cankaijeve brigade so vkljub topovskemu ognju in belogardističnemu izzivanju ostali na svojih položajih in čakali ugodnega trenutka za napad. A vendar so se postojanki približali že toliko, da so slišali izzivanja belogardistov iz bunkerjev: ,4^e bliže, boste pili in jedli! Vsega imamo! Le bliže, sirote partizanske! “ Tudi najogabnejših psovk niso izpuščali v svojih izzivanjih. Tudi naši niso molčali, a ostali so hladnokrvni in mirno so čakali, da bo ugasnil dan in padel mrak. V tem pa se je tudi Tomšičeva brigada približevala Primskovemu, kjer so se belogardisti utrdili v župnišču in v cerkvi, pa tudi pokopališko zidovje so spremenili v bunkeije. Že s prvim mrakom je brigadi uspelo, da so se morali belogardisti povleči iz okoliških bunkeijev in se zateči v župnišče in v cerkev. Ob enih po polnoči smo zasedli položaje v bližini cerkve in se sami utrdili v že zavzetih okoliških belogardističnih bunkeijih. Dasi je bila brigada precej utrujena in izčrpana zaradi borb okoli Krmelja in Nfokronoga in zaradi hitrega premika na Primskovo, ni odnehala in ko je komandant cone Šaranovič poslal Cankaijevi brigadi v pomoč še Tomšičevo brigado, so belogardisti utihnili in se potuhnili. Precej belogardistov je padlo že med umikom iz okoliŠcih bunkeijev v župnišče in cerkev. Pri prvem izpadu, da bi se rešili, so bili odbiti in so se morali vrniti v svojo postojanko, pri drugem izpadu pa se jim je posrečilo pobegniti iz našega obroča. Ko smo dobili od komandanta Šaranovića ukaz, da moramo poslati en bataljon Tomšičeve na p"&moč dvema bataljonoma Cankarjeve, ki sta napadala Primskovo, sem poslal svojega kuriija z močnejšo patrolo, da bi prišli v stik z bombaši, ki so napadali postor janko. Morda je to zmedlo borce prvega bataljona Cankarjeve brigade, ki so mislili, da bomo takoj posegli v borbo. Ko smo se Efenka, Albin, načelnik Tomšičeve brigade Pero Popivoda, ki je prišel k nam s Šaranovićevo grupo iz glavnega štaba Jugoslavije, in jaz približevali belogardističnim utrdbam, smo naleteli na komandanta bataljona Cirila Kočevaija. Se nadaljuje POTA li\ STItf Dežurni poročajo PRETEPEL SODELAVCA -M. D., delavec SGP Pionir, je osumljen, da je prejšnji teden napadel in pretepel sodelavca Draga Konstanti-noviča TATVINA DENARJA - 21. septembra je Novomeščanka ALBINA Bartolj iz Škrabičeve ulice prijavila miličiidcom, da ji je bilo iz nočne omarice v stanovanju ukradeno 480 din. KONJSKA OPREMA IZGINILA - V noči na 21. september je neznanec ukradel Antonu Erženu v Do-bruški vasi komat z ostalo opremo za konja. Eržen je oškodovan za 1.000 din. GROZDNI MLIN JE IZGINIL -Tatovi so 25. septembra zvečer okradli Miho Somraka s Kala pri Mimi peči Izpred zidanice, ki jo ima nad Prečno, so mu odpeljali mlin za grozdje, vreden več kot 700 din. Somrak je tatvino prijavil že naslednje jutro na postaji milice v Novem mestu. Kdo si je prisvojil ta mlin, še ni znana MOPED SO MU ODPELJALI -Anton Prešeren iz Vavpče vasi se je 25. septembra pripelji v Semič z mopedom. Tam ga je parkiral in šel po opravkih. Ko se je hotel okoli 20. ure vrniti domov, je ugotovil, da vozila n L VECJI ZNAKI ZA MAGISTRALO - Napovedujejo, da bodo avtomobilsko cesto Ljubljana-Za-^b v kratkem opremili z velikimi in na daljavo vidnimi prometnimi znaki Sedanji znaki so tako majhni, da jih vozniki opazijo šele na kratke razdalje, mnogi pa jih celo prezrejo. Nova signalizacija nedvomno pripomogla, da se bo število nesreč na tej cesti zmanjšalo. Hkrati z delom avtomobilske ceste Ljubljana-Za-greb bodo z večjimi prometnimi znaki opremili tudi druge dele te naše magistrale. NOVO MESTO NI VEC IZJEMA - Prejšnji teden smo zapisali, da je bilo Novo mesto v začetku letošnjega šolskega leta izjema: da na njegovem območju ni bilo nesreč, ki bi terjale smrt aU rane šolarjev in drugih otrok. 2e v istem tednu se je na našem območju zgodflo kar pet nesreč, v katerih so bili ranjeni otroci, en šolar na je celo umrl za posledicami Življenje se često samo demantira! NI POSLUŠAL MILIČNIKA -25. septembra zvečer je z bencinske črpalke na Čatežu odpeljal Nikola Rogović iz Bjelovara osebni avtomobil, ne da bi prSgal luči Prometni miličnik ga je opozoril, naj t^a ne dela, pa ga ni poslušal, ampak je zdrvel po avtomobilski cesti Neposlušnost ga je kmalu kaznovala; ker ga ni ^del, je vanj zadel z osebnim avtomobilom Zdravko Han iz Brestanice. '"'''zkDNi^pi^T imrni m v SOLO V m^lenem jutru so zapeli šolski zvonci in naznanili nov šolski dan, torek, 22. septembra. Dve klopi v sedmem in osmem razredu osnovne šole v Vavti vasi sta ostali prazni: ena za zmer^, ena pa ... Nesreča, ki se je zgodila na ovinkasti cesti pred Jurko vasjo, je iz kolektiva učencev za vselej iztrgala 14-letnega Ljuba Sauerja iz Zaloga št. 26 pri Novem mestu. Njegov prijatelj, vrstnik in sostanovalec Srečko Priselac je bil tako hudo ranjen, da so mu rešili življenje le s takojšnjo operacijo v novomeški bolnišnici. Ljubo in Srečko sta se v Vavto vas vozila s kolesi. To jutro sta pedala poganjala vštric. Vozila sta s tako vnemo, da nista pazila ali po desni ali levi. To je bilo usodno. Ignac Mrvar iz Dolnje Straže št. 55, strojni telinik v IMV, ki se je iz Jurke vasi pr^eljal s servisnim kombijem IMV NM 37-74, ju ni takoj opazil. „Zagledal sem ju na nekaj deset metrov je pr^ovedoval Mrvar. „Kolesi sta poganjala upognjena, vštric, po moji desni, drug kakšen meter pred drugim. Hotel sem se jima izogniti, zavil sem ha levo. Skoraj v istem trenutku sta fanta zavila na desno .. „Sejal sem pesek pri hiši, ko ■ je počilo. Sel sem gledat, kaj se je godilo," je dejal fant iz Jurke vasi. Ljubo in Srečko sta čelno treščila V kombi in obležala - e^en tu, drugi tam. Kombi z razbito prednjo šipo in večjimi vdrti-nami na levi strani je zapeljal čez cesto in obtičal v koruzi. Hudo ranjena fanta je že čez nekaj minut odpeljal neki kombi v novomeško bali^šnico. Komisija, v kateri so bili sodnik okrožnega sodišča Janez Pirnat - v vlogi preiskovalnega sodnika, namestnik okrožnega javnega tožilca dr. Ludvik Goleš in miličniki z inšpektorjem Valentinom Dobnik^em, še ni do konca opravila ogleda, ko je pri-šk> i^oročilo, da je eden od ra-njenfii fantov umrl že med prevozom v bolnišnico. (Vest, daje bil to Ljubo Sauer, smo dobili iz bolnišnice.) Sodišče bo razmerilo krivdo za to nesrečo, zveriženi kolesi (na zgornji sliki, levo sodnik Pirnat) in razbit kombi (na ^od-nji sliki), ob katerem stojijo (z desne na levo; dr. Ludvik Goleš, Janez Pirnat in voznik Ignac Mrvar) bodo neme priče. Spomin na ta tragični dogodek bo ostal; hud opomin za šolarje in voznike. Foto: 1. ZORAN DRAMA: USODEN OVINEK -Albin Mesojedec iz Ljubljane je 26. septembra vozil osebni avtomobil audi od Šen^emeja proti Dobrovi Na nepreglednem ovinku pri Drami je zapeljal s ceste in se prevrnil na travnik. Gmotno škodo so ocenili na 5.000 din. Voznik je po nesreči izpovedal, da se je vse godilo zategadelj, ker se je umaknil nekemu motoristu, ki se je pripeljal naproti. ŠENTJERNEJ: OPLAZIL IN POBEGNIL - 26, septembra zvečer je Anton Zevnik iz Novega mesta vozil zastavo 1300 od Kostanjevice proti Sen^emgu. Naproti je pripeljal neznan avtomobilist in oplazil Zevnikovo vozilo, da je poškodovano po vsej dolžini Neznani voznik po tem tesnem srečanju ni ustavil vozila, ampak jo je odkuril. Škodo na Zevnikovi zastavi so ocenili na 4.000 din. MEDVEDJEK: AVTO RAZBIT, VOZNIK NEPOŠKODOVAN -Jure Puljič iz Kaknja je 26. septembra zjutraj vozil osebni avtomobil nemške registracije proti Zagrebu. Pri Medvedjeku je hotel zaradi goste m^e zapeljati na par-kimi prostor. Ko je iski parkirišče, je zapeljal na levo polovico ceste, koder je naproti vlekel Metličan Franc Kremesec z osebnim avtomobilom avtomobil ^ ubijan ske registracije Milana Kremesca iz Treb-nj^a- Puljič je oplazil oba avtomobila. Avtomobil Milana Kremesca je po trčenju zaneslo, podrl je dva smernika na levi strani, zdr^l 30 metrov po nasipu, se večkrat prevrnil in obstal na njivi Med prevračanjem je Milan Kremesec padel ven - na srečo nepoškodovan - gmotno škodo pa so ocenili na 23.800 din. KARTELJEVO: NEMSKI RENAULT NA NJIVI - Ingrid Czer-winski iz Nemčije je 25. septembra vozila renault R-8 proti Ljubljani Na karteljevskem Idancu jo je zaneslo na bankino, podrla je dva smernika, nato pa se je prevrnila na njivo. Med prevračanjem je bila voznica huje ranjena in so jo octoeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din. BIC: TRCIL v TOVORNJAK -Ivan Šebenik iz Brezovice pri Ljubljani je 25. septembra vozil tovornjak proti Novemu mestu. Pri Biču je dohitel kolono in zmanjšal hitrost LjuJbljančan Velimir Malešič, ki se je peljal za njim z osebnim avtomobilom, je to prezrl in treščil v tovornjak. Škodo so ocenili na 5.000 din. TRSTENIK: NESRECA Z Ma TOR JEM — Jože Škrinjar iz Drage pri Šentrupertu je 25; septembra peljal na motoiju Valerijo Škrinjar z Mirne proti Mokronogu. V Trste-niku ga je zaneslo v jarek, ko pa se je spet zapeljal na cesto, je izgubil ravnotežje in padel Voznik se je znašel na bankini, sopotnica pa je obležala na cesti Motor je drsel naprej in zadel tovornjak, ki je pripeljal naproti Skrinjaijevo, ki je dobila pri padcu huj^ poškodb«, so odpeljali v novomeško bolnišnico. NOVO MESTO: „VZVRATNO" TRCENJE - Terezija Mirtič se je 24. septembra z vzvratnd vožnjo umaknila s kandijsk^a križišča voz- ^ niku, ki je vozil v Trdinovo ulico z Zagrebške ceste, pri tem pa je zadela osebni avtomobil novomeškega voznika Jožeta Pavlina. Gmotno škodo so ocenili na 2.00C) dia LOKVE: MED PREHITEVA- NJEM PODRL MOTORISTA - 24. septembra popoldne je Vinko Grahek iz Ljubljane z osebnim avtomobilom v Lokvah pri Cmoailju prehitel osebni avtomobil, ki ga je vozila Cvetka Suhorepec proti Semiču, in podrl motorista Antona Černeta iz Kota pri Semiču, ki se je pripeljal naproti Motorist si je pri padcu zlomil nogp, da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za okoli 1.000 din.- SELA: NEPAZLJIV V KOLONI - 24. septembra je nastala pri Selih na avtomobil^i cesti kolona. Za turškim voznikom Kirkorom Ba-kircioglujem, ki je potoval z avtomobilom nemške registracije proti Ljubljani in za ko^dho zmanjšal hitrost, se je pripeljal avtomobilist Vinko Zidar iz Dobrunj in za Turkom celo ustavil To pa je presenetilo Radovana Likarja iz Brestanice, ki je prišel v kolono zadnji in je z žabo zadel Zidarjevo vozilo ter ga porinil v Turkov avtomobil Zaradi te nepaz^ivosti je nastalo za 10.000 din gmotne škode. BiC: NEPREVIDNO PREHITEVAL - Vid Raguž iz Slavonske Po- ■ ž^e je 22. septembra vozil tovornjak proti Zagrebu. Ko je pri Biču prehiteval tovornjak Azima Avdiča iz Pančeva, je naproti pripeljal osebni avtomobil Raguž je takoj zavil pred prehitevani tovornjak in ga pri tem zadel Škodo so ocenili na 3.000 din. JEZERO: USODNO PREHITEVANJE — 22. septembra so od Ljubljane proti Novemu mestu vozili v koloni Ljubljančani Franc Rahne, Alojz Pirš in Peter Dolar. Pri Jezeru je začel Dolar prehitevati Ko je pripeljal do Pirša, ie tudi ta začel prehitevati tovomjalk ki je vozil pred njima. Dolar je zapeljal na skrajno levo stran ceste, z bankine pa ga je zaneslo nazaj inje zadel prikolico tovornjaki^ ki sta ga hotela s | Piršem prehitevati Po trčenju je Dolarja odbilo na travnik, kjer pa se ni prevrnil Gmotno škodo so ocenili na 8.000 din. STOP za oddaljene? Če bodo morali šoferski kandidati izpite oprav-Ijati v Ndvem mestu, bo malo novih voznikov Nova prometna zakonodaja dovoljuje opravljati vozniške izpite le v mestih, kjer je zadostna gostota prometa in icjer imajo sodobno cestno signalizacijo. S tem je mišljen semafor. Ce bo to obveljalo, potem občani s Sinjega vrha, Adlešič, Pre-loke ali Starega trga sploh ne bodo prišli do vozniškega dovoljenja. Odškodnina Nekaj let nazaj je pritisnil^ huda huda zima. Ceste so bile gladke kot zrcalo in prek radia so pozivali voznike, naj bodo sila previdni. Nq|a je nanesla, da je moral Fifacnikov Tonač za volan svojega avtomobila in od-pe^ati na službeno pot. Navzlic vsej previdnosti in počasnosti vožnje je naneslo, da pred nekim vranjim - le komu je padlo v glavo, da ga je določil prav tja -prehodom za pešce ni mogel ustaviti in je trčil v gručo pešcev, ki so kot čreda ovac prečkali cesto. Ko je prestrašen prilezel iz avtomobila in se vrnil do prehoda, je opazil na tleh ležati tri moške. Dva sta bila tiho, tretji pa je glasno prekUmal. Nek^a dne, ko je Fifačnikov svoje prometne težave že skorajda pozabil, prinese poštar sodno - pismo in tožbo v njem. Tonač je prebral enkrat in drugič in zgrozil se je. Neki Fučnik ga je namreč tožil za tri stare milijone, zaradi škode, ki jo je utrpel v oni prometni nesreči. Bolečine, posledice in prestani strah ... „Visoko sodišče,“ je govoril Fučnik. „Ne, odškodnina sploh ni previsoka. Celo prenizka je ... Pomislite, da sem od udarca omedlel in dolgo ležal v nezavesti.“ „Ce niste bili pri zavesti, tudi bolečin niste imeli,“ je segel oškodovancu v besedo nekdo, ki je vedel, kako se takim rečem streže. ,J4o ... no .... res, sicer ... Me je pa, zares, potem tem huje bolelo. Verjemite mi, še danes sem ves iz sebe, če se spomnim na tiste trenutke. Strah me je, grozovito strah .. In tako je govoričil Fučnik, se pridušal in dokazoval, kako velik revež da je bil in je še. 2e je kazalo, da bo prepričal modro pravico in dosegel, kar je hotel doseči, ko se je na eni od mnogih obravnav pojavil kot priča možak, o katerem dotlej ni bilo govora. Bog vedi, kje je dobri Tonač zvedel zanj. Važno je le, da je prišel. ,JCaj boste pa vi povedali? “ so i^leli vedeti na sodišču. „Samo to, da tožnik Fučnik ni upravičen do nikakršne odškodnine!" ,Kako to? To je velika laž. Toši bom!“ je planil Fučnik in grozeče dvignil prst. Vsi so onemeli... ,J*Ii laž ...“ ,jSaj so me vendar odnesli s kraja nesreče ...“ „To že; pa ne zato, ker vas je podrl tale Fifačnik, temveč zato ...“ V si so postali pozorni. temveč zato, ker ste se tja - sami vlegli! To sem videl na lastne oči.“ JAKA PRAVIČNIK EOPILOlG SMRTNE NESREČE PRI MRTVICAH Neprepričljiv zagovor voznika Sodišče je ovrglo pričevanje obtoženega Rafka Hrovata iz Savinjske doline, ki se je v Novem mestu zagovarjal zaradi prometne nesreče oktobra 1969 pri Mrtvicah — Kazen 8 mesecev zapora ni pogojna Pred kratkim je novomeško okrožno sodišče izrddo kazen osem mesecev zapora Rafku Hrovatu iz Šempetra v Savinjski dolini. Pred dvema letoma je na cesti I/I pri Mrtvicah s tovornjakom sflovito treščil v tovornjak, ki ga je ob desnem robu ceste ustavil Franc Oselj, in ddno zakrivil tudi smrt tega voznika. Hrovat je tistega dne - 31. oktobra 1969 - že navsezgodaj vozil tovornjak s prikolico od Krškega proti Brežicam. Bila je še tema, preglednost na cesti pa je zmanjševala tudi megla. Glede na vse to je Hrovat prehitro vozil, čeprav morda ni imel Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je bil za tako hude posledice te prometne nesreče delno kriv tudi pokojni Oselj, ker je vozilo ustavil in zapustil, ne da bi postavil predpisana opozorila. Ne samo da na dan izpita ne morejo z doma priti v Novo mesto in se vrniti domov, tudi več dni bi morali bivati v Novem mestu, ker bi morali pred izpitom opraviti še nekaj voženj. S kakšnimi stroški je tak izpit zvezan, menda ni treba posebej poudarjati, prav tako ne, aa t^a prav nobeden ne bi zmogel. Možnost, da bi se izpiti nadaljevali v Črnomlju, je odvisna največ od tega, če bo mesto dobilo semafor. Avto-moto društvo je že predl:^alo občinski skupščini, naj s skupnimi sredstvi financirajo nabavo semafoija, ki velja okrog 70.000 dinarjev. Da pri tem ne gre le za usodo posameznikov, temveč velikega kroga občanov, pove podatek, daje lani v Beli krajini 767 ljudi opravljalo vozniške izpite. Interesentov je še vedno veliko, toda dokler zadeva ne bo urejena, marsikdo čaka z nakupom avtomobila ali motoma. ZIX)MUENA NOGA - Franceta Kluna iz Ljubljanske ceste 3 v Kočevju je 19. septembra ob 13.30 po-rinQ po stopnicah sosed Hajtnik. Klun si je pri padcu zlomil nogo. Prepirala sta se zaiadi parkiranja. \/iAKO= UDARIL GA JE - 23. Septembra okoli 20. ure je znani ra^rajač Marjan Veselič iz Salke vasi v ,,Metka-baru“ v Kočevju brez vzroka udaril Staneta Farteka. Veselič se je prepiral tudi z drugimi gosti in jih je zmerjal, da so začeli zapuščati lokal. Veselič se bo spet zagovarjal pred sodnikom za prekrške. več na števcu kot 50 km na uro. Zato vozila ni mogel pravočasno ustaviti, ko je nenadoma pred seboj zagledal tovornjak, ki je obstal povsem na desni strani cestišča. Silovito ga je zadel, ga odrinil s ceste, kjer se je prevrnil Takrat Hrovat še ni vedel, da je nevarno ranjen tudi voznik prevrnjenega tovornjaka Franc Oselj iz Kranja. V trenutku trčenja Oselj ni bil v labini Dobil je tako hude poškodbe, da je umrl med prevozom v bolnišnico. Hrovat se je zagovarjal, da je pri-šk) do trčenja zato, ker ga je Oselj tesno prehitel zapeljal ostro predenj in naglo zavrl. Ta zagovor pa so sodniki ovigli Za to so imeli v rokah dovolj tehtnih razlogov; objektivno izkazane znake na cesti, izpovedbe prič in mnenje izvedenca iz cestnoprometne stroke. Sodišče je še ugotovilo, da je nesreči botrovala tudi Hrovatova preutrujenost Sopotnika sta opazila, da Je zaspan, nato je na njuno prigovaijanje za pol ure zadremal kar ob krmilu. Uidi načeti smo ljudje... Austin zagrebške registracije se ie minuli teden šklopotaje pomikal v dolgi koloni proti kan-dijskemu mostu. Bilo je malo po 14. uri, ko avtomobili preplavijo novomeške ulice. Na mostu je del kolone, v katerem je bil zagrebški austin, obstal in počakal, da so šla mimo vozila s prednostne Partizanske ceste. Voznik je izrabil to priložnost, odprl okno in vprašal moškega, ki je šel peš po pločniku: „Oprostite, kod se pa gre v IMV? “ Nagovorjeni se je posmehljivo nakremžil, češ ,,kaj me boš zafrkaval, ko pa v Novem mestu že vsako otroče ve!“, nato pa s še bo\j posmehljivim izrazom na obrazu pokazal z roko: „Na križišču na desno!“ Zagrebčan, ki očitno še ni bil v Novem mestu ali pa se je novomeških ulic slabo ^ominjal, se je možu zahvalil in na kandij-skem križišču zavil fia desno -proti bolnišnici, kot mu je bilo povedano. Vozil sem za njim in čez križišče v Trdinovo ulico. „Zagrebčan je očitno hotel na servis, ko mu je avtomobil tako šklopotal, pa ga je tisti mož tako nesrečno potegnil,** sem omenil sopotnici. Domislil sem se, da je moral ta mož v zagrebško bolnišnico, tam pa mu je nekdo - r\jemu v dejai^ih na las podoben - pokazal veterinarsko postajo. Milo za drago, čeprav v mislih in morda - namesto Zagrebčana! N.N. ČETRTKEIV INTERVJU Tudi razvedrilo v lokalu Janez Slapnik: »Za 3500 mladih je v Novem mestu res potrebno zabavišče (ne pivnica!), ki bi bilo namenjeno samo njim!« v prejšnjem četrtkovem intervjuju je direktor hotela Grand Otočec Jože Lampret predlagal ureditev posebnega lokala, namenjenega samo mladini, pod kavarno na Glavnem trgu in vprašal, kaj misli o tem predsednik občinske konference ZMS Janez Slapnik. Vprašani je odgovoril takole: — Narobe bi bilo reči, da se mladina v prostem času nima kam dati in da ji primanjkuje razvedrila. V prostem času - v mislih imam pravi pomen teh dveh besed, tega pa ima mlad človek le kakšni dve uri na dan, je že kar precej raznih možnosti za razvedrilo tudi v Novem mestu. Po mojem mladim ljudem ne smemo šteti v slabo, če nekateri v tem času posede po gostiščih. Lokal,' ki ga predlaga tov. Lampret, pa bi bil namenjen predvsem tistim, ki porabijo samo del prostega časa za pomenek ali klepet ob kavici, glasbi itd., nikakor pa ne tistim, ki jim je zabava takšne vrste edini smoter ter bi sedeli v takšnem lokalu od jutra, ko bi se odprl, pa do večera, ko bi se zapiral. Predlog tov. Lampreta je vreden upoštevanja tudi zategadelj, ker živi v Novem mestu okoli 1500 srednješolcev in okoli 200 delavskih mladincev, tolikšno število mladih pa že potrebuje specializirano, zdravo in pošteno mladinsko zabavo. - Lahko torej rečemo, da sedanji disco klub ni dosegel namena? - Ne, to ne! Disco klub je bil najprej mišljen kot mladinski klub. V njem smo zato začeli z raznimi dejavnostmi (dramsko, literarno, likovno, glasbeno itd.) pozneje pa se je pokazalo, da delo s tem dvojimo in slabimo, ker mladina s takšnimi interesi že deluje v institucijah, ki že obstajajo. Mladinski klub se je nato spremenil v čisti disco klub, v katerem se zbirajo mladi ljubitelji sodobne glasbe. Klub je dobro obiskan, za kaj več pa v njem ni prostora. - S predlogom tov. Lampreta se torej strinjate? - Predlog je dober, vendar bi moral biti predlagani lokal sodobno in v redu opremljen. Preurediti bi bilo treba prezračevalne naprave, odstraniti mize, ki vabijo k dolgemu posedanju, - namestiti igralne avtomate in kvalitetno napravo za reprodukcijo glasbe. V lokalu bi točili samo brezalkoholne pijače in kavo. Samo takšna ureditev bi privabila tudi tisto mladino, ki doslej v lokale ni zahajala, pa ji moramo omogočiti tudi razvedrilo te vrste. Za mladino, ki poseda po lokalih in popiva pa se ne bi potegovali! Moje vprašanje: ob hitrem razvoju in vlaganjih v komercialni turizem pozabljamo na ceneni turizem, ki Je pomemben tudi za mladino. Na letošnjem posvetu o mladinskem turizmu smo predlagali, da bi Valeto pri Portorožu preuredili v stacionarni turistični center za mladino. Tov. Milan Smerdu naj odgovori, koliko je bilo storjenega odtlej! M. JAKOPEC S S 4 4 4 4 4 4 5 J 4 4 4 4 i ? 5 s s .s 4 5 4 4 4 5 4 4 j 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 J 5 . * MLADOLErrNIKI SE OPlJAJOi V GOSTIŠČIH 8 otrok in 3 litri vina v gostiščih res brez premilsleka točijo alkohol mladoletnikom Neprijetnost, ki jo bom opisal, sem doživel prejšnji teden. Za priči imam ugledno Novomeščanko in uglednega Novomeščana, ki sta skupaj z menoj enako prizadeta doživljala to neprijetnost. Skupaj smo bili na sestanku in po njem smo -bila je že 10. ura ponoči - zavili v hotel Kandija. V velikem salonu smo sedli za mizo in naročili pol litra vina in kavo. Ne hodim po gostilnali, zato me je nemalo presunilo, ko sem za večino miz opazil mlade ljudi. Na ' mizah (na domala vseh) vino, iz oči in obrazov pa je tu in tam že sijala opitost. Kava, ki sem jo naročil zase, mi že zato ni šla v slast. Streglo je eno samo dekle; na pogled sem presodil, da je izučena natakarica. Nato jc prišlo 8 fantov. Posedli so za sosednjo mizo. Lahko bi prisegel, da nobeden izmed njih ni bil starejši od 17 let. Trije med njimi so bili še pravi otroci. Spraševal sem sc, kaj le iščejo ob tej p>ozni uri v gostišču. Prišla je natakarica in naročili so. Pri tem so nekateri v besedah skušali biti do nje kot „odrasli“, kakor sem lahko p'esodil. Nato je natakarica prinesla na pladnju 3 Utre vina in 8 kozarcev in vse to zložila prednje! Mislil sem, da me bo kap. Opazili so 'naše strmeče poglede in s kretnjami neuravnovešenosti poizkušali premostiti zagato. Natočili so prve kozarce in izpili. Nobeden ni pri tem zaostajal, zlasti tisti najmanjši ne. Ko je prišla natakarica k nam obračunat, sem ji dejal: ,J’ovcjte mi, kako vam je ime? „Zakaj? “ je splašeno odvrnila. ,,Zato, da vas bom prijavil, ker ste se prekršili zoper zakon? Mar ne veste, da jc prepovedano točiti alkohol mladoletnikom? Vi pa tem pri sosednji mizi kar tri litre na mizo! Mar mislite, da lahko greste preko vsega, če OBĆANI NOVOMEEKE OBČINE PRED PRAZNIKOM Že dolgo ne tako bogata jesen! Letošnji občinski praznik bo bogat, kot že dolgo ne — Vrsta pomembnih delovnih zmag na področju gospodarstva in družbenih služb — Odprli so tri nove sodobne šole in otroški vrtec Dokončni program letošnjega praznovanja občinskega praznika novomeške občine še ni sprejet. Vendar že iz dosedanjih napovedi lahko razberemo, da bo letošnja jesen ena najbogatejših v zgoidovini praznovanja vsakoletnih delovriih zmag. Kljub splošno znanim težavam v našem celotnem gospodarstvu, ki se zredijo tudi na drugih področjih, je na Dolenjskem z veliko prizadevnostjo in samo-odrekanjem narejen poseben gospodarski čudež. Splošna rast gospodarstva ima svoj odmev tudi na področju družbenih služb, ki v glavnem zajemajo življenjski standard zaposlenih. Na občinski skupščini Novo mesto so povedali, da je program praznovanja, ki je letos posvečen 30-letnici vstaje, nekoliko bolj raztegnjen in da praktično že teče. Vei^e delovne organizacije, Krka; IMV in žužemberška Iskra, bodo odprle nove proizvodne oddelke in s tem utrle pot še hitrejšemu tehničnemu izpopolnjevanju proizvodnje in nudile nova delovna mesta Dolenjcem. Največji dosežek je opaziti pri izgrajevanju novih šol in zdrav- stvenih ustanov. Tri nove šole (Novo mesto, Bršlin in Škocjan) ter novi oddelek novomeške bolni^ice s 150 posteljami je največ, kar sp je dalo zgraditi s skromnimi sredstvi, ki so jfli prispevale družba in občina s samoprispevkom. Blizu 2000 šolskih otrok se je usedlo v klopi in našlo v sodobnih učilnicah, kabinetih in telovadnicah mesto za zdravo in nemoteno rast. V ta sklop sodi tudi nova vzgojnovarstvena ustanova v Novem mestu, ki je eden redkih objektov, ki je namensko določen za potrebe doraščajoče mladine. Otvoritev novega stanovanjskega naselja na Znančevih njivah, ki ga je gradilo SGP Pionir, je tudi del prizadevanj, da bo Novo mesto dobilo čimbolj privlačno urbanistično podobo, delovni ljudje pa sodobne stanovanjske možnosti. Vrsta kulturnih in drugih ustanov se je tudi vključila v program praznovanja. Omenimo naj, da ravno letos praznuje novome^a gimnazija 225-letnico ustanovitve, , glasbena šola in študijska knjižnica pa 25-let-ni jubilej. M^jkalo ne bo kulturnih prireditev, razstav, tortnih in drugih srečanj. S. DOKL ste plačani od prometa? “ Močno preplašena je dahnila: „Jaz sem vajenka in nisem plačana od prometa. Da ne smem točiti mladoletnikom, pa nisem vedela. Niliče mi ni povedal! “ Koliko je resnice v tem, kar je povedala, ne vem. Vem pa to, da bi morali zelo odločno ukrepati proti osebju, ki v gostiščih toči alkoholne pyače mladoletnikom. Zastrupljati mladino je več kot zločin. M. JAKOPEC VDOR DIVJIH PRAŠIČEV Kmetje v Suhi krajini, zlasti okoli Hinj, tudi letos čutijo močan pritisk divjadi, čeprav v gozdovih ne primanjkuje hrane. Največ škode je v koruzi, kjer najbolj go^odarijo divji prašiči, nekoliko manj pa jeleni. Večina večernih obiskoralcev prihaja iz gojitvenega lovišča Žitna gora, ki nima obare. Na krajevnem uradu v Hinjah imajo že več kot 100 prijav, uradni cenilec pa ocenjuje škodo vsak četrtek. Kaže, da bodo kmetje dobili škodo povrnjeno! ZLATO GASILSKO ODLIČJE ZA NOVOTEKS V času tedna požarne varnosti so gasilce v novomeškem Novoteksu obiskali člani gasilske enote iz Varaždina. Z Novomeščani so imeli dvoboj v gasilskih veščinah, pogovarjali so se tudi o izkušnjah ter zamenjali priznanja. Gasilci Varteksa so svojim stanovskim tovarišem izročili zlato odličje Gasilske zveze Hrvatske, prizadevnemu gasilcu No-voteksa Stanku Vavpotiču pa še podobno srebrno priznanje. Novotek-sovci so gostom izročili posebno listino o sodelovanju dveh sorodnih podjetij, ki pa bo postalo tradicionalno. Srečanje sta spremljala direktor Varteksa Kurelja in direktor Novoteksa inž. Fajfar. Zaključek prijetnega srečanja je bil na Bazi 20. IME ZA NOVOMEŠKI ŠOLI Razumljivo, da vodstvi osnovnih šol v BršUnu in na Grmu še nista razmišljali, kako se bosta imenovali novi osnovni šoli. Medtem je v javnosti že kar živa razprava, precej je ugibanj, kako se bosta imenovali šoli. Največkrat se omenjajo imena našili zaslužnih mož iz zgodovine oziroma narodnih herojev. Slišali smo za naslednje predloge: Dragotin Kette, Dušan Jereb, Jože Zarrdjen-Drejče, Vinko Paderšič, Majda Šilc itd. Ko bo čas, bo predloge sprejemala posebna komisija pri novomeški občinski skupščini, dokončno odločitev pa bo potrdilo vodstvo grmske in bršUnske šole. ŠPORTNE IGRE GREDO H KONCU Letošnje letne delavske športne igre v novomeški občini gredo h koncu. V glavnem so vse ^ortne panoge končane, odigrati oziroma izvesti je treba nekaj odloženih srečanj. Tudi končnega zmagovalca je težko napovedati, vendar brez večjih Ugibanj lahko omenimo, da se bo spet ponovila stara slika. Za najboljša mesta se potegujejo torej ^ortniki Pionirja, Novoteksa, Novo-lesa in IMV. Novo mesto in vsi občani bodo letos proslavljali izredno bogat praznik delovnih in drugih zmag. Ob tej priložnosti se bodo spomnili tudi 30-letnice vstaje našfli narodov in revolucionarne preobrazbe naše družbe. (Foto; S. Dokl) ^ > MINI ANKETA Most Promet v Novem mestu nenehno narašča. Glavni most je zbiralnik vsega. Več sto metrov dolga vrsta bolj ali manj živčno utrujenih avtomobilistov, ki se vračajo z dela, nestrpno čaka na vrsto, da bo prišla na drugo stran reke. To se ponavlja iz dneva v dan. Kako rešiti problem? Iztok Peroci, študent: „Most je preozek in ne ustreza zahtevam novomeškega prometa. Kako šele bo! V službo se sploh ne bi vozil z avtomobilom, saj potrebuješ za kilometer poti včasih skoraj celo uro. Nov most je nujno potreben. Trenutno bi se dal problem prometa urediti s semaforji, in ne vem, zakaj jih nekaj ne 'bi postavili tudi v našem mestu! “ Brane Raljan, poslovodja: ,J^aj postavijo nov most ali pa naj starega podrejo, saj je tak, kakršen je, le še za v muzej. Ne dopušča niti tega, da bi se srečala dva tovornjaka. Kako je v tem primeru nevarno za pešce, vemo vsi, zlasti še, če so tovornjaki preveč naloženi.” Sonja Mer Slavič, trgovka; „Nfost je resnično dotrajal. Z novim bi se problem prometa rešil. Stari most naj bi ostal samo za sprehajalce in kolesarje." Stane Jarc, študent: „Slišal sem, da bomo končno dobili nov most. S tem bo rešenega žal samo pol problema, poleg tega pa storjena še ena napaka. Mosta ne bi smeli postaviti blizu bolnišnic, saj bo tam tako nastalo veliko in hrupno križišče. Za sedaj bi morali urediti vsaj tranzitni promet, ki bi ga morali nujno izključiti iz mesta. Dobra rešitev bi bila, ko bi postavili dva mosta.“ Marjan Pirc, trgovec: ,J4ov most je za Novo mesto nujno potreben, saj promet stalno narašča. Zamislite si, kako bo čez nekaj let. Na kandijskem križišču bi morali nujno postaviti semafor, saj bi tako tam promet olmšali.“ Stane Hribar, uslužbenec: ,J^ujno je, da se most uredi, saj je že dotrajal. Tudi prometni režim se mora spremeniti. Celoten tranzitni promet morajo speljati mimo Novega mesta, se pravi, potrebna sta dva mosta. Z enim bi rešili samo pol problema. Seveda gre tu za velike denarja, vend^ - če se že dela, se naj naredi dobro! “ J. PEZELJ V________________________________J ZADNJI IZLET -V NEZNANO Društvo upokojencev v Novem mestu razpisuje svoj zadnji letošnji avtobusni izlet v neznano za torek, 12. oktobra. Odhod bo izpred novomeške avtobusne postaje ob 6. uri, povratek pa isti dan okoli 21. ure. Cena za prevoz in prehrano je za posameznika 55 dinarjev. Prijave bo sprejemala društvena pisarna od 1. do 8. oktobra med uradnimi urami. TE DNI O POKOJNINAH V novomeški občini razpravljajo o starostnem zavarovanju kmetov te dni v trinajstih krajih: na Otočcu, v Brusnicah, Dolenjskih T(^licah, Hinjah, Orehovici, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Šmaijeti, Stopičah, Žužemberku, Šmihelu pri Žužemberku in Mirni peči. Znane so tudi že prve pripombe o kmečkih pokojninah. Tako so prejšnji'teden na razširjeni sekciji za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci Socialistične zveze menili, da so kmečke pokojnine koristne in potrebne, da pa se bo treba še dogovoriti glede pridevkov v ta pokojninski sklad, ki naj bi začel nastajati že po novem letu. Dejali so tudi, naj bi prve pokojnine izplačali že v letu 1973, in sicer tistim, ki bodo tedaj stari vsaj 75 let. Novomešta kronika Pa so prišli trgovci z novci Trgovsko podjetje Dolenjka je pripravljeno graditi klavnico v Novem mestu, če bodo prej uredili tržišče v enoten trg Gradnja nove klavnice je za Novomeščane in sploh prebivalce novomeške občine tako pomembna zadeva, da je bila o njej že nekajkrat beseda tudi na seji občinske skupščine. Kot je znano, je bila politika Mesnega prehrambnega podje^'a zadnja leta nap^ usmeijena, tako da podjetje zdaj nima možnosti, da bi ta prepotrebni objekt lahko samo zgradilo. nice, če bo prej rešeno tržišče v eno- Trgovsko podjetje Dolenjka iz Novega mesta pa je v začetku tega meseca pisalo oddelku za gospodarstvo občinske skupščine pismo o gradnji nove klavnice - Dolenjka namreč tudi oskrbuje Novomeščane z mesom - ker so hoteli skupaj z Mesnim podjetjem urediti tržišče v enoten trg, vendar pa so vsi pogovori s predstavniki tega podjetja propadli. Organi samoupravljanja v Dolenjki so že sprejeU sklepe: podjetje prevzame obveznost gradnje nove klav- ten trg. Lokacijo za klavnico naj določijo tako, da bo najbolj primerno. Ker podjele samo nima dovolj denarja, bo gradilo, če bo lahko najelo investicijsko posojilo. O vsem tem so obvestili tudi delavski svet Mesnega prehrambnega podjela - a doslej niso še ničesar izvedeli. Predlogi Dolenjke so gotovo taki, da jih je vredno upoštevati. Ce bodo v Mesnem podjelu uredili svoje notranje težave - kot je znano, direktor Jože Zalokar doslej ni pokazal prave volje za reševanje težav - po- tem se bodo prav gotovo morali začeti ozirati za sodelovanjem, saj računi dokazujejo, da Mesno podjele samo ne bo moglo zgraditi klavnice. Ker pa je to problem širšega družbenega pomena tudi zaradi nadaljnjega živinorejskega razvoja v občini, je upravičena prošnja Dolenjke, naj bi občinska skupščina pomagala pri reševanju teh težav. Zadeva v Mesnem podjetju se pa že tako dolgo vleče, da je skrajni čas, dajo spravijo s sveta! DISCO KLUB je dobil reklamo na hiši, v kateri je na Glavnem trgu kavarna. Reklama je lepša od kluba in od zraka v njem, kije tako zadušljiv in prepojen s cigaretnim dimom, da v klubu zdržijo le najbolj navdtišeni. KETTEJEV VODNJAK so ob koncu turistične sezone vendar očistili in uredili tako, da mestu ni v sramoto, ampak v okras. ROKOMETNA LIGA novomeške občine za pionirje je bila navdušeno sprejeta. Na vsaki tekmi je ogromno mladih gledalcev, ki vneto spodbujajo svoje sošolce. RIBJA RESTAVRACIJA v Novem mestu, kot vse kaže, letos še ne bo sprejela prvih gostov. Ljudje pa so radovedm in radi pokukajo skozi špranje v ograji, da bi videli, koliko časa bodo morali še čakati na otvoritev. DOLENJSKI POSLANCI si bodo prihodnji četrtek na posebno željo ogledali nekatera novomeška podjela, potem pa bodo govorili še o slovenskih ustavnih dopolnilih. KOMUNALNO PODJETJE je predlagalo, naj bi določili nove cene za odvoz smeti. Za kvadratni meter ' v gospodinjstvih naj bi poslej plačevali po 15 jpar, v družbenih dejavnostih po 20 par in v gospodarjih organizacijah po 28 par. Vprašanje pa je, če bodo te predloge sprejeli. NA GLAVNEM TRGU bi laže zadeli tombolo na srečelovu, kot pa dobili parkirišče. Stiska za avtomobile je velika, posebno še zato, ker nihče ne mara svojega avtomobila pustiti tako, da bi moral iti nekaj metrov peš do cilja. V PONEDELJEK so na trgu prodajali tudi veliko lončarije, suhorobarskih izdelkov in kajpak najrazno-vrstnejšega kiča. CENE NA TRGU se dvigajo, bolj ko se bližajo mrzli dnevi. Jajca so že dobila astronomsko ceno: prodajajo jih po dinar! Sicer pa so bile v ponedeljek cene na tržnici take: čebula 2,50, česen 6, stročji fižol 5, fižol 5, krompir 1, korenje 4, kumare 3, kumarice za vlaganje 3,50, pesa 3, peteršilj 1 (šopek!), paradižnik 3, paprika 3 (na trgu je bilo n^več prav paprike!), radič 10, solata 5, zelje 1,50, breskve 3, grozdje 4, hruške 5, jabolka 4, limone 7, lubenice 3, orehi 5, slive 3, banane 6, jajca 1, smetana 20 in sirček 0,50 do 1 dinar. RODILE SO: Joža Zrimšek iz Lobetove 29 - Boštjana, Tončka Lekše iz Adamičeve 63 — Estero in Neža Urek iz Lobetove 6 — Aleksandra. NA LOCENSKEM POKOPALIŠČU so pokopali Romana Eržena, 39, z Mestnih njiv in Ljuba Sauerja, 14, iz Zaloga. - Ena gospa je rekla, da mislijo na Glavnem trgu postaviti nebotičnik, ko so postavili ograjo tako daleč naokrog slaščičarne, druga pa meni, da najbrž zbadajo avtomobiliste, da nimajo kje parkirati ... OBISK PRI PREDSEDNIKU DELAVSKEGA SVETA V KOVINARSKI '?,-r -....................................................................v'.- '*- •" <»>^ -iif^r\ Nasproti restavracije na Čatežu so stroji razrili hrib in napravili prostor za novo črpalko, restavracijo in paricirišče. Vse omenjene objekte financira Petrol. (Foto: Mirko Vesel) KMETJE SOI PRIZADETI' ZARADI NIZKIH CEIN SVOJIH PRIDEILiKOV Jeza se je razplamtela po dvorani Treznejši možje so ostali in strpno posegli v razpravo o starostnem zavarovanju kmetov — Predlagajo večji delež družbe za pokojnine Kolikor vem, so prišle prve pobude za starostne pokojnine kmetov iz kmečkih vrst. Večina kmetovalcev pozdravlja priprave za uzakonitev starostnega zavarovanja, čeravno začetki niso ugodni in bodo morali v občini temeljito preceniti zmogljivost kmetij, preden jim bodo določili višino prispevka za zavarovanje. nine iz razmer na tržišču. Naštevali Tudi razpravo na zboru kmetov v Brežicah so a organizatorji predstav-^ali drugače, kot se je razpletla, ^avzaprav večina udeležencev — bilo jih je blizu 80 - niti ni bila pripravljena na izmenjavo mnenj in je odklanjala vsako razlago tez, ki so jih kmetje lahko prebrali v Kmečkem glasu. Z medklici, da ničesar ne potrebujejo in da se jim za miloščino 2S0 din na mesec ne izplača odštevati tolikšnih dajatev na leto, so zlasti mlajši dokazovali, da ne &lijo obremenjevati svojih gospodarstev na račun pokojnin. „Zopet nam vsiljujete neka^ od zgoraj, so zatijev^, in to naj bi samo po sebi dokazovalo, da tli v njihov prid. Jeza in odpor sta pognala kore- REZERVNI SKLAD USTANOVLJEN Minulu četrtek so v Brežicah ustanovili občinski rezervni sklad in izvolili upravni odbor 'sklada. Za predsednika so izbrali direktorja Kmetijskega in trgovskega podjetja AGRARIA Stanka Rebernika, za namestnika pa komercialnega direktorja Prevoza Staneta lica. Novi sklad je nastal kot plod dolgotrajnih rizadevanj spričo stalnega pomanj-anja denarja v občini CENE V BREŽICAH Pretekli teden so bile cene naslednje: čebula 3, česen 8, fižol - stročji 3, fižol 5, 6,50 in 4,50, krompir 0,80, korenje 5; kumare 2,60, ohrovt 4,60, pesa 3, peteršilj 8, paradižnik 4, paprika 4, 5, endivija so nizke cene kmetijskih pridelkov, ob njih pa nezadržno rast cen umet-nfli gnojil, zaščitnih sredstev in strojev. Tudi z visokimi carinami za uvožene stroje se ne morejo sprijazniti, pa zoper politiko bank do zasebnega kmeta so izrekli kopico pritožb. Večino kmečkih posestev tepe razen tega majhen obseg zemljišč, saj meri poprečno posestvo komaj 3 ha. Na taki površini si niti s stroji ne morejo pomagati, razen tega pa so njihove parcele razmetane. Vso to nemoč, razočaranja so zato strruli v odpor na nepravem mestu, na zboru, kjer bi morali trezneje raz- misliti o tem, kaj pomenijo za kmeta pokojnine. Ko so najbolj jezni moi^e odšli, jih je preostalih dvajset mirno poseglo v razpravo. Vsi so si bili edini, da kmečka gospodarstva ne bodo zmogla dveh tretjin prispevka v pokojninski sklad in da bo v tem primeru družba morala globje poseči v žep in zagotoviti vsaj ilovico zneska. Mnogi so menili, da bo treba do-točati pridevek po velikosti posestev, to je po površini zemljišč. Ce bi upoštevali dohodek kmetij po drugm merilih, potem bi prizadeli tiste kmete, ki so bolj prizadevni in bolj pridni. Predlagali so tudi združitev pokojninskega sklada za kmete in delavce, vendar tega vsaj nekaj let ni mogoče pričakovati, lahko pa bi razpravljali o pobudi za skupen sklad zdravstvenega varstva. J.TEPPEV KJER MANJKA DELOIVNIH ROK, NI KAJ PRODATI »Gospod, še sanja se vam ne!« Na veliki kmetiji se žena spopada z revičino E mone 8,50, lubenice 3, orehi 6, orehi - jedrca 32, slive - sveže 2,60, slive - suhe 5, banane 7,40, jajca 0,85 din. — To ni pravično, če nam bodo odmerjali plačilo za pokojninsko zavarovanje po tein, koliko zemlje ima kmetqa, se je Štefka Rožmanova prizadeto oglasila na zboru kmetov v Brežicah. Imela je po svoje prav, kajti niso povsod lenuhi, kjer ni dohodka pri niši. — Gospod, saj vi ne veste, kako živimo, je vpadla v besedo meščanu poleg sebe. Na kmetiji z dvanajstimi hektari zemlje se z možem in otroki komaj prebijamo. Mož je invalkl brez prstov na roki, jaz bolna, otroci pa so premajhni, da bi poprijeli za delo. Solz« so jo za trenutek utišale v njenem glasnem razmišljanju. - Pri davkih bi si vsaj l^ko izposlovali popust, ji predlagam. - Poskusila bom kaj doseči, če že ne na svoj račun, pa na račun invalidnega moža. Leta 1947 je iz- gubil roko na žagi, ko so kmečki fantje prišli v mesto na udarniško delo. — Koliko so stari otroci? — Tri do pet let. Tri imam, zato sem delu na posestvu in skrbi zanje komajda kos. Naše roive so v hribovitem svetu, kjer je pridelek manjši kot na ravnini. Letos nam je suša vse požgala. Ne vem, kako bomo zmogli vse dajatve. Davek bi še nekako pla- NOVO v BREŽICAH IZMED PETIH VARIANT ZA NAPELJAVO kanalizacije v Brežicah in bližnji okolici se bo svet za urbanizem še ta teden odločil za najustreznejšo. Stroški za kanalizacijo bodo predvidoma znašali osem do osem in pol milijona dinarjev. Glavni projekt bo izdelal Zavod za vodno gospodarstvo Slovenije po vsej verjetnosti Se do konca leta. Studijo je financirala občinska skupščina, za glavni načrt pa bodo zbrah več različnih virov. NA DNEVNEM REDU DANAŠNJE RAZŠIRJENE SEJE občinskega komiteja ZK je informacija o delu ZK v Ljudski potrošnji, obravnava akcijskega programa za uresničevanje nalog na pc^ročju vzgoje in izobraževanja, imenovanje komis^e za kadrovska vprašanja in predlo« za preučitev socialnih razlik v občini. ZA TERMALNO VODO V CA-TESKIH toplicah sc pojavlja tretji interesent - Gostinsko podjetje grad Mokrice. O tem se bo kolektiv skušal sporazumeti z Agrario in zdraviliščem, ki sta bila doslej glavna pobudnika za raziskovanje toplih vrelcev na tem območju. V te namene sta tudi dajala precej sredstev. V Mokricah pravic do tople vode ne pričakujejo že jutri, ker so te stvari vezane na uresničevanje razvojnega programa. V NEDELJO SO BILE KONČANE Številne prireditve GASILCEV v okviru požarnovarnostnega tedna. Društva so organizirala več gasilskih vaj, pionirski naraščaj pa je opravil izpite za izprašane psilce pionirje. Na tekmovanju je sodelovalo 18 pionirskih desetin v petih praktičnih disciplinah in teoretičnem znanju. Med mlajšimi pio-•irji so bili najboljši tekmovalci iz Brežic, Cerkelj, Čerine in Mihalovca, med starejšimi pa so se uvrstili v obredje pionirji iz Mosteca, Obrežja. Krške vasi m Spodnje Pohance. Mladi gasilci so za to priložnost dobili enotne obleke, darilo občinske gasilske zveze. BREŽIŠKE VESII Štefka Rožman, kmetica in mati treh majhnih otrok: „Kjer ni zdravja pri hiši, tudi denaija ni. Kadar nam suša pobere pridelek, ni kaj prodati. Mleka je komaj za dom, za otroke. Potem najbrž razumete, zakaj se kmetje branimo novih dajatev, čeprav gre za naše pokojnine.** čali, toda socialno zavarovanje toliko zaliteva, da ni čudno, če obupujem. Kaj naj prodam, če Se sadje ni obrodilo? Nihče ml ne odgovori, vem samo to, da moramo garati, pa ne iztisnemo iz zem\je dosti več kot za kruh. Nekateri gospodarji so ii pritrdili, kajti če je bolezen pri nisi in če manjka delovnih rok, je kmetija na psu. V tem primeru Se preužitek precej „olajša ' gospodarstvo. Zlepa ne prklejo do dinarja, tako da Se n^j• nujnejše komaj kupijo. J.T. Prvič za milijon dolarjev izvoza^ Kovinarji so se pomirili — Osebni dohodki nekoliko večji — na podpis samoupravnega sporazuma — Asfaltne baze obetajo boljse^^ — Tovariš Amšek, dovolite, da vas pomnim na vročo kri, ki je konec julija razburkala vaš kolektiv. Takrat ste se obrnili celo na izvršni svet SRS, da bi z njegovo privolitvijo kljub zamrznitvi cen izposlovali izplačilo večjih osebnih dohodkov. Zahtevo ste utemeljevali z obrazložitvijo, da se vam dogaja krivica, ker ste vrsto let zategov^ pasove in z lastnimi žulji gradili tovarno. Ste od tist^a časa pri plačah že kaj napredovali ali morda že podpisali samoupravni sporazum? krCani kreditirajo ODJEMALCE Konec prvega polletja so >^et poskočile terjatve krškega gospodarstva do poslovnih partnerjev. Zvečale so se za 44 odst. in dosegle vsoto 150 milijonov. Večina dolžnikov je iz drugih republik. Krška podjetja so dolgovala v istem času okoli 65 milijonov. Razlika v škodo domačega gospodarstva je totej precejšnja. POSLEJ 1.200 DIN MESECNO Za kvalificirane delavke pri zaseb-nDi delodajalcih je v krški občini določen najnižji osebni prejemek 1.200 dinarjev na mesec. To je mišljeno za delo v go^odinjstvu, če ga opravljajo kvalificirane kuharice ali go^odinjske pomočnice z ustrezno šolsko izobrazbo. DR. JOŽE BRILEJ v PAPIRKONFEKCIJI 24. septembra je poslanec in podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej obiskal kolektiv Papirkonfek-cije v Krškem. Razkazali so mu potek proizvodnje in ga seznanili z razvojnimi načrti podjetja. Gost se je zanimal tudi za osebne prejemke zaposlenih in za u^ehe letošnjega gospodarjenja. CESTE PROPADAJO Krajevne skupnosti želijo prihodnjo pomlad dobiti več sredstev za vzdrževanje krajevnih cest. Na seji skupščine je odbornik Božič opozoril na slabo prevozno cesto Prušnja vas-Planina, ki so jo zgradili za lanski praznik?krške občine. Tudi drugod so ceste potrebne boljšega vzdrževanja ki pa zahteva več denarja. — Trudimo se, da bi do podpisa prišlo čimprej in da bi sporazumu nato prilagodili naše notranje predpise. Vse to bi radi izpeljali še letos. V tovarni imamo človeka, ki stalno sodeluje s komisijo za pripravo sporazuma v skupini kovinarskih podjetij. Vemo tudi, da počasi napreduje vse skupaj in da se porajajo težave, saj je v naši skupini kar 147 delovnih organizacij. — Kam ste se pravzaprav uvrstili z vašimi osebnimi dohodki? — Plansko-analitska služba je ugotovila, da smo med kovin^’i v zlati sredini. Za avgust smo že izplačali za nekaj odstotkov večje prejemke in s tem povečanjem se je kolektiv mirno sprijazniL Težave nam povzročajo tudi dolžniki, ki jih ni malo. - Ste morda razmišljali, se izognili slabemu plačevanj izdelkov? „tvariali- - S tem smo se „^da- Spoznali smo, da je rešitev lizaciji, kar je tudi po- šega stabilizacijskega progr ’^j lovico zmogljivosti .faitnih izkoriščamo za izdelovanje baz, ki jih prodajamo na ^ in tujem tržišču. in s stotkov asfaltnih baz pe ^ ^ tem si pokrijemo hodnonemške tvrdke,t!ska 'godbeno sodelujemo. — Kolikšna pa je vredno izvoza? . AoiaJ' — Letos bo dosegla jev, kar je za nas lep u^eh. ^^pjsala JOŽICA TEPI^^ Na gradbišču Metalne montirajo železno vame gradbenih žerjavov. Proizvodna dvorana bo dog*^ leta. (Foto: J. Teppey) ZDAJ z ODKRITOl BESEIDO FRED KOiLEKTIVB Solidarnost na tehtnici Upanje kmetov na lepšo življenjsko jesen Odborniki krške občinske skupščine so z glasovanjem za združitev kmečkega in delavskega sklada za zdravstveno varstvo jasno povedali svoje stališče. Čeravno pomeni ta solidarnostni korak pos^ v žepe delavcev in proračunsko blagajno, na seji skupščine niso dvomili o pripravljenosti delavskega razreda za pomoč nerazvitemu podeželju. Kmetje so pozdravili pobudo za izenačenje pravic z delavci. Večina odbornikov ie poudarila, da bo treba priti pred kolektive z odkritimi besedami in delavcem jasno prikazati, da s polodstotnim prispevkom od bruto osebnega dohodka lahko veliko napravijo za kmečko prebivalstvo. Odborniki s podeže^a so prepričani, da jim te podpore ne bo težko dobiti, s^ so rodovi da-naSnjih delavcev Se včerjg J^veli na vasi, zato vezi s kmeti Sc niso pretrgane. Zelo dobro poznajo razmere, v katerih živyo kmetije, poznajo pa tudi vzroke, zaradi katerih mladina zapušča posestva. Skupno zavarovanje že pomeni stopnico više v življenjskem stan- ISTRA-BENZ IMA DENAR Za postavitev dveh bencinskih črpalk ima podjetje Istra-bertz na voljo predpisano vsoto denarja, ki ga banka zahteva za investicijo. Priprave za gradnjo so v teku in na priključku ob cesti Ljubljana-Zagreb na Drnovem že nekaj časa stoje velike cisterne za gorivo. VECJE PODPORE REVNIM V krški občini prejema družbeno podporo 157 učencev. Med njimi je 53 takih, ki se preživljajo s tem denarjem. Dosedanji zneski niso zadostovali za preživljanje, zato je skupščina podpore zvišala na poprečno 269 din. Vsi listi, ki imajo Sc druge vire za življenje, pa prejemajo poprečno 118 dm pomoči na mesec. Za podpore odraslim je občina namenila iz svoje blagajne 180.600 din, rcpubliškili sredstev pa je dobila za te namene 203 tisočake. dardu kmečkega človeka. Ocenjujejo ga kot prvi korak na poti k starostnemu zavarovanju kmetov, o čemer so na zadnji seji odborniki enako zavzeto razpravljali. ,JDeset-letja je vas dajala drugim, prišel je torej čas, ko lahko pričakujemo lepšo življenjsko jesen,' so izjavljali v upanju na zmago solidarnosti. To pomeni konec negotovosti na stara leta in mladi se bodo raje odločali za gospodarjenje na kmetiji, čeravno b^o bremena še velika. V začetku jih bodo težko zmogli, pozneje bo šlo laže, ker se bo odstotek kmečkega prebivalstva manjšal in bo družba laže krila svoj delež zanj. J.TEPPEV ZAKAJ CAKANJEj ^ Z ukiniivijo lenji vasi so za st^ *g^aye- ^ 14. otrok nastopile nov ^ rj^gga ob pripelje avtobus jz uri, zjutraj pa " ju iriora]® j^ii sedanjem voznem ueenci nttift'Zf °d,e na prevoz bi i5j3' tega želijo starši, d dva avtobusa: eden jz- razredov, .P „ jiabo OpozorUi so n prev letnikovih avtobus ’ njihove otroke, I. sreče pred leti še m KRŠKE NOVICE . - . 1 v TEM TEDNU SO SE V KRSKI občini začeli zbori kmetov, na katerih razpravljajo o tezah zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Da bi se javne razprave udeležilo čim večje število bodočih zavarovancev-kmetov, jo bo občinska konfererKa SZDL pripravila v šestnajstih podeželskih naseljili. VASCANI Z VELIKEGA TRNA že tri leta zaman zahtevajo, naj krški Agrokombinat izpolni svojo obljubo in zgradi v tem naselju trgovino. Po zadnjih zatrdilih je Agrokombinat denar za gradnjo že zbral, ne more pa najti izvajalca del. OBČINSKI ODBORNIK, KI ZASTOPA V KRSKI skupščini občane z Zdol, je na zadnji skupščinski seji opozoril na težave, ki so jih imeli lani z zimskimi prevozi otrok v krško osnovno šolo. Predsednik občinske skupščine Jožko Radej je zagotovil, da bodo letošnjo zimo cesto redno plužilii GASILSKEMU ^arca. ^8 ga ustanovili že leto ki^ dUi sedaj še ^atut * jn sklad zbiral, bo stf®' nakup gasilske op y obnovo gasilskih jn izp ^ kovno izobraževale vanje gasUskega kadra SKIH DELAVSKm^vanJ« ^ bUo na sporedu ^ atletiki. V med dekleti senovske Lisce, P sa dekleta iz so dekleta ekipo Lisce. K PREDSEDSTVO E KONFERENCE Z *8 ta teden na Plovni delo in _ je.sensko-zimsko-pon> dobje. , gradu mladi priredfli revijo beat ansamblov, na kateri so nastopili tudi ljubljanski Dodiis * ^ so v tem času že razpadli. Mar tudi na Dolenjskem ni več zanimanja za igranje in ^®^je take glasbe? (Foto: Splichal^ *ijo ki ° strokovno komi- šii^ Lastnik i Sramoznica v Boštanju. Sevnite GRAMAT iz ’ 7 združen s pod- *^166 ’ “ Trbovelj, jo na .r .podemizirati, razen Seji sveta ^ betonarno. Na ““jno DotrJi« • ‘ opozorili, da je ° bi dobri de^ nih'Proaore 1?’“°''' 8" O predlogu, naj bi občinska skupičina stari zdravstveni dom nannenila posebnemu iolstvu ®*-ovenski dom *^Njiq£ “"ešernove SEVNIŠKI ^«ri s^tS^^ dolgove - ^ijia o Prebivalci K^ J®^o revni nS poravnala ob- ^'‘ictjem ~ Z «*0- dov^®8oče ^ Grahovici ^?V«nevS^‘ Boštanj V- bo treba po- & m presedati, bo- P^®oivalcem bo h ri Av,^ iiicMu. o N‘SO ZA HlSirF , ‘društvo i *?*SICE - gomodmj ?* Rradnio Zamtere- poganja: tv»iziaS počitniških hišic O Pkc Občinska skupščina naj da v uporabo posebni šoli stari zdravstveni dom v Sevnici, je 23. septembra menil svet za izobraževanje, prosveto in telesno kulturo. Z desetimi do dvanajstimi milgoni starih din^ev bo mogoče primerno urediti štiri učilnice in delavnico. Iz oddaljenih krajev (Tržišče, Krmelj, Šentjanž), kjer je več duševno prizadetih otrok, bi organizirali prevoz s kombijem, za otroke iz bolj odmaknjenih krajev pa bi s pomočjo društ>^ za pomoč duševno prizadetim otrokom dobili rejniške družine. Tak je načrt za ureditev posebnega šolstva v sevniški občini, ki bi pomenil rešitev iz dosedanjih težav. Od leta 1961 do danes so v sev-niški oMini prijavili 525 otrok, za katere je posebna komisija ugotav-yala duSevne ^osobnosti. Za 191 otrok je bilo ugotov^eno, da potrebujejo posebno šolanje, s pomočjo kater^a se bodo usposobili za različne poklice. Posebna osnovna Sola, ki deluje pri redni osnovni šoli v Sevnici, lahko sprejme le omejeno število otrok. Solo obiskuje zdaj 63 malčkov, v zavodskem usposab^a- PABERKI nwKc oDcme morali pogovamti še z zastopniki sosednje laške občine. SERVIS SE UVELJAVLJA -Sevniški gasilski servis, ki ga je v gasilskem domu odprlo domače društvo, ima vse vec dela. Naročniki prihajajo že iz sosednje krške in brežiške občine. Servis je odprt sicer vsak dan, uradni dnevi pa so ob ponedeljkih, sredah in petkih. SMETIŠČE - fovJ ZA PODGANE. V Sevnici je bila nedolgo tega izvedena deratizacga. Ukrep bo očitno kaj malo pomagal, če ne bo bolje poskrbljeno za anetišče v tem mestu. Smeti zdaj resda sežigajo vendar ne zgorijo različni odpadki iz gospodinjstev, s katerimi se hrani nju jih je 24, v poklicnem usposabljanju dva, v zaposlitvi po poklicnem usposabljanju pa 32. Preostane še 70 otrok, ki so prepuščeni staršem in redni osnovni šoli, kjer ne morejo dohvati svojih vrstnikov. Prav za te otroke naj bi z možnostmi, ki se obetajo, dobili nova mesta v posebni šoli v starem zdravstvenem domu. M. L. K P^'dstavniki dru-le ob rosvetnih organizacij in domačih podjetij. In kaj si želi Stane, vodja zbora? Pevcev, mladih pevcev. Zboru manjkajo novi tenorji. Manjkajo mladi ljudje, ki bi čutili enako kot stari pevci, ki bi ljubili pesem. VSE VECJI delež industrije. Ndkdaj izrazito kmetijska občina postaja tudi industrijska. Letos je delež industrije v celotnem dohodku znašal že 58,2 odst. Med podjeli, ki so dosegla večji razmah, je predvsem „Trimo**, ki je letos celotni dohodek povečal za 180,9 odst., in ,X>ana**, ki ga je povečala za 73,5 odst. Na sliki: zanimanje za nove proizvodne naprave v „Trimu**. (Foto: Legan) DROBNE Z MIRNE VODO NA POKOPALIŠČU -Krajevna skupnost Mirna je uresničila svoj načrt in n^eljala vodovod na pokopališče pri Sv. Heleni. Voda je pritekla 23. septembra. K stroškom napeljave je vsak lastnik groba pričeval po 10 din. Tekočo vodo bodo dobile tudi bližnje hiše, seveda če bodo plačale prispevek. Ob tej priložnosti naj pohvdimo Alfonza Breznika, ki je brez oklevanja dovolil, da so vodovod napeljali po njegovem zemljišču. SAMORODNICO ODKUPUJEJO - Kmetijska zadmga Trebnje odkupuje grozdje šmarnice iz izabele. Cena je 150 do 160 S-din za kilogram. Prodajalci naj se zglasijo v trgovini KZ na Mirni pri tov. Gač-n&u. KOLIKO STRUPOV? Ribiška družina je te dni naročila Zavodu za ribištvo iz Ljubljane, naj odvzame vzorce vode v Mirni in Zabršci ter v Gabrovki, ker so odplake čedalje, večje. Analiza bo pokazala, za ko- liko se je povečala nesnaga v vodi od lanskega leta, služila pa bo tudi primerjavi, ko bo ' ačela obratovati tovarna za predelavo krompirja. ZACETEK na selu - Na Selu pri Mirni so začeli graditi vaški vodovod. Vodohram bo stal ob cerkvi v zaselku 2unovec, od koder je lep razgled na okolico. Ker je cerkev že precej stara, je mogoče pričakovati, da bodo pri delu naleteli na kake stare izkopanine. KAJ S KROMPIRJEM? Kmetje so že pospravili letino in čakajo, kaj bo z odkupom krompirja za novo miren^o tovarno. Prav bi bilo, da bi jih zadruga s tem natančneje seznanila. DELO ZA INŠPEKTORJA - Stanovalci iz Slovenske vasi so v bližini blokov letos zgradili zasflno kopališče, ki ga napaja potok Busnik. Kopališče je v sožitju kurnic in odtočnega kanala, zato bi bilo prav, če bi si zadevo ogledal sanitarni inšpektor. TmUUSE NOVICE [1122) ^ __ oktober DOLENJSKI LIST 15 Kako letos plešejo naše plače? Stanovanjski del mesta Kočevje z Likovnim salonom, ki je pred nekaj dnevi dobil okras — grb Kočevja, delo akademskega kipaija Staneta Jarma. (Foto; J. Primc) Dohodek večji, nelikvidnost tudi Ugodne ostale gospodarske rezultate zelo zmanjšuje hitro naraščajoča medsebojna zadolženost — Skoraj vsem manjka obratnih sredstev Vseh 30 gospodarskih organizacij kočevske občine je letos ustvarilo 331 mflijonov 133.000 din celotnega dohodka ali za 30 od-, stotkov več kot v istem obdobju lani, in to pri 5-odstotni večji poprečni zaposlenosti. Čeprav se je gospodarnost (ekonomičnost) v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala za 0,7 odstotka, se je produktivnost povečala skoraj za 22 odstotkov, ostanek dohodka pa celo za polovico (50 odstotkov). Poprečni dohodek na zaposlenega, kije znašal v prvem polletju lani 16.900 din, se je povzpel letos na 20.600 din. Hkrati z drugimi ugodnimi rezultati so se povečali tudi mesečni osebni dohodki od lanskih poprečnih 1.200 din na 1.367 din aU skoraj za 14 odstotkov. Služba družbenega knjigovodstva, ki je pripravila analizo poslovnega uspeha gospodarskih organizacij ;a obdobje januar-junij 1971, ugotavlja, da so doseženi v glavnem zadovoljivi uspehi, saj nobena'gospodarska organizacija v občini ni poslovala z izgubo. Vendar pa so se predvsem proizvodna podjela kljub temu otepala z vrsto težav. Tako je manjkalo gradbenih materialov (cement, betonsko železo, les), surovin, ki jih potrebujejo pletiljstvo in drugi Težave so bile tudi z roki dobave, kakovostjo, cenami itd. Skoraj vsem delovnim organizacijam manjka obratnih sredstev, ker kupci ne plačujejo redno računov. Kupci so dolgovali v 1. polletju letos kočevskim podjetjem za 48 odstotkov vec kot v enakem obdobju lan L Vendar v odstotkili gledano, še hitreje naraščajo dolgovi kočevskih podjetij dobaviteljem, ki so letos po-rastli za skoraj 58 odstotkov. To do-lazuje, da likvidnost (zmožnost plačevanja računov) naglo upada Vendar pa moramo takoj dodati, da kljub temu tuja podjetja ‘dolgujejo kočevskim natančno 68,427.000 din več kot kočevska podjetja tujim. Največ dolžnikov imajo kočevska podjetja v drugih naših repubhkah, dolžna pa so pretežno slovenskim podjetjem. J. P. Povedati tudi imena Napake je mogoče odstraniti le, če natančno vemo, kdo jih dela Več prireditev za polharje Polharji, kultura In zabave za praznik v počastitev SOO-letnice mesta Kočevja in letošnjega občinskega praznika bo mimo uradnih prireditev, o katerih poročamo posebej, še več dmgih, ki so seveda tudi vredne ogleda. Danes, 30. septembra, sta še ved- Na prihodnji seji občinske konference Z K Kočevje bodo razpravljali o socialnih razlikah, so sklenili na zadnjem sestanku sekret^ev osnovnih organizacij in aktivov, na katerem so predvsem načelno razpravljali o socialni diferenciaciji in tezah, ki so dane v razpravo. Udeleženci razprave pa so poudarili, da mora biti poročilo zelo konkretno in da naj bodo v njem zapisana tudi imena ljudi, -ki si pnsvajajo več, kot so zaslužili s svojim delom. Poudarjeno je bilo, da tako zahtevajo komunisti. Ti namreč menijo, da ni dovolj,' če „je neko poročilo napisano tako konkretno, da je treba nanj vstaviti le še imena“, ampak da je treba ta imena v poročUo tudi vstaviti Ce imen v poročilu ni, potem je borba komunistov z nepravilnostmi še najbolj podobna boju Don Kihota z mlini na veter, se pravi neuspešna. Ob nekonkret-nem poročilu (brez imen) se čuti lahko prizadet napačni občan, neprizadet pa ostane običajno tisti, na katerega kritika leti Tako napak nihče ne odstranjuje, zaradi česar se seveda začne pojavljati več nepravilnosti, ki pa so tudi vedno težje. J. PRIMC DROBNE IZ KOČEVJA NAD 100 KOSEV za smeti so v teh dneh razpostavili po Kočevju. Namestili so jih tudi tam, kjer jih doslej ni bilo, razen tega pa so stare zamenjali z novimi, ki so vsi zeleno pobarvani. NENAVADNE PRIJAVE dobijo včasih miličniki. Tako se zdaj v obdobju polnega lova dogaja, da žene prosijo miUčnike, ,,naj jim poiščejo može in otroke, ki so se gotovo iz-^bili,. saj jih še ni iz polnega lova“. ^veda pridejo vsi polhaiji najkasneje zjutraj sami domov. PERILO KRADEJO - V zadnjih tednih so prejeli kočevski miličniki več prijav iz Kočevja in bližnje okolice, da neznanci kradejo perilo, ki' se suši. Tatvine se dogajajo podnevi in ponoči, najpogosteje pa so v večernih urah. UNICENA je Pohorska ulica, po kateri vozijo težki tovornjaki in celo tovornjaki s prikolicami kamenje iz kočevskega kamnoloma. Prebivalci te ulice trdijo, daje tako uničena, da po njej celo hoja ni vama. Seveda se ta kritika nanaša na neasfaltirani del ceste. PRIDNO KRASIJO MESTO sami prebivalci in tudi delovne in druge organizacije, ki so dolžne skrbeti za lepši videz mesta. Grabijo smeti in p^ir, barvajo ograje, z rožami krase balkone, okna, čistijo nesnago z Rinže itd. Zvedeli pa smo, da je še veliko vprašanje, če bodo odstranili zidarski oder s cerkve. Pri podjetju ZIDAR namreč za taka dela manjka delavcev. — Nisem videl dosti glavnih predstavnikov zahodnodolenjskih občin na otvoritvi Jarmove razstave, ki je bila otvoritvena prireditev za proslavo 500-letnice Kočevja. - Jaz pa sem jih videl kar precej naslednji da na razstavi plemenske živine v Velikih Laščali! KOČEVSKE NflUKE no odprti razstavi del akademskega kiparja Staneta Jarma, ki bo trajala še do 5. oktobra, in polharska razstava, ki bo odprta do nedelje, 3. oktobra. Danes zvečer pa bodo polharji organizirali polšje love v izbranih revirjih. Taki tovi bodo le še 2. oktobra. Za udeležbo na njih se lahko prijavijo tudi nepolhaijl V soJx)to, 2. oktobra, bo pri spomeniku igrala godba iz pobratene slovenske občine Dolina v Italiji, dva prometna miličnika iz te občine pa bosta nekaj časa usmerjala promet na križišču pri spomeniku. Po mestu bodo v teh dneh tudi stojnice, pri katerih bo na prodaj jedača, pijača in drugo. V nedeljo, 3. oktobra, bo razdelitev diplom in priznanj udeležencem polharskih prireditev in tekmovanj (organizirano je tekmovanje za ulov najtežjega pojha!), prijateljski sestanek polharjev, zaključek poUiarske razstave, zvečer pa bo v planinski koči pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom družabno srečanje poDiaijev. J. P. ODLIKOVANCI OF Na svečani seji občinske skupščine Kočevje v počastitev občinskega praznika in 500-letnice Kočevja, ki bo 2. oktobra ob 10. uri, bodo podelili tudi srebrne značke OF občanom, ki so posebno zaslužni za organizacij vstaje. Odlikovani bodo: Lojze KomeriČ-ki in Franc Gorše iz Kočevja, Jože Knavs-iz Livolda, Vincenc Muhič iz Mlake in Marija Weis iz Livolda. S srebrno značko OF bo odlikovano še Avto-moto društvo Kočevje, ki že 25 let uspešno prometno vzgaja pioniije, mladino in odrasle, razen tega pa je uspešno delovalo tudi na drugih področjih. PRIJAVLJENI UTAJEVALCI Zaradi utaje davkov je prijavljenih sodiščem 9 občanov iz kočevsjce občine, od tega 4 občinskemu sodišču, 5 pa okrožnemu. Po nepopolnih podatkih naj bi v ribniški občini zaradi enakih prestopkov prijavili sodišču dva občana, v Ljubljaru pa celo samo 3. veC zaposlenih v gospodarstvu kočevske občine je bilo (po stanju konec meseca) zaposlenih v prvem polletju letos 5 odstotkov več yudi kot v istem obdobju lani. Število zaposlenih se je povečalo v prometu za 15 odstotkov, obrti za 8 odstotkov, stanovanjsko-komunalnem področju in industriji za 7 odstotkov, v kmetijstvu za 5 odstotkov, t^ovini in gostinstvu za 3 odstotke in gozdarstvu za 2 odstotka. Manj zaposlenih so zabeležili k v gradbeništvu, in sicer za 4 odstotke. V prvem poUe^u letos je znašal v ribniški občini poprečni mesečni osebni dohodek v gospodarskih delovnih organizacijah (podjetjih, obratih, poslovalnicah) 1.311 din, v nego^odarstvu pa 1.715 din. (Podatki so vzeti v 24 gospodarečih organizacijah in 14 negospodarnih). Med gospodarskimi organizacijami so v prvem polletju letos zabeležili največje poprečne osebne dohodke v ELEKTRU, poslovalnica trgovine HRANA v Ortneku, INLES, RIKO in DOM, najmanjše pa v HYDRO-VODU, SUKNU in prod^alni Tobačne tovarne. V negospodarstvu pa so bili najboljši poprečni osebni dohodki v Zdravstvenem domu. Lekarni, SZDL in Posebni osnovni šoli, naj nižji pa pri Delavski univerzi in nižji glasbeni šoli. V bodoče boljše ceste KOMUNALA dela s strojem bolje in hitreje o ribniški KOMUNALI slišimo več kritike kot pohvale. Vendar se kolektiv trudi Delo pa je tako, da so ljudje izpostavljeni vsem mogočim vremenskim neprilikam in — kritiki občanov. Največja ovira za uspešnejše delo KOMUNALE je bilo doslej pomanjkanje mehanizacije. S krampom in lopato ni mogoče dobro vzdrževati cest. Toda kaj so pomagale želje, če pa ni bilo denaija za nakup strojev! Šele letos poleti so lahko kupili sodoben stroj za popravilo cest (^e-der), ki je veljal 250.0(X) dinarjev. Greder je že pokazal vse svoje odlike. Z nj^ovo pomočjo z manj delavcev ceste hitreje in temeljiteje obnavljajo. Prepričani smo, da bodo odslej občinske ceste dosti bolje vzdrževane. KOMUNALA je v prvem poUe^u letos kljub raznim težavam uspešno gospodarila. Malo težje bo v drugi polovici leta, ko je prišlo na vrsto odplačevanje posojila. Do težav ne bo prišlo, če jim bodo dolžniki redno poravnavali račune za opravljeno delo. Zanimivo je, da mora razmeroma majhno podjetje kreditirati večja podjetja. KOMUNALA je bila ob koncu junija dolžna vsega nekaj nad 10.000 din, njej pa so dolgovali nad 260.000 din. Ta denar pa za majhno podjetje veliko pomeni Podatki o najvišjih in najnižjih posameznii osebnih dohodkih pa so znani le za prve tri mesece leta. Po teh podatkih je znašal do marca letos najvišji osebni dohodek v gospodarstvu 4.665 din (v istem obdobju lani 4.210), v nego^odarstvu pa 4.698 din (lani je bil večji inje znašal 4.792 diri). Najnižji osebni dohodek pa je znašal letos v gospodarstvu 529 din (lani 450 din), v negospodarstvu pa 729 din (lani 449 (hn). Osebni dohodki v negospodarskih delovnih organizacijah so bili letos za 23 odstotkov večji kot v gospodarskih. Poprečna razlika v osebnih dohodkih med gospodarstvom in negospodarstvom se je v zadnjem letu povečala za 2 odstotka v korist negospodarstva. To pa ni povsem v skladu s priporočili in stališči, ki so bila sprejeta pri raznih organih in oiganizacgah znotraj občine. J. P. ŠPORTNO IGRIŠČE GRADE Šolsko športno igrišče pri osnovni šoli Sodražica so začeli urejati pred kratkim. Najprej bodo zgradili igrišče za odbojko, nato pa še za druge panoge, steze za tek itd. Djela vodi p sebni režijski odbor, ki se tudi zahvaljuje za razne prispevke, predvsem podjetju DONIT za prispevek 20.000 din in INLESU za, njegovo pomoč. Zakaj Ribnica še nima suhorobarskega sejma? Ribničani, tudi turistični delavci, sprašujejo, zakaj v Ribnici ni mogoče organizirati vsej enkrat na leto k^šne večje prireditve ki bi razgibala kraj. Take prireditve so na primer „Suštar-ski semenj" v Tržiču, polharski teden v Kočevju itd. Na take prireditve pridejo ljudje od vsepovsod. Kraj oživi Zaslužijo gostinci, trgovci Turistični delavci imajo več dela. Skratka: kraj zaživi vsaj za dan ali dva Taka prireditev, primerna za Ribnico, bi bil lahko „Suhorobarski semenj“. Takrat bi prodajali na stojnicah ribniško suho robo, spominke, lončarske izdelke. — V Ribnici smo take prireditve že imeli, - je povedal direktor trgovskega podjetja Drago Turnšek. - Take semnje smo organizirali v dneh „Ribniškega festivala". Vendar dohodka z njimi ni bilo. Prišlo je res precej ljudi Trgovci smo morali takrat dodatno zaposliti nekaj ljudi Režija je bila večja. Razen tega pa je bilo takrat veliko pokradenega in polomljenega- Po moji oceni se take prireditve zaradi trgovskega zaslužka ne izplačajo. So pa hkrati res reklama za kraj. Privabiš ljudi Sliši se za kraj. To pa je tudi nekaj vredno - je sklenil direktor Turnšek. j. p. Bolje preprečiti^ kot zdraviti n A (lujivincf v INLESU veliko izgubljenih ur zaradi bolezni — Morda bi kazalo namestiti svojega zdravnika in odpreti obratno ambulanto Zaradi bolezni in poškodb pri delu so lani v podjetju INLES izgubili 83.446 ur. Največ izostankov zaradi bolezni in nezgod je bilo v delovni enoti Ribnica, kjer je tudi največ zaposlenih. Število bolezni je v primeijavi z letom 1968 v vseh treh delovnih enotah Ribnica, Sodražica in Loški potok, delno porastlo, v primeijavi z letom 1969 pa je bilo bolezni manj. Pri izgubljenih urah zaradi poškodb pri delu prednjači delovna enota Sodražica, ker zaznamujejo v primerjavi z L 1968 in 1969 porast nezgod pri delu; na dmgem mestu je Ribnica, na tretjem pa Loški potok, kjer so imeli lani zelo malo nezgod pri delu. Čeprav ne. smemo podcenjevati preventivnih ukrepov za zmanjšanje nesreč pri delu — na srečo so bile v veliki večini le lažje — so zaskrbljujoče. številke zaradi bolezni Od skupnega števila vsega izgubljenega časa, je bilo izgubljenih nad 78.000 ur samo zaradi bolezni V bodoče bo treba posvetiti več skrbi zdravju delavcev in preprečevanju bolezni da bo imelo podjetje zaradi tega čim manj škode. To naj bi bila tudi ena od nalog sindi- Uspešno v prvem polletju Uspeh bi bil še boljši, če bi bilo na razpolago dovolj reprodukcijskega materiala Delovne organizacije v ribniški občini so v prvem polletju u^ešno gospodarile. V primeijavi z istim obdobjem lani je bil celotni dohodek večji za 42 odstotkov. Takoj pa je treba povedati, da je ekonomičnost poslovanja letos nekoliko slabša, saj so delovne organizacije ustvarile na vsakih 100 din porabljenih sredstev 125 din celotnega dohodka, lani pa 132 din. Ekonomičnost se je zmanjšala za blizu 5 odstotkov. Kljub temu pa je razveseljivo, da se je povečala produktivnost za 7 odstotkov pri za 11 odstotkov povečani zaposlenosti. V letošnjem prvem polletju je bilo povprečno na zaposlenega delavca ustva^enih 19,8 tisoč dinaijev dohodka, v lanskem polletju pa 18,5 tisoč. Izboljšala se je tudi donosnost go-^odarskih organizacij. Prav tako se je v primerjavi s preteklim lanskim obdobjem povečal tudi dohodek, ki ga delijo delovne organizacije za osebne dohodke, stanovanjsko izgradnjo, tekočo skupno porabo in ostanek dohodka. Precej sredstev so podjetja letos vložila za nabavo osnovnih sredstev, tako da se je povečala njihova vrednost na zaposlenega od lanskili 28,5 tisoč na 29,4 tisoč dinarjev. Vsa podjetja v občini so poslovala donosno. Uspeh nekaterih podjetij, posebno v gradbeni in kovinski stroki, pa bi bil hihko še večji, če ne bi na trgu manjkalo reprodukcijsHega materiala. Prav tako je imelo svoj vpliv na proizvodnjo naraščanje cen posa-meznili materialov, podražitev elektrike, goriva in raznih storitev in ne nazadnje devalvacija dinarja. -r ’ kalnih organizacij. Z rastjo podjetja INLES pa bi morali razmišljati o namestitvi ob-" ratnega zdravnika, oziroma odprtju svoje obratne ambulante, kar bi 1:^ ko vplivalo na zmanjševanje števila bolezni Seveda pa uspeha ne sme- ^ mo pričakovati že jutri, temveč šele v naslednjih letih. -r SLABŠA EKONOMIČNOST V kočevski občini je v letošnjem prvem poUetju v primepavi z istim obdobjem lani ekonomičnost padla v stanovanjsko-komunalni dejavnosti, industriji in kmetijstvu (za 5,2 do 2 odstotka), komaj opazno je po-rastla v trgovini, gostinstvu in gradbeništvu (za 0,3 do 0,4 odstotka), občutneje pa je porastla v prometu, gozdarstvu in obrti (od 4,6 do 9,7 odstotka). Lani je bilo v občini na vsakih 100 din porabljenih sredstev ustvarjenega 147,3 odstotka celotnega dohodka, letos pa le 146,2 odstotka. Ekonomičnost kočevskega gospodarstva je torej letos nazadovala za 0,7 odstotka. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI RAZSTAVO FOTOGRAFU Ribniške doline je pripravljen organizirati v Ribnici l-’rance Modic, znani fotoamater iz Velikih Lašč. Modic je pripravil zelo obiskano in pohvaljeno razstavo ob 5004etnici Velikih Lašč. Njegove fotografije objavljajo tudi časopisi, med njimi naš Dolenjski Ust, razen tega pa je že orgam-ziral manjše razstave na območju ribniške občine, in sicer v Ortneku in na Grmadi Seveda bi za izvedbo razstave potreboval tudi pomoč, ki naj bi jo morda nudila kulturna skupnost. NA RAZSTAVO ŽIVINE v Otočac v Liki na Hrvatskem so bili povabljeni predstavniki KZ Ribnica in občinske skupščine. Otočac in Ribnica lepo sodelujeta na področju živinoreje. Ličani namreč kupujejo v ribniški občini plemensko živino in tako izboUšujejo svoje govedo. SEJA SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE občinske skupščine Ribnica je bila v torek. Na njej so med drugim razprvljali o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, o spremembi odloka o javnem redu in miru in drugem. ZBIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV za obnovo doma TVD Partizan bo do konca oktobra organiziral odbor, ki vodi obnovo doma. Več o zbiranju prispevkov med občani in o drugih virih financiranja obnove bomo še poročali. RAZPRAVE O KMECKEM ZAVAROVANJU so se v teh dneh začele tudi v ribniški občini. Hkrati razpravljajo tudi o ustavnih spremembah. V nedeho je bila razprava v Sodražici in pri Sv. Gregoiju. RESET0 Najbolj enostavno je: odrezati O Jožetu Jankoviču gre glas, da ima gospodarstvo v malem prstu, pa vendar pravi: »Ni tako preprosto stopiti nelikvidnosti na rep.« Nelikvidnosti se po domače reče plačilna nezmožnost, to pa je neke vrste bolezen, ki vse bolj prodira v tovarne, podjetja in delovne orgar nizacije vseh vrst. Pričakovati bi '' bilo, da bi ji podlegli predvsem Sb-kej^ toda kot da so ti cepljeni, se za(ftije čase loteva močnej^. Kako ga, sredi septembra pa je bilo na listi že za 65 milijonov dinarjev dolž- nikov. Medtem ko so kupci v prvih šestih mesecih plačevali blago v 60 do 65 dneh, plafu^jb zdaj račune po preteku 95 dnL‘ — V koliki meri izpolnjujete vi obveznosti do dnižbe in svojih dobaviteljev? „Vse obveznosti do družbe in dobaviteljev plačujemo v normalnih pogojih, prav tako kot v prvem polletju. Dobaviteljem dolgujemo okoli ' 25 milijonov dinarjev in naS dolgovi se bistveno ne povečujejo." — Kako torej krijete razliko; na eni strani več dolžnikov, na drugi enako dolgov pri dobavitelji? Od kod jemljete? „Povečano razliko med kupci in dobavitelji je podjetje krilo s hitrejšim obračanjem zalog, z nekoliko manjšim vlaganjem v osnovna sredstva in z ustvarjenim dobičkom v letošnjem letu.“ je s to bolezngo v metliški BETI, priča pogovor s finančnim strokov-iqakom Jožetom Jankovičem. — Mar tudi vaša tovarna, ena n^ečjih in najmočnejših na Dolenjskem, čuti ndikvidnost, ^ in kako se ta kaže? „Nelikvidnost tako ali drugače čuti vsaka delovna organizacija. Pri nas narašča število dolžnikov. Ob koncu prvega polletja smo imeli pri kupcih za^ milijonov dinarjev bla- DOPOLNILA MED LJUDMI Za uvod v široke javne razprave o dopolnilih republišk ustave, ki so bile 25. in *6. septembra na ob-• močju celotne meuiSke občine, je ' imel sestanek širši politični aktiv, na katerem je imel uvodno besedo Božo Kovač, član izvršn^a odbora Republiške konference ^DL. Na sestankih z občani so obenem raz-prav^ali še o vlogi in nalogah prebivalstva pri organizaciji splošnega Uudskega odpora. HMEUA JE BILO MANJ Kmetijska zadruga v Metliki letošnja pridelka hmelja Se ni vnovčila, vendar že vedo, da bo finančni u^eh precej slabši, kot je bil prejšnja leta. Pridelek je pod^prečen in ga je za 15 odst. manj kot Lani. Na 1 ne^ar so pridelali letos 1.350 kg hmelja. ZMAGA IN PORAZ BETI Košarkaši metliške Beti so zadnji teden imeli dve prvenstveni srečanji. V prvem srečanju so porazili solidno ) ekW Kamnika s 75:61, izbili pa, v glavnem po zaslugi sodnilrav, z Zagorjem 71:64. DOLENJSKI LIST ZA OKVARE JIM NI MAR V Trnovcu imajo vodovod že več let, toda okvare so pogoste, Kaj tak^a kot letos pa se vendar še ni zgodilo. Zdaj so že tri mesece nekatere hiše v vasi brez vode. Kot so ugotovili vaščani, so ponekod cevi popokale, ni pa nikogar, da bi jih popravil in okvare na vodovodu odstranil Vodo morajo voziti v sodih, zato ni čudno, če se jezyo nad komunalo, ki bi bila dolžna vodovod oskrbovati kot se podobi. PREPUŠČENO VINOGRADNIKOM Letos v metliški občini ^atev ni uradno določena, pač pa je prepuščeno v presojo vinogradnikom, kdaj naj trg^o. Wdtem ko so por-tugalko in nekatere zgodnje vrste grozdja že potr^li, se ktos prej kot obič{yno lotev^o tudi splo&e trgatve. Eden izmed razlogov je v tem, ker je od toče grozdje poškodovano in gnije. SPREHOD PO METLIKI MESEC DNI JE BULDOŽER AGROKOMBINATA iz Ljubljane ravnal zemljišče na severni strani tovarne BETI in z odvečno zemlfo za-s^aval tovarniško ,jezero Ze v juliiu so semkiu tovorr\jaki napeljali 8722 kubikov zemlje, ki so jo dobili na prostoru nasproti samopostrežne tigovine. Tudi to zemUo je buldožer Zrinil v jezero in ga 15. septembra ^ kr^a zasul. ,JEZERA“ PRI TOVARNI beti, kamor se je odtekala voda iz barvarne, torej ni več. 10. septembra so iz i\jega izpustili še zadi\jo vodo v kanal, nato pa so ves prostor zravnali. TakQ je zdaj za okoliške Erebivalce konec smradu in nadloge Omarjev v poletnih mesecih. Ko bo urejena še drenaža, bo na kraju nekdanjega jezera zraslo lepo ^ortno igrišče. LANI JE LASTNIK NIZOZEMSKE tovarne volpe NEVEDA podaril meaiški BETI 1500 čebuUc tuU-anov. Vseh tulipanov je bilo okoli O vrst, od katerih so se nekatere Vrste lepo razmnožile, druge pa so se skoraj izrodile. Ko so čebulice sortirali in pripravili za prihodryo saditev, so videli, da imajo 1200 prvorazrednih čebulic, čez 2000 pa jih je vrtnar razdelil v drugo, tretjo in četrto skupino. Kot kai&, bo drugo leto okolica tovarne s^t vsa v cvetju. OB NOVI CESTI, ki peye od tovarne BETI do železniške postaje, bodo to jesen zasadili cel drevored okrasnih dreves in grmičja. Tako bodo tu našli svoj prostor primerki j^onskega javora, cepljenin akacij, raečelistne bukve, srebrnih smrečic in bezga. Vmes pa bodo rasle vejge-lije, vrtnice in razne plezavke. VSE PREGORELE 2ARNICE pri cestni razsvetljavi v Metliki so pretekli teden z^enjali delavci Elektropodjetja. Tako bo za bližajoče se jesenske in zimske dni mesto spet dobro razsvetljeno. V TEDNU roŽARNE VARNOSTI. so bili tudi v Metliki po vseh ^ lokalih razobešeni lepaki, ki so pozivali yudi k čim vei^i previdnosti pred pogubnim ognjem. V šoli sta učencem o pomenu požarne varnosti govorila vi^a gasilska častnika Ignac Stupar in Anton Vraničar. Pk>nirji sami pa so prodajali značke tedna požarne varnosti. UMRLA JE Terezija Avguštin iz Bušinje vasi, stara 68 let. — Ste bili že kdaj v takšnih težavah, da osebnih dohodkov niste mo^ izplačati? „Do tega ni prišlo, pač pa smo avgusta letos res napeli vse sile, da smo od kupcev izterjali zasluženi denar. Nismo bili še nikdar toženi in še nikdar nismo imeU dlje časa žiro račun blokiran. Težave finančnega značaja imamo večkrat, toda še daleč ne tako hudih, kot marsikje drugje.** — Kakšni so go^odarski rezultati BETI v letošnjem prvem poUe^u? „Poslovni uspeh se giblje v skladu z zastavljenim letnim planom, po katerem bomo do konca leta ustvarili za 208 milijonov dinarjev celotnega 4ohodka ali 80 odst več kot lani Za približno enak skok gre tudi pri vseh ostalih pokazovalcŽh uspeha, vključno izvoz.** — Kje so po vašem mnenju vzroki za nelikvidnost in kako bi naše go^odarstvo čimprej ozdravili te bolezni? „To je uganka, ki jo skušajo rešiti bolj pristojni in pametni od mene, a jim doslej še ni uspelo. Zelo enostavno bi bilo zarezati v živo in reči' če nisi sposoben, odnehaj. To pa bi bilo boleče, razen tega ni rečeno, da 90 prizadeti kolektivi vedno sami loivl“ ' ^ R. baCer REGRES ZA PŠENICO Za jesensko setev je v metliški zadrug vse pr^ravljeno. V trgovi-ilah imajo na zkogi 3 vrste semenske pšenice, sklad za pospeševanje kmetijstva pa bo prispeval 50 par pri kilogramu, tako da bo kmet namesto •2,30 din plačal kilogram pšenice 1,80 din. Akcija se šele začenja, računajo pa, da l^do na ta način pravili v promet okrog 15 ton pšenice. V zadrugi imajo tudi dovolj vsakovrstnih gnojil, razen ^todre. metliški tednik Šofer med vojno in tudi zdaj Ciril Novak je star belokr^j-ski borec. 25. junya 1942 se je v Brezovi rebri priključil belokranjski četi in potem sodelovd v NOB do osvoboditve. Danes je 48-letni Gradačan šofer pri Mercatorju - poslovalnici Metlika. Živi z ženo in tremi otroki. Kateri dogodek iz NOB se vam je ns^jbolj vtisnil v spomin? „Najbolj se Rominjam borb v okolici Bihaća in Gospića marca 1945. Predvsem je name naredilo vtis veliko modernega orožja - topovi, tanki in kamioni. Najzanimivejše mi je bilo, da partizani niso več šli peš, ampak so vse prevažali kamioni. Talaat sem bil pomočnik šofeija ka-miona.“ ' Kako živite danes? „Za silo že gre. Z družino živim v Gr^cu, l^er sem si naredil hišo. Prej, ko sta bila otroka še v šoli, pa je bilo te^e, ker moja plača ni zadostovala za vse izdatke, Naj povem, da dobivam na svojo plačo borče\'ski dodatek.“ Imate zaradi vojne težave z zdravjem? „Med vojno sem bil prestreljen skozi želodec, zato me zdaj večkrat boli. Posledica partizanstva je tudi revma, ki me nemalokrat daje.“ S tovarišem Novakom bi se še lahko pogovarjali, toda moral je na vožnjo. Poslovili smo se z željo, da bi bil čimbolj zdrav, srečen v družinskem krogu in uspešen pri delu. T. LATERNER Delavec v črnomaljskem BELTU. To podje^ je eno redkih, ki že ima v sklopu podjeria COSMOS razvojne programe za bližnjo in daljno prihodnost. Žal med domačimi, izključno črnomaljskimi podjeli, ni dosti takih. (Foto: R. Bačer) KANDIDATI SO IZBRANI 24. septembra je zasedala v Črnomlju občinska konferenca Socialistične zveze, na kateri so obravnavali kandidature Nika Belopavloviča, Majde Gatari in Marica Kržišnika. Na konferenci so govorili še o pr^ravah prebivalstva in njegovi vlogi pri organizaciji splošnega ljudskega odpora. ' MALI UKOF V STAREM TRGU 21. septembra so na objektu, ki ^ gradi več vasi za tovarno KOMET, že postavili ostreje in na vrh postavili smrekico. Dela se nadaljujejo, tako računajo, da bodo streho prekrili v soboto in nedeljo, 2. in 3. oktobra. Prostovoljcev je vedno dovolj. PODNAJEMNIKE IZKORIŠČAJO Črnomaljska podjetja imajo precej delovne sile od drugod, nimajo pa zanjo samskih stanovanj. Ker so prišleki v stiski, nujno potrebujejo sobe in se morajo sprijazniti z vsemi zahtevami. Poleg tega da mor^o dobro plačiati, jih ponekod še vprežejo v hišna opravila, zahtevajo pa tudi strog red. Se hujši kot v internatih, čeprav gre za odrasle. So primeri, da dobi p(^najemnik vrata zaklenjena, če ga ni ob 20. uri doma. ZASLUŽKI ŠE ZAOSTAJAJO V letošnjem prvem polletju so domače gospodarske organizacije v občini Črnomelj izplačale za osebne dohodke nekaj nad 17 milijonov di-naijev, kar je za 28,6 odst. več kot v tem času lani, toda gre za 7-odst. povečano število zaposlenih. Poprečni osebni dohodek je znašal v prvih šestih mesecih letos 1.231 din, vendar znesek še daleč ne presega dovoljenega 11-odstotnega povišanja. Primerjava letošnjih zaslužkov z lanskim poprečjem kaže le 8,9-od-stotno povečanje. Po toči zvoniti bo pozno Črnomaljsko gospodarstvo med dvema ognj’ema: na eni strani nelikvidnost, na drugi ni razvojnih načrtov — Kjer bodo zdaj cincali, naj pripišejo sebi, če napredka in razvoja ne bo 22. septembra je zbor ddovnih skupnosti občinske ^pščine Črnomelj razpravljal o polletni gospodarski analizi, obenem pa so odbornike seznanili z osnovnimi smernicami dolgoročnega razvojnega načrta Slovence in njenega urbanega sistema. Poleg odbornikov so na važno goroodarsko sgo vabili še poslance in direktorje, toda odziva ni bilo. Samo eden se je opravičil, drugi niti tega niso naredili Samostojna podjela z obrati od drugod so v pn^ šestih mesecih letos ustvarila za 150 milijonov din vs^a dohodka, medtem ko so samo domače gospodarske o^anizacge izkazale okrog 105 milyonov din ce-lotn^a dohodka. To je za 25,5 odst. več kot v istem času lani Lanskoletno raven so presegle prav vse panoge, nadpoprečno rast pa je letos opaziti pri kmetijstvu, gostinstvu, trgovini in v stanovanj^o ko-muiialni dejavnosti. Pretežen del ustvarjenega dohodka odpade na in- Zlata jama, ki je prazna Ko se je v Semiču končal tečaj za voznike motornih vozil, se je avto-moto krožek začel ukvarjati z načrtom, da bi v kraju začela delati mehanična delavnica. Na semiškem območju je po zadnjem šte^u okrog 500 motoriziranih ^udl Samo v tovarni ISKRA je med z^oslenimi 98 ljudi z osebnimi avtomobili, 12 jih ima motoije, 29 mopede in 12 po-nge, medtem ko je v obratu IMV 30 motornih vozil Poleg t^a imajo kmetje še okrog 100 kosilnic in 300 motornih žag. Vsi stroji potrebujejo strokovnjaka ob vei^jih ali manjših okvarah, toda ker ga doma ni, morajo ljudje zaradi mehaničnih storitev v MetB-ko, Črnomelj ali Novo mesto. Spričo tolikšnega zaledja mehanik v Semiču gotovo ne bi slabo zaslužil, samo ce bi se izkazal s kvalitetnim delom. Avto-moto krožek v Semiču je začel prizadevno iskati primernega strokovnjaka. Tovarna ISKRA je pripravljena odstopiti za potreto mehanične delavnKe skladiščne prostore nekdanjega obrtnega servisa, avto-moto krožek pa bi iz svojih sredstev zgradil kanal. Gre za ponoven primer lep^a sodelovanja med kolektivom ISKRE in domačimi organizacijami v korist domačinov. JOŽE HUTAR GOSTINSTVU GRE BOLJE Gostinsko podj«^e Črnomelj je v tetošnji polletni bilahci izkazalo za 1,674.000 din ce!otneg>»- dohodka, kar je za dobrih 45 odst. Vtč kot v tem času lani, ko so imeli celo hek^j izgube. Podjetje ima sicer mnc^ lepši poslovni uspeh, vendar to ne pomeni, da je izven vseh težav. Predvsem ni smernic in možnosti za nadaljnji razvoj. dustrijo, med go^odarskimi organizacijami pa sta največji skok od lani napravili semiška ISKRA in črnomaljska zadruga. Medtem ko cela vrsta številk dokazuje go^odarsko rast, pa ne gre prezreti tudi tistih, ki uspehe kažejo v slabši luči Tako so porab^ena sredstva za 3,4 odst presegla porast celotnega dohodka, kar pomeni slabšo ekonomičnost. Ostanek dohodka in amortizacija pa nista dosegla niti lanske ravni Če upoštevamo še visoko stopnjo nelikvidnosti, potem stanje v gospodarstvu res ni tako, da bi smelo koga zadovoljiti Ob koncu junga so imela podjetja za približno 50 milijonov din dolžnikov, obenem pa so imela sama za 20 m^jonov din obveznosti do dobaviteljev. Ko je o tem razpravljal predsednik občin^e skupščine inž. Martin Janžekovič, je med drugim dejal: „Lahko smo zadovoljni z gibanjem celotnega dohodk^ predvsem pa nas ne more zadovo^iti povečanje števila z^oslenih za 5,5 odstotkov, saj imamo za zaposlitev še okrog 1.500 kandidatov, četudi niso prija^jeni kot brezposelni Če pa pogledamo, kaj so poletja naredila, da bi število zapodenih raslo, lahko rečemo, da skoraj nič. Premalo je teženj po napredku in prepočasi nastajajo razvojni programi posameznih kolektivov.* Tudi inž. Tomo Plečko, Jože Kolenc in Anton Fabjan so v razpravi načeli vprašanje razvojnih načrtov. Ugotavljali so premaj*hno prizadevnost, ki pa lahko za mAsiko^ postane usodna. Ker sodi občina Črnomelj k manj razvitim območjem v republiki ima kpe možnosti za hitrejšo gospodarsko rast, toda brez dobro pripravljenih in utemeljenih programov ni mogoče pričakovati podpore družbe. Vlak odhaja, in kdor ga bo tokrat zamudil, bo sam kriv. Za jesen in zimo smo vam pripravili najnovejSe modele ženskih in moških plaščev ter ostale konfekcije vseh pomembnih tovarn po zmernih cenah. O tem se prepričajte brezobvezno pri »VELETEKSTILU«, Črnomelj ČRNOMAUSKI DROBIR STANOVANJSKO PODJETJE gradi na Čardaku dva nova bloka, v vsakem pa bo 20 stanovanj. Od tega bo 12 stanovanj dvosobnih, 4 bodo enosobna in 4 garsonjere. V prvem bloku so stanovanja odkupila podjetja, drugi pa je namenjen borcem. Oba bloka bosta vseljiva prihodnje leto. KOLIKOR BOLJ SE BLIŽATA jesen in zima, toliko bolj hitijo z delom graditelji več kot 100 zasebnih hiš v Črnomlju in bližnji okolici. Zdaj ni dovolj, da imajo ljudje za ^adnio denar, morajo biti še iznajdljivi, če hočejo priti do opeke in že- TOPLE MALICE so v letošnjem šolskem letu že vpeljali na osnovni šoli v Loki, medtem ko je ni^ešolci v Župančičevi ulici še nim^o. Tu bo kuhinja začela poslovati prve dni oktobra. Cena je ostala nespreme- njena od lanskega leta. Malica za ves mesec stane za polne plačnike 20 di-nariev. RUDNIK KANIŽARICA je lepo preuredil vhodno pot v podjefle, obenem pa ob glavni cesti namestil veliko n£5>isno tablo. Ne samo da gre za olepšavo, dela so bila potrebna. 0(^ar prodajajo marmorne plošče, vse več kupcev od drugod išče kanižarski rudnik. PIONIRJI IZ OSNOVNE SOLE Mirana Jarca so se vestno prmrav-hali na konferenco odreda „Janka Starihe**, ki je bila sklicana 29. sep-, tembra v telovadnici nove šole v Loki. CENE V SAMOPOSTREŽBI PREHRANE; solata 4,50 din, sveže zehe 2 din kg, paprika 4,20, breskve 7,30, hruške 5 din, limone 7,35 din, kisli zeUe 4 din, peterši^ 6 din, čebula 2,20 din in tonane 6,20 din za kilogram. Vse gospodarske organizacije in zainteresirane posameznike, ki se ukvarjajo s pripravo, planiranjem In kontrolo proizvodnje, z organizacijo delovnih procesov, z organizacijo vzdrževanja proizvodnih naprav, s tokom materiala, s / študijem dela, s kontrolo kvalitete ter z obračunavanjem In operativnim vodenjem proizvodnje (enako koristna pa bo tudi za delavce, ki se ukvarjajo v neproizvodnih delovnih organizacijah s planiranjem, organizacijo, kontrolo in vodenjem različnih funkcij delovne organizacije, z vodenjem in organizacijo / poslovanja celotnega podjetja ali večjih enot podjetja, zavoda. Inštituta ^li druge vrste delovnih organizacij, z organizacijo administrativnega poslovanja itd.)/ obveščamo, da bo VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA V letošnjem letu poleg rednega oddelka v Kranju odprla oddelek za Izredne študente v Novem mestu in Brežicah. Vpis je možen do 30. septembra 1971 v tajništvu Višje šole za organizacijo dela v Kranju, Prešernova 11/11, kjer dobite tudi vse podrobnejše Informacije. AVTOMOBILI ZASTAVA — FIAT m TOMOS — CITROEN odslej tudi pri »NOVOTEHNI« V TREBNJEM PRODAJAMO: • ZASTAVA 750 • ZASTAVA 750-LUXE • ZASTAVA 1300 STANDARD • ZASTAVA 1300-LUXE • ZASTAVA 1500 STANDARD • ZASTAVA 1500-LUXE • PZ 125 — 1500 • FIAT 125/S — NOVI • AMI-8 • AMI-8 BREAK • SPAČEK 2 CV-6 Sprejemamo naročila s priporočilom za novi avto iz programa Zastave, Zastava 101 in GS komfort ter klub (mala žaba) Iz programa Tomos-CItroen. Vse avtomobile, razen Fiat 125/S-Novi, Zastava 101 In GS prodajamo tudi na potrošniški kredit. Informacije na telefon 83-013 Novotehna, Trebnje. Hotel grad Otočec Otočec ob Krki razglaša prosto delovno mesto 2 RECEPTOR J EV (MOŠKI H) Pogoj: znanje dveh jezikov. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. GRAND HOTEL »U.NiON« v Ljubljani sprejme takoj več snažilk in pomivalk Stanovanje in hrana v podjetju. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. DOLENJKA TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO OBJAVLJA prosto delovno mesto PRODAJALKE v prodajalni ^.MARKET« v SEMiCU Pogoji: kvalificirana prodajalka živilske ali mešane stroke Posiktisno delo traja en mesec. Prijave je treba poslati v 8 dneh po objavi. • UUBITEUEM TAKO IMEMOVANEGA ŽELEZNEGA REPERTOARJA BO OPERA Z BALETOM SNG . USTREGLA Z ODLIČNIMI DELI Poslušalci se bodo gotovo prav posejbno razveselili Puccinijeve TOSCE, ki bo v novi inscenaciji (Marijan Pliberšek) jn režiji (Emil Frelih) pa z vrsto prvih solistov v glavni vlogah prvovrsten gledališki dogodek. Novost za ^ubiteUe standardnih S)er bo HOVANSCINA Modesta usoigsk^a, in sicer tudi zato, ker jo bo ljubljanska Opera prvič izvedla v instrumentaciji največjega živečega ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. Baletni ansambel pa bo pripravil delo, ki ^a ima občmstvo posebno rado, to ie Petra Iljiča Čajkovskega LABODJE JEZERO. Tudi tu je Opera za obiskovalce baletnih uprizoritev pripravila presenečenje: la-bo(^e jezero bo namreč izvedeno v koreografiji prvega romunskega ko-ie(^iafa Diega Danovsk^a. Poleg tega bo za nekatere abon* m^e. Ki 90 v prejšnji sezoni dobili Mozartovo FICJAROvO SVATBO, v novi sezoni uprizorjen Rossinijev SEVILJSKI BRIVEC Tisti abonenti, ki v prejšnji sezoni niso videli Figarove svatbe, si jo bodo lahko ogledali v novi sezoni • v REPERTOARJU UUBUANSKE OPERE BODO ZANIMIVA DELA, KI JIHtlAiA PUBLIKA &E NE POZNA Opero enega najboljših slovaških skladateljev Eugena Suchona KRUTNJAVA (VRTINEC) je slovaški narod sprejel za svojo nacionalno opero m bo zaradi svoje izvirnosti enkraten gledališki dogodek. Donizettijevo veselo delo VIVA LA MAMMA bo še posebej poživila glavna, to je ženska vloga, ki jo bo gotovo mojstrsko odpel in odigral basist Ladko Korošec. Baletni ansambel je pripravil najboljše baletno deto skladatelja Wer-neija Egka JOAN VON ZARISSA ki na svojevrsten način oživlja prastaro temo o Don Juanu. Ves ta operni in baletni program, prUagojen vsem zvrstem in okusom občinstva, si boste najbolj gotovo lahko ogledali, če se boste vpisali med redne abonente oporne hiše. Pohitite s prijavami in berite o razporedih in pogojih vpisa objave v dnevnem časopisju! Tudi na koncu tega prispevka! • VSE KAŽE, DA BO DRAMA SNG V UUBUANI v LETOŠNJI SEZONI KRSTILA NAJVEČ SODOBNIH SLOVENSKIH ODRSKIH DEL V zadnjem času se je dvignila slovenska gledališka bera do zavidljive višine. Strokovnjaki ugotavljajo, da še nikdar ni bilo na Slovenskem toliko in tako dobrih ^edaliških piscev. Drama SNG, ki se je vsa zadnja leta trudila, da bi bila na voljo razcvetu domače dramatike se bo v sezoni 1971/72 še posebej potrudila, da bo kar najbolj učinkovito Rosredovala dela domače tvornosti, la sporedu je nova komedija Dominika Smoleta IGRA ZA IGRO in nova drama Primoža Kozaka POVRATEK FILIPA LATINOVICZA V okvirnem repertoarnem načrtu je avantgardistična kra Dušana Jovanoviča IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽENJE ZRAKA - V Mali drami pa bodo uprizorili novo igro Petra Božiča UFT. Tržaški pisatelj Josip Tavčar je nalašč za Malo dramo napisal de-dališki tekst ZAMENJAVA VLOG. Po vsej verjetnosti bo v okviru Male drame tudi krst Javorškove moralitete KONEC HREPENENJA -Se nflcdar ni bilo v Drami SNG v Ljubljani na votjo toliko slovenskih odrskih besedil, zato naj se vsak, kdor se zanima za domače gledališko ustvarjanje vpiše med abonente Drame SNG. V minuli sezoni je največ priznanja občinstva doživela komedija Petra Ustinova ,JPHOTO FIWISH“ v režiji Franceta Jamnika, ki smo jo ponovili več kot petdesetkrat in jo bomo uprizaijali tudi v tej sezoni. Na sliki prizor iz predstave z Danilom Benedičičem, Bertom Sotlaijem, Aleksandrom Valičem in Janezom'Albrehtom. V NOVI OBLEKI IN IMENITNIH REŽIJSKIH POSTAVITVAH svetovna KLASIKA Iz svetovne klasike so v Drami SNG izbrali v svoj repertoar Shakes- Eearovega JULIJA CEZARJA, Mo-erovo komedijo SKAPINOVE ZVIJAČE IN IMPROVIZACIJO V VERSAILLESU ter Calderonovo igro SODNIK ZALAMEJSKI. Pri izbiri teh del so sestavljalci repertoarja gledali, da so izbrali tista dela, ki s svojo klasično besedo sodobnemu človeku največ povedo. JULIJ (TEZAR je politična dr^ma, ki ima mnogo podobnosti s sedanjimi političnimi dramami po svetu, SKAPINOVE ZVIJAČE so sicer čista komedija, vendar je v njej toliko pretresljive človečnosti, da še danes človeka presenečajo; Ciilderonov SODNIK ZALAMEJSKI pa je do neke mere najbo^ moderna drama španskega „zlatega veka“, zato jo tudi tako pogosto najdemo v repertoarju sodobnih gledališč. Vse te mogočne igre iz klasičnega gledališkega obdobja bodo postavili na oder priznani tuji režiserji, kar bo seveda za naše {gledališko občinstvo novost, za razvoj na^ga gledališkega življenja pa vsekakor pomemben pri- spevek. Zato pohitite z vpisom mea aoonentfc Drame SNG v Lmbljaniin /pisa nikakor ne zamudite! • IZREDNE ZANIMIVOSTI IZ MODERNE EVROPSKE DRAMATIKE v Drami SNG bodo na primer imeli svetovno krstno predstavo drame sodobnega grškega dramatika Vorgosa Sevasticogluia SMRT KRALJEVEGA PROKURATORJA. Se-vasticoglu je eden najplodovitejših grških dramatikov inje zaradi svojih naprednih prepričanj danes izman iz rodne dežele. Živi v Parizu. Drama SNG bo krstila njegovo igro,^ ki obravnava življenje \judfi v času sodobne grške diktature. David Mer-cer, eden najuspešnejših sodobnih angleških komediografov, je zaslovel [)o svetu s svojo komedijo FLINT. V etošnji sezoni jo bo mogoče videti v Drami SNG. Poljski dramatik J. M. Rymkie-wicz je napisal umetnino KRALJ POSTA. Drama SNG jo je uvrstila v svoj letošnji spored. Iz moderne evropske dramatike boste lahko gledali komedijo Ber- narda Shawa PVGMALION, iz srbske dramatike po Nušičevo zabavno igro ŽALUJOCi OSTALI. Ne zamudite edinstvene priložnosti in zagotovite si sedeže v Drami SNG s teip. da se boste vpisali med njene abonente! MALA DRAMA SNG BO PRAV GOTOVO PRITEGNILA IZREDNO POZORNOST OBČINSTVA Mala drama SNG je nekakšen laboratorij Drame. To je dvoranica, kamor pridejo ljudje iz stranskega vhoda. V njej so že doslej igrali predstave, ki so „pohujševale** ljudi, hkrati pa so dosegle rekorden obisk. Ampak vsaka pomembna ustanova mora imeti svoj laboratorij. Vsa velika gledališča XX. stotega so ga imela. Imel ga je Stanislavski, imel ga je Reinhard, imel ga je Vilar... da omenjamo samo najpomembnejše. Drama SNG bo v svojem laboratoriju letos uprizorila tri nove slovenske drame in organizirala bralne večere dveh novih slovenskih gledaliških stvaritev. Poleg tega bo predstavila občinstvu dve novi francoski drami, ki nista bili še krščeni na Francoskem. Ampak ne bo se gnala samo za novino; Jurij Souček na primer že pripravka dramo modernega francoskega pisca Dubillarda NAIVNE LASTOVKE, v goste nameravamo povabiti vrsto slovenskih gledaliških umetnikov, ki so pripravili samostojne recitacyske večere iz slovenskih klasičnih besedil. Mala drama pa se ne bo ukvarjala samo z dramatiko. Prirejala bo tudi koncerte, in sicer koncerte sodobne glasbe elektro-akustične vrste. V tej glasbi slovita po svetu dva Sk)venca: Janez Matičič in Vinko Globokar. Oba bosta sodelovala .vnanjih Male drame. ^ In tudi Radio in Televizija. Vse kaže, da bo Mala drama res postala slovenski ek^erimentalpi center, zato se živo zanimajte za njeno delovanje! KAKO Sl UUDJE NAJLAŽE PRISKRBE VSTOPNICE ZA OPERO IN DRAMO? Obiskovalci lahko pridejo v Opero in E>ramo v okviru abonmajskega sistema, ki jim zagotavlja v sezoni stalni sedež za ogled sedmih predstav v vsaki hiši Na voljo jim je 14 abonmajev v Operi in še eden več v Drami Vse, ki doslej iz kakršnihkoli razlogov niso izkoristili abonmajskega obiskovanja našega gledališča, vabimo, da v prihodnjih dneh obiščejo upravno pisarno SNG na Cankarjevi 11/1, kjer si bodo od 9. do 12. uie zagotovili ogled dramskih, opernih in baletnih predstav po znatno nižjih cenah, kot bodo veljale za sprotne obiskovalce. Za vpis abonmaja zadošča sleherniku osebna izkaznica in takojšnje plačilo prvega obroka. Obroki terjajo za abonma v Operi izdatek v razponu od 18,00 do 5,50 din, za abonma v Drami pa v razponu od 15,00 do 3,50 din. Nikakor torej ni treba naenkrat pregloboko seči v žep, saj je moč celotno plačilo abonmaja po-razdeUti na sedem mesečnih obrokov. Gornji način aboniranja pa ne velja zgolj za posameznike, temveč ga lahko izkoristijo tudi večje ali manjše skupine delovnih kolektivov, ustanov in tovarn z enakimi ugodnostmi Ce pa kaki taki kolektivni skupini ne bi bilo po volji, da bi bila prisiljena obiskati vse predstave abonmajskega sistema, temveč bi se rada odločila le za tiste, o katerih gre glas, da so najboljše ali najpri-vlačn^jše, sta vodstvi obeh hiš (Opera SNG — Župančičeva I, Drama SNG - Erjavčeva I) pripravljeni organizirati obisk- skupin k; pri izbranih predstavah, prav tako priznavajoč znaten popust na sicer^e cene vstopnic. Obe gledališči sta pripravljeni uprizarjati svoje predstave za kolektiv, ki lahko sam ali v povezavi z drugimi do kraja napolni gledališko dvorano. Spet možnost cenejšega obiska gledališča! Obe gledališči, kar ve^a predvsem za Dramo zaradi njene večje mobilnosti in pogosto manjših odrsko tehničnih zahtev, nadale računata z možnostjo, da bi obiskali čimveč slovenskih krajev. Priporočamo vsem kolektivom, ustanovam in tovarnam, ki žele svojim delavcem pripraviti dobro gledališko predstavo na odru domačega kraja, naj čim-prej pošljejo svojca predstavnika zaradi potrebnega dogovora ali naj vzpostavqo vsaj pismeni stik. Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane je pripravljeno! r SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE OBČINSKA kONFEBENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS Čestitamo občanom in delovnim kolektivom za praznik naše občine 3. oktober! nama *25 LET* BLAGOVNICA KOČEVJE Kupujte v blagovnici NAMA! Za praznik občine čestitamo! ZDRUŽENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE s svojimi samostojnimi organizacijami združenega dela čestita vsem občanom za praznik občine 3. oktober! ljubljanska banka PODRUŽNICA Kogevje z EKSPOZITURO RIBNICA čestita vlagateljem in vsem občanom občine Kočevje za občinski praznik. Devizni računi, hranilne vloge, stanovanjsko varčevanje, potrošniška posojila, tekoči računi in žiro računi. TEKSTILANA TOVARNA SUKNA KOČEVJE Kupujte naše izdelke! Za praznik čestitamo! Gostinsko podjetje » restavracija « KOČEVJE Svojim gostom čestitamo za praznik občine! INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME KOČEVJE Pridružujemo se čestitkam za praznik kočev^e občine! MELAMIN KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE Priporočamo naše izdelke in hkrati čestitamo občanom in poslovnim partneijem za praznik Kočevja! KoCevfi. AVTO K O 6 E V U E TUZEMSKI, MEDNARODNI TOVORNI IN POTNIŠKI PROMET MEHANIČNA SERVISNA DELAVNICA TURIZEM IN GOSTINSTVO Za občinski praznik in 500-letnico mesta Kočevja čestitamo občanom in našim poslovnim prijateljem! Poslužujte se naših storitev! Splešiio pdtao podjetje ZiOAR KOČEVJE „ KOČEVie — Opravljamo vse vrste nizkih in visokih gradenj. Čestitamo za praznik občine! Izaelujemo opremo za vse vrste lokalov. Za občinski praznik iskreno čestitamo! Obrtno podjetje OPREMA KOČEVJE ELEKTRO Ljubljana enota KOČEVJE Svojun odjemalcem čestitamo za praznik! hotel >pugled KOČEVJE S svojimi obrati Pri Rogu, Pri kmetu, Pri lovcu, Pod Stojno, Pod Lipco v Stari cericvi, Restavracija pri kolodvoru, bife Š^ka vas in kavama Zvezda čestita občanom za občinski praznik! hydrovod KOMUNALNO PODJETJE kočevje ri b n I ca Občanom čestitamo za praznik! Priporočamo se za naročfla in hkrati čestitamo za praznik naše občine! kovinar kotevje / RESKA CESTA 23 Podjetje storitvenih obrti GiO siinuimii LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE Proizvajalec šolske In otroške opreme, Ivernih plošč in žaganega lesa Za praznik kočevske občine čestitamo vsem delovnim ljudem! TEDENSKiLE B P^tek, 1. oktobra - Julija Sobota, 2. oktobra - Miran Nedelja, 3. oktobra - Terezija Ponedeljek, 4. oktobra - Frančišek Torek, 5. oktobra - Marcel Sreda, 6. oktobra - Bruno Četrtek, 7. oktobra - Dan topništva • P BREŽICE: 1. in 2. 10. ^ansko-italijanski barvni film ,JDinamiter Joe“. 3. in 4. 10. ameriSki barvni film ,JPustolovec iz Texasa“. 5. in 6. 10. francosko-italijanski barvni film „V prepadu strasti". ČRNOMELJ: Od 1. do 3. 10. ameriški barvni film „Čas herojev“. 5. 10. ameriški barvni film „Trije mušketirji**. KOSTANJEVICA: 2. 10. italijanski barvni film ,,Dekle z revolver-jem“. 3. 10. nemški barvni film „Beli volkovi". KRSKO; 2. in 3. 10. ameriški barvni film ,,Največji rop stoletja**. 6. 10. ameriški barvni fSm ,J)iplo-mant**. MIRNA: 2. in 3. 10. ,.Krvava obala**. MOKRONOG: 2. in 3. 10. italijanski barvni film ,,Nuna iz Monze**. NOVO MESTO: od 1. do 3. 10. francoski barvni film ,>ledved in lutka**. 4. in 5. 10. francoski barvni film ,,Kdo je morilec? ** 6. in 7. 10. francoski barvni film „Ljubim te, jaz pa tebe ne**. RIBNICA: 2. in 3. 10. ameriški barvni film „Hondo in Apači**. SEVNICA: 2. in 3. 10.-francoski film ,JCaster z Zahoda**. 6. 10. ameriški film „Čudoviti dr. Dolittle**. SODRAŽICA: 2. in 3. 10. ameriški film , J'Iepomirljivi**. ŠENTJERNEJ: 2. in 3. 10. „Nevesta je bila v črnini**. TREBNJE: 2. in 3. 10. ameriški barvni zgodovinski film ,,Lawrence Arabski**. Og SLUŽBO DOBI ■ P R O D A M MIZARSKEGA POMOČNIKA in v^enca sprejmem takoj. Plačam dobro. Za stanovanje in hrano poskrbljeno. Jože Peteme^, ipi-zarstvo, ŠkoQa Loka. * SPREJMEM dva mizarska vajenca, hrana in stanovanje v hiši. Albin Ma^ič, mizarstvo, Naklo 114 pri Kranju. ISCEM pridno dekle za v Švico. Delo v kuhinji. Dobra plača. Ponudbe pošljite na naslov: RolH -Zupanač, Podlipa 7, 68274 Raka pri KrScem. TAKOJ ZAPOSLIM kvalificiranega avtokleparja z urejeno vojaščino. Nudim samsko stanovanje. Plača po dogovoru. Ludvik Kirar, avto-kleparstvoJičarstvo. Dolj. Boštanj 56 a, 68294 Boštanj. TAKOJ SPREJMEMO v službo mlajše dekle za varstvo dveh otrok in pomoč v go^odinjstvu. Nudimo: plačo, socialno zavarovanje, hrano in stanovanje. Milica Ocepek, Zdravstveni dom, 61353 Borovnkja. ZAPOSLITEV DOBI takoj kvalificirana- kuharica. Naslov v upravi lista. TAKOJ ZAPOSLIM dekle v delavnici. Hrana in stanovanje preskrbljena. Ivan Udir, Goriče 2, Golnik. SPREJMEM ŽENSKO ali mlajše dekle za varstvo dveh otrok. Nudim hrano in stanovanje. Plača po dogovoru. Preskrbim tudi službo. Jože Pelko, V Brezov log 32, Novo mesto, Novoteksovo naselje. ISCEM pošteno dekle ali starejšo žensko za varstvo treh starejših otrok. Ostalo po dogovoru. Anica Pene, Vel. Slatnik -24, Novo mesto. STANOVANJA MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo in kuhinjo - po možnosti tudi garažo ali večjo sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod „Cimprej“. ZAKONSKI PAR išče neopremljeno sobo in kuhinjo ali večjo sobo z možnos^o kuhe. Naslov v upravi Usta (2061/71). ZELO VELIKE PROSTORE oddam v najem za mirnejšo obrt (mizarstvo, kroja štvo aU podobno) na deželi, pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista (206*/v !)• ARHITEKTKA išče sobo v centru, lahko neopremljeno, po možnosti s souporabo kopalmce. Božena Milavec, Nad mlini 7 (pri Blatniku), Novo mesto. ODDAM enosobno stanovanje na deželi upokojencem. Naslov v upravi lista (2069/71). STANOVANJE NUDIM zakoncema za oskrbovanje hiše. Ponudbe z eventualnemi priporočili na oglasni oddelek pod „Okolica Ljubljane". PREDSTAVNIK išče dvosobno stanovanje (prazno) za 2 leti na območju Brežice-Krško. Ponudbe pod , J)ober plačnik". FANT IN DEKLE iščeta neopremljeno sobo in kuhinjo ali samo sobo z možnostjo kuhe v Novem mestu ali okolici. Plačava dobro. Naslov v upravi lista (2103/71). NUJNO POTREBUJEM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2087/71). UGODNO PRODAM enosobno stanovanje s kuhinjo in sobo, vrtom ter drvarnico v Starem trgu pri Trebnjem. Stanovanje je vseljivo. Informacije se dobe vsak dan pri žetu Slaviču, Grm 9, Trebnje. PRODAM leseno prenosno garažo v Kočevju. Lahko jo dostavim, kamor želite. Naslov dobite na upravi lista (2082/71). PRCDDAM dobro ohranjen levi vzid-Ijiv štedilnik na tri plošče, 2 pečici in kotliček. Sitar, Šmihel 54. UGODNO PRODAM rabljeno dvo-krilno smrekovo omaro. Naslov v upravi lista (2065/71). UGODNO PRODAM dve rabljeni lončeni peči in o^nato peč. Novo mesto, Cankarjeva. PRODAM nove snegobrane za hišo in več novih in malo ponošenih oblek in kostimov za dekle od 14 do 18 let ter nov štiridelni zaboj za shranjevanje žita. Naslov v upravi lista (2075 /71). PRODAM več novih in starih mlatilnic in eno trosilko za enofazni tok. Cena je ugodna. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog. PRODAM zidan štedilnik iz nerjaveče pločevine z bojlerjem. Stane Blaznik, Kvedrova 23, Sevnica. PRODAM novo diatonično harmoniko C, F, B. Tone Šuštarič, Pri-lozje 6, Gradac. Motorna vozila ZASTAVA 750, letnik 1968, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Milan Pavlija, Brežice, Jurčičeva ■21. PRODAM TRAVNIK v .Smolenji vasi. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec ob Krki. GOZD LISTNIK (cca 50 arov) v Birčni vasi ugodno prodam. Franc Fink, Novo mesto, Brod 25. NAPRODAJ JE HISA v Novem mestu (Muzejska 11, ob Kapiteljski cerkvi). Hiša je enoinpolsta-novanjska, takoj vseljiva. Je sta- rdša, z negovanim vrtom (cca l()00 m). Orientacijska cena 200.000 N-din. Informacije pismeno; Božnik, Kurirska pot 8, Vrhnika, ali v večernih urah na naslov: Voljč, Vrtača 4, Ljubljana, teh 22-189. PRODAM NJIVO (36 arov), vrt (3 are) in polovico hiše, primerno za upokojence. Janez Prosen, želez-niška postaja, Novo mesto. STAREJSI ženski ah zakonskemu paru brez otrok dam skromno hišo in posestvo v neposredni bližini Novega mesta, če bosta do moje smrti skrbela zame. Naslov v upravi Usta (2078/71). UGODNO JE naprodaj večja hiša v Brežicah, Milavčeva M. PRODAM majhen vinograd s sadovnjakom (star 3 leta) in vikendom (1360 kv. metrov), zgrajenim do prve plošče (6,5 x 5,5), z gradbenim dovoljenjem, v okolici Brežic. Dostop z avtomobili. Cena 50.000 N-din, lahko tudi posamezno«: vikend in sadovnjak ali samo vinograd. Naslov v upravi lista (2096/71). PROUAM dve gradbeni parceli v Regerči vasi. Naslov v upravi lista (2097/71). UGODNO PRODAM v Črnomlju hišo pod ploščo z nekaj gradbenega materiala. Na^ov v upravi lista (2098/71). V CENTRU MOKRONOGA se prodaja stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom. Informacije pri tov. Obaha, Mokronog. RAZNO PROSIM pošteno o^bo, da takoj vrne sekiro, ki si jo-je sposodila pri moji hčerki. Rozalija Bevc, Trsteniic 14, 68233 Mirna. ODDAM v najem gostinski lokal v Malem Nerajcu. Olga Moravec, Mali Nerajec 6, Draga tuš. POŠTENEGA NAJDITELJA črne peresnice, izgubljene v ponedeljek od gimnazije do Kandije, prosim, da jo vrne z vso vsebin na naslov: Ivanka Ravnikar, Partizanska 5, Novo mesto. IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete ženo, moža? Ste osamljeni, pomešate družino? Se želite izogniti avanturam, izkoriščanju, neresnici, neuglednemu in nevarnemu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam ali pa nas obiščite! Morda bomo pomagali tudi vam. Tajnost vam je zajamčena. Pri odgovorih na kuverti ni oznake našega podjetja. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE, Ljubljana, Pleteršnikova 24 a, blizu Gospodarskega razsta-•višča. V NOCi od 27. na 28. september je bil ukraden v Smolenji vasi 1 (Novo mesto) 5 mesecev star pes, črn nemški ovčar, ki sHši na ime Runo. Kdorkoli o zadevi kaj ve, ga prosim, da mi proti nagraosebej p>a ZZB NOV Črnomelj, govornikoma Tonetu Maleriču in Milanu Sinvni, tovarišem prvoborcem na častni straži, mestni godbi Črnomelj, sorodnikom in znancem ter prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Tončka, sin Jože in hči Marika z možem Stanetom. ZAHVALA Po mučni bolezni se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽE LEGAN IZ GORNJEGA KOTA 1 PRI DVORU Ob tej nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter sosedom, še posebej Leganovim in Grumovim za vso pomoč. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času bolezni obiskali, ga prišli pokropit, mu darovali vence in šopke, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in nam izjrekli svoje sožalje in sočustvovanje. Posebej se zahvaljujemo dr. Kocutarju, ki mu je v zadnjih urah LajSal bolečine. Iskrena hvala osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, še pjosebej dr. Primožičevi, prav tako hvala dr.. Vidicu iz Dolenjskih Toplic. Enako toplo se zahvaljujemo gospodu kaplanu Janezu Zaletelju za opravljen obred in poslovilne besede ob odprtem grobu Iskrena hvala pogrebcem, kolektivu obrata ISKRE — Žužemberk in Mizarstvu Dvor za podarjene vence ter vsem, ki so nam kakorkoli v teh težkih dneh stali ob strani. Žalujoči: žena Otilija, otroci Mirko, Danica, Franc z družino, Marica z možem in drugo sorodstvo. % K 44* ^444 4« J*44 P > « kH %5: OD DO OTU EMOTERM 20.000 60.000 KCAL/H pl Ml p4iMi44 »«»? Iu% •Hf «51* p i šš: 7 tipov 2 vgrajenim ali brez EMO c ■ L. «1 Qa vsako hiSo Komisija za voliitve iti imenovanja pri OBČINSKI SKUPŠČINI KRŠKO RAZPISUJE delovno mesto DIREKTORJA tehniike srednje šole Krško Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati. pogoje, ki so predpisani za učitelja teh-Siiške šole; nadaljnji pogoji: diplomiran inženir strojne ali diplomiran inženir elektro stroke ali^ profesor. Imeti morajo najmanj 5 let pedagoške prakse Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po dnevu objave razpisa komisiji za volitve in imenovanja pri občinski skupštini Krško. Prijavi je potrebno priložiti življenjepis z navedbami o dosedanjih zaposlitvah. Kamlaija za volitve in imenovanja OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00 PETEK, 1. OKTOBRA: 8.10 Opema matineja — 9.35 Popevke s Slovenskih festivalov - 10.15 Pri vas doma -11.00 Poročila - Turistični nq)otki za naše goste iz tujine — 12,30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v oktobru — 12.40 Vzhod-nonemŠce pihalne godbe - 13.30 ,Pr^oročajo vam ... — 14.35 Naši ‘poslušalci čestitajo in pozdravHajo - 15.30 Napotki za turiste - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Človek in zdravje - 18.15 Glasbeni vsakdan - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 ‘Kfinute z orkestrom Radio Stuttgart - 20.00 Koncert zbora francoske Radiodifuzije — 20.30 „Top-pops .13** - 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki 'iz logov domačih. SOBOTA, 2. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana -10.15 Pri vas doma - U-00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Sile: Jesensko ali spomladansko zavarovanje podora -12.40 „Po domače*' - 13.30 Priporočajo vam ... — 14.10 Vesela godala - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Gremo v kino - 18.15 Odmevi iz Španije - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 Večer z napovedovalko Nadjo Peterin - vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra - Radivoj Rehar: „Mojstrovine Sama Soma** — V. epizoda - 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDEUA, 3. OKTPBRA: 4.30 do 8.00 Dobro jutro! — 8.05 Radijska igra za otroke — Frane Milčinski: ,/vezdica Zaspanka** - 9.05 Srečanje v studiu 14 - 10.05 Se pomnite, tovariši... Simo Sedm^: Banijski topovi - 10.25 Pesmi borbe in dela 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 13.30 Nedeljska reportaža -13.50 Z domačimi ansambli -14.05 Slovenske narodne v različnih izvedbah - 14.30 Humoreska tega tedna - M. Connely: Gost - 15.30 Nedeljsko športno popoldne -17.30 Radijska igra - Vasja Ocvirk: „Ko bi padli oživeli** - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 „V nedeljo zvečer** - 22.20 Plesna glasba. PONEDELJEK, 4. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Lojze Hrček: Kaj mora vinogradnik upoštevati pri pripravah za obnovo nasada — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.30 Pr^oročajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo -16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 ,Signali** - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta — 20.00 Ferdinand Paer: odlomki iz opere „Kapelnik** — 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 5. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vzimitev sadnega in okrasnega vrta - 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 18" tednov - 18 oktetov — 14.40 „Na poti s kitaro** - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Stiije kovači — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra - Matjaž Kmecl: ,Avtomobili‘* - 22.15 Najlepše melodije iz violinskega repertoarja. SREDA, 6. OKTOBRA: 8.10 Opema matineja - 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 16.00 „Vrtiljak" - 18.15 Iščemo popevko . poletja - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza. Četrtek* 7. oktobra: s.io Glasbena matineja - 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) -10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Viktor Repanšek: Shranjevanje večjih količin krompirja v kleteh in zasipnicali - 12.40 „Čez polja-in potoke** - 13.30 Priporočajo vam... - 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glas beni innterrnezzo — 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana -19.15 Minute z ansamblom Jožeta PrivŠca - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22.15 Iz sodobne makedonske simfonične literature. m 4 )C0 DBH ^NOVO MESTO ' 'BREŽICE : Ste vss^regi ; za danlo / ' Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-\ ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč* I cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni I nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! novo romani TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 3. oktobra 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.30 Po domače 10.50 Otroška matineja: Prijatelj Ben, Svet, v katerem živimo (Lj) - 11.40 Mestece Peyton - serijski 10.50 Otroška matineja: Prijatelj Ben, Svet v katerem živimo (Lj) -11.40 Mestece Peyton - serijski fihn (do 12.30) - Športno popoldne (Lj) - 17.45 Najljubši učenec - ameriški film (Lj) - 19.45 cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik , „ - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Humoristična oddaja (Bg) - 21.25 Videofon (Zg) - 21.40 Športni pre- (Lj) Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik 2------------------------------ ic gled (JRT) -‘"22.10 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 4. oktobra 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Sole (Bg) - 11.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 F^rancoščina (do 16.40) (Bg) — 16.55 Madžarski TV preded (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 17.15 Šahovski komentar (do 17.35) (Zg) -17.45 Kljukčeve dogodivščine 1. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od zore do mraka (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Maksimeter (Bg) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.50 3-2-1 (Lj) - 20.55 Strah v otroških očeh (Otrok v Vietnamu) (Lj) - 21.30 Igor Torkar: Pisana žoga (Lj) - 22.40 TOREK, 5. oktobra 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove s^jIoš-ne izobrazbe: Burma (Bg) — 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.55 Ruščina - ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.45 T. Jamson: Čarodejev klobuk - I. del. (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Radost Evrope -prenos otroške prireditve (Bg) -19.30 Lepotne maske in make up (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.40 Rezerviran čas (Zgb. Lj) - 21.30 3-2-1 (Lj) -21.40 Film meseca: Začetek, sovjetski film (Lj) - 23.05 Poročila SREDA, 6. oktobra 8.15 TV v šoli (Zg) - 1^45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) 17.05 Šahovski komentar (Zg) - 17.40 Erazem in potepuh — nadaljevanje in konec (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavno glasbena oddaja (Bg) -19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Na sedmi stezi (Lj) - 19.30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.50 3-2-1 (Lj) - 20.55 Suster-Drabosnjak: Igra o. izgubljenem sinu (Lj) - 22.35 Naš vsakdan: Cez vse je ljubezen ali Sa-rabanda za umirajočega Kurenta (Lj) - 23.10 Poročua (Lj) Četrtek, 7. oktobra 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoli— ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe: ^le (Bg) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.25) (Bg) - 17.50'BUi smo v vesolju - oddaja iz cikla Potujmo v naš svet (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Svet, v katerem živimo -ram (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) -19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni (Bg) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.40 Rezerviran čas (Zg. Lj) - 21.00 3-2-1 (Lj) - 21.10 Četrtkovi razgledi (Lj) - 22.10 Maupas-santove novele - 7. del (Lj) - 22.35 Poročila PETEK, 8. oktobra 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.40 TV v šoli -ponovitev do 16.10 (Zg) — 16.30 Baum: Čarovnik iz Oza mlad. igra (Lj) - 17.40 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 18.30 Rezerviran čas (Zg) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.40 3-2-1 (Lj) - 20.50 Slavna imena: Marlene Dietrich v filmu Plavi angel (Lj) - 22.20 Kar bo, pa bo - Quiz TV Beograd (Lj) - 23.30 Poročila SOBOTA, 9. oktobra 9.55 Rezerviran čas (Zg. Lj.) -14.55 Milano; Nogomet Italija : Švedska, barvni prenos (EVR) -16.45 Parada cvetja - barvni posnetek iz Lugana (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Nicholas Nickleby - serijski film (Lj) -18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 TV kažipot (Lj) - 18.45 Cik-cak (Lj) - 19.00 TV dnevnik (Lj) - 20.00 B. Nušič: Žalujoči ostdi, prenos otvoritve sezone v Drami SNG (Lj) -22.30 Nikoli grde besede - ser. film (Lj) - 23.20 Poročila (Lj) vsak četrtek nov snopič romana ki ga boste prebrali _ ^ na dušek samo V* ..................... v ZDA 5,000.000 izvodov -MALHARJI- napeta in razburljiva pripoved o brezobzirni živlienski poti čudaškega milijarderja H.H. že pri prodajalcih časopisov DOLENJSKI LIST Kadar John Grm Iz Ravnega pri Raki je v Ameriki 4osegel visok položaj — »Slovenec bom ostal« Ni prišel delat reda v kakšno bo^ razvpito dolenjsko gostilno: John Grm, pomočnik državnega šerifa v ameri^i državi Ohio, je dopotoval prejšnji teden v Novo mesto bolj na pr^'ateljski obisk. Sem je naredil kratek skok od doma ... ranega kruha “ je dejala Grmova mati. V Novem mestu so na UJV šerifa Grma seznanili z organizacijo javne varnosti, delovanjem notranjih zvez, nato pa so ga peljali še v Dolenjske Toplice, kjer si je ogledal oddelek milice. Zlasti se je zanimal za promet. John Grm je v Ohiu odgovoren za promet in povezuje helikopterskim policijskim enotam za cestni, morski in zračni promet. „ Vaši vozniki so zelo disciplinirani, vaš nadzor je O. K.,“je dejal. ! „Toliko časa ste že v {Ameriki, pa še vedno dobro govorite slovensko, šerif Grm/* „Saj sem Slovenec, ne? Ponosen sem na to. Z materjo govoriva samo slovensko. Slovenec sem in Slovenec mislim ostati. “ „ Vaša žena je po rodu iz Nemčije, kako se pa z njo sporazumevate? “ Delno govori slovensko, na kar je šerif Grm zelo ponosen. „Prvič ste po več kot trideset letih obiskali svojo staro domovino. Vam je všeč? “ „Zelo. Nisem vedel, da je Slovenija tako lepa. “ „Torej Se pridete? “ „Se, pa ne samo enkrat. “ I. ZORAN John Grm se je rodil pred 43 leti v Ravnem pri Raki. Kot 11-letni Janezek je odšel 1939 v veliki sveti čez „Veliko lužo'\ Združene ^žave Amerike so postale njegova druga domovina. Tam se je izšolal v poUcijski šoli in v službi zelo hitro napredoval. Dosegel je čin policijskega majorja in postal ruimestnik državnega šerifa. V Evropo je prispel službeno: na o^d delovanja policijskih služb v Nemčiji in Avstriji ter javne varnosti v Jugoslaviji. Ko je prišel v Slovenijo, ga je silno pritegnila rodna gruda, rojstni kraj. V Ravno je prišel z materjo, ki že več let živi pri njem v Ameriki. ,JSamo da se še enkrat najem BRALCEM IN NAROČNIKOM! 1 Današnja številka Dolenjskega lista je izjemoma iz.šla v petek namesto v četrtek; ^rememba je bila potrebna zaradi neodlož-^ivih tehničnih vprašanj, zaradi česar prosimo za razumevanje. Prosimo tudi, da upoštevate: vesti v rubriki „Telefon** na 1. strani lista veljajo za danes, petek, vsi drugi dogodki, ki jih omenjajo razni sestavki v listu z „danes“, pa so se zgodili že vče-_____________________UREDNIŠTVO^ Javno mučenje Črnomaljski mesarji so se znaiali nad iznemoglo kravo Velika vaja teritorialnih in gasilskih enot ter enot civilne zaščite, ki je bila 26. septembra v Kočevju, je bila posvečena 500-letnici mesta. Po vaji in paradi je bilo na trgu zborovanje, na katerem sta govorila predsednik občinske gasilske zveze Tone Kovačič in predsednik občine in komandant enot civilne zaščite Miro Hegler..^oto: J. Primc) »Sovražnik« napadel Kočevje Letalski napad so odbijali teritorialci, gasilci in enote civilne zaščite pa so reševali ranjence in premoženje v nedeljo, 26. septembra okoli 9.30, so ,,sovražna" letala napadla Kočevje. Enota teritorialne obrambe, ki je bila v pripravljenosti, je s teias nekaterih višjih zgradb odbijala napadajoča letala. Letalski napad je napravil precej škode v podje^ih ITAS, kemični tovarni in NAMI, „goieli“ sta stara šola in tretja stolpnica, porušen pa je bil še most pri „Železnini". Gasilske in druge enote znotraj podjetij so se s požari najprej same spoprqele, ker pa vsega niso zmo^e, so zaprose za pomoč štab civilhe zaščite pri krajevni skupnosti, ki je imela svoj glavni stan v prostorih stavbe družl^nih organizacij. Po končanem alarmu so si delo reševalnih, gasilskih in drugih enot f^edali tu& prebivalci mesta. Po-^no zanimivo je bilo pri tie^i ^olpnici, kjer so „ranjence ‘ iz višjih nadstropij reševali s posebnimi gasil- NOVO ŽARIŠČE NEVARNE BOLEZNI'? Vranični prisad pri Raki Po 25 letih ponoven izbruh te zahrbtne bolezni, ki uničuje živali In tudi ljudi — Je kaj povezave med Velikim Trnom In Ardrom? Potem ko je poleti izbruhnil vranični prisad na Velikem Trnu pri Krškem, je te dni prišlo sporočilo o tej nevarni bolezni živine iz Ardra pri Raki. Kmetu Francu Zalokarju iz Ardra 5 je namreč poginila krava: na brestaniški veterinarski postaji smo izvedeli, da so truplo zažgali, okolico razkužili in ^loh uvedli vse otrebne ukrepe, da se boelzen ne pc bi razširila. Tako so ukinili dogon, sejma v Drnovem v teh dneh ne bo, krajevni urad Raka pa je z zdravstvenimi spričevali izredno strog, tako da je ta okoliš praktično zaprt. Na veterinarski postaji sodijo, da so govorice o selitvi bolezni z Velikega Trna v Ardro neutemeljene: v resnici je bil primer vraničnega prisada v tem kraju že 1946. leta, bacil antraksa pa je najbrž ostal v premalo razkuženi zemlji. Znano je namreč, da razkroj živali razširja nove viruse. Prav tako še niso raziskane govorice da je avgusta v bližini Velikega Trna poginil zaradi te bolezni konj, pa so ga domači zakopali kar v potok. Za zdaj velja ugotovitev, da povezave med vasmi ni! Prav tako še vedno ni pojasnjena smrt Albina Debevca z Velikega Trna, ki naj bi se pri zakolu okužil. Veterinarska postaja Brestanica in ljubljanska biotehniška fakulteta sta pri takratnih izvidih uptovila, da vol, ki so ga zaklali, ni imel bacilov antraksa. Sodna medicina bo pove-da končno sodbo. Da bi se obvarovali nadaljnjih neprijetnosti, bo nujno potrebno tesno odprto*itdeljo2^ sodelovanje kmetov z inšpektorji, sicer vraničnega prisada ne bodo zatrli. Zasilni zakoli na črno bi namreč lahko imeli izredno škodljive učinke, ker vranični prisad ni nevaren le živalim, ampak tudi ljudem. skimi lestvami, v pritličju pa je reševala „zasute“ reševalna enota kočevskega premogovnika. „Ranjence" so obvezovali bolničarji takoj pri stolpnici, nekoliko resneje „poškodovane" v zasflni ambulanti v bližini, huje „ranjene** pa so vozili v zdravstveni dom. Obranjena Sodražica V nedeljo, 26. septembra zjutraj, so bili vsi pripadniki teritorialne enote v krajevni skupnosti Sodražica pod orožjem; enota je zasedla položaje v tistih smereh, kjer so pričakovali „sovražnikov napad**. T\idi odbor za vseljudski odpor je bil vseskozi na de^. Prebivalce je pripravil za primer izselitve pred sovražnikom, posebna mladinska enota pa je s papiijero prelepila vse kažipote v vaseh od Polanca do Vinic, prav tako tudi hišne številke. Vso oblast na območ^ krajevne skupnosti je prevzel vseljudski odpor. Prebivalci so tako pripravljeni pričakali „sovražnika**, ki je vdrl v ponedeljek. Mladindca diverzantska skupina je minirala most čez Bistrico v Sodražici in tako zaustavila napredovanje ,,sovražnika** proti Ribnici. Po vajah je bil na trgu v Sodražici kulturni program, vseljudski odpor v sodražiski dolini pa je bil deležen številnih pohval. Ni bila nesreča niti zastrupitev z ogljikovim dioksidom MARKET na Kristanovi cesti ;; MARKET na Cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem tigu □PP □PID □IDO s v jami kočevskega premogovnika je 25. septembra okoli 14. ure umrl 59-lctni Rado Samec, delavec v jami. Zdravnik dr. Božidar Tomič je ugotovil, da gaje zadela kap. Rado Samec okoli 14. ure ni imel dela, zato je sedel in počival. Poslovodja, ki je prišel mimo, je mislil, da je zaspal in ga je hotel zbuditi. Hitro je ugotovil, da je nekaj narobe. Osta- li rudarji so Samca skušali obuditi z umetnim dihanjem, a je bilo vse njihovo prizadevanje brez uspeha. Nekateri so takrat posumili, da se je zastrupil z ogljikovim dvokisom (dioksidom). Vendar je to domnevo najprej avrgel dozimeter, ki je pokazal, da v jami ni preveč tega plina, nato pa še ugotovitev dr. Tomiča. J. PRIMC Vsa čast ljudem, ki im^o radi živalce, toda nekateri le pretiravajo, vsaj glede na naSe razmere. Nič čudnega, da ljubitelji psov poleg sebe r^ gledajo čistokrvnega kužo kot cucka, katerega predniki so bili vsak druge pasme, ne vem pa, zakq naj bi imel kuža ogrlico, okovano z zlatom, in čemu nekateri s psi ravnajo kot s sebi enakimi. Ko je zadnje tople dni gospa iz Zagreba pripeljala na Otočec črnega kužo z dolgimi ušesi in na temenu postriženo frizuro, okrog vratu pa se mu je lakasta ogrlica na soncu zalesketala od zlatega okraja, so nekateri kar zdihovali od silne lepote. „Edina želja, ki jo še imam, je imeti takega psa. Tak kuža je čist, lahko ga Kužek z ogrlico vzgojiš in sploh ie prisrčen bob* kot otrok, sem prisluhnila govoru kopalke poleg sebe. Njena soseda pa: ,3aj niti niso tako dragi. Za 10.000 din dobiš v Avstriji že lepega z dolgim rodovnikom. Borisu bom dala vedeti, da bi mi za rojstni dan zelo ustregel s takim darilom.** Zamislila sem se ob teh željah, gospa s psom, ki gaje klicala Fekim, pa je šla nekajkrat gor in dol po širnem travniku. Kuža je bil tako lepo vzgojen, da ni pogledal otrok, ki so ga klicali in ogo-valjali, prav tako se ni zmenil za košček ogrske salame, s katero se mu je hotel prikupiti neznan^kopalec. Prišla sta do mene, a ju nalašč nisem hotela opazno pogledati, tedaj pa je kuža, kot da bi bfl užaljen, zabevskal in silil h košarici s sadjem. „Nikar, ljubčdc, se boš umazal,“ mu je rekla gospa in ga r^lo povlekla za vrvico. Greva k atku pa boš dobil dobro malico.“ Vtem se je bližal gospod s črnimi očali, rahlo siv ob senceh, in •ker je Fekimu ljubko požvižgal, sem spoznala v njem „atka“. ,3krbelo me je, kje sta tako dolgo, pa sem šel pogledat," je rekel ženi. „Zdi se mi, da je ljubček predolgo na soncu. Mu bo škodilo. Bal sem se tudi, da ga ne bi pomočila v Krko. Je preveč umazana.. V takem stilu se je pogovor s kužkom nadaljeval, dokler se ta ni domislil razgibavanja in je „starše“ z vrvico povlekel dalje. Prav zares se mi je obračal želodec. Kako te morejo! Ali ne vedo, kam z denarjem, da cucka razv^ajo bolj kot marsikdo more otroka? Ali sta Fekimova „atek in mamica** & kdaj slišala, da je pri nas še dosti ubo^ otrok, ki se ob ogrski salami ne bi namrdnili? Zdaj, ko se je začela šola in po Beli krajini vsak dan slišim, kako težko starši kupijo otrokom najpotrebnejše za pouk, se srečanja s Fekimom večkrat spomnim. RIA BACER m Ker je bil most pri „Železnini** poškodovan, so „ranjence** iz stare (Bračičeve) šole vozili preko Rinže s čolnom. Po vaji je bila velika parada vseh enot, nato pa zborovanje na trgu, na katerem je govoril predsednik občinske skupščine Miro H^er. Na vajah so sodelovale enote civilne zaščite, gasflske in teritorialne enote iz kočevske občine, razen tega pa še poklicna gasilska enota iz LjuUjane m nekatera gasilska dru-ši^a iz ribniške in grosupeljske občine. Posamezne gasilske in druge enote, ki tokrat niso sodelovale na vaji, so si vajo kljub temu pedale, kar jim bo nedvomno koristilo. Vajo so si razen prestavnikov sosednji občin ogledali tudi zastopniki raznih republiških oiganov, ki so odgovorni za civilno zaščito in gasilstvo. J. PRIMC Bilo je v torek, 21. septembra, okoli poldne na trgu pred avtobusno postajo v Crnom^u. Mesarji so ser stradano in iznemoglo kravo, ki ni mogla sama hoditi, privezali za Lukov voz. Vlekli so jo čez trg proti klavnici, toda žival je popolnoma obnemogla. Ko se je izmučena krava pred Gradom zgrudila na tl^ so jo trije črnomaljski mesarji junaško vlekli za rep, jo brcali, zverinsko tepli in vlekU, kolikor so mogli Ker se krava vseeno ni postavila na noge, so jo ležečo vlekli za vozom za vog^ potem občinstvo ni več videlo, kaj se je še dogajalo. Dogodek je videk) več meščanov, pa tudi mnogo šolarjev, ki so tedaj ravno čakali avtobus. Javno mučenje živali je bilo tako strašno, da so i se odrasli obračali stran, otroci pa so imeli solzne oči V šoli jih učgo ljubezni do vseh živih bitij, na ulici pa so prič a trpinčenju. Mesagi, ki so se znašali nad onemoglo živa^o, so se očividcem dogodka naravnost zagnusili R. B. Opozorilo avtomobilistom! Odkar je promet Krško-Im-poljca zs^rt, se je povečA) Število prometnih nesreč na odseku Sevnica-Blanca-Brestanica-Kr-ško. Postaja milice v Krškem opozarja voznike, naj i^oštevajo prometne znake in vozijo boli previdno, ker je cesta zelo ozka: 's* K Tudi rudniški reševalci so pomagali reševati „zasute” v tretji kočevski stolpnici, ki so jo 26. septembra „bombardirala** sovražna letala. (Foto; J. Primc) DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL. Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krfiko, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje. . IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragofi, Inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone Goftnlk, Jože Jeke, F'ranc Lapajne, Lujzka Potrč, Slavko Smerdel, Frane StaJ-dohar In Ivan Zlvič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone Gošnlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bnčer, Slavko Doikl, Marjan Legian, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey In Ivan Zoran.. Tehnični urednik: Marjan Moškun. IZHAJA vsak četrtek — Po.samezna številka 1 dinar — uetna naročnin« 4» dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amerlSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vStet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo jiaročnlno v devizah). NaS devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem vlSlne v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, lem na 1., srednji In zadnji strani Usta: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica ccnlk St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOCI RACUN i)rl podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 ~ NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: «8001 Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne \'iačamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.