
ISSN 0040-7712

2003/2004

9'770040  771208

JANUAR 2004
LETNIK XLII
CENA 400 SIT

900303729,5

‘A J O DVOVAOVOJiVJJ

VALJKAVJ

mm

'J 5 Ji Al) j 'JJA
U VIA iLJJ V\ŠJ
PODVO^JJ
V JADJlAUJJ
j'j]  OUlLV,

MAJHEN

SKOK V VELIKA TEKMOVANJA

Model z že pobarvano karoserijo
je sestavljen in popolnoma pripravljen na vožnjo.

Velika oddaljenost podvozja od tal in dolgi hodi blažilnikov
omogočajo vožnjo po brezpotjih.

V kompletu je digitalna proporcionalna naprava
za vodenje modela z elektronskim krmilnikom hitrosti.

Vgrajen je močan elektromotor RS-280.

Na voljo so vsi rezervni deli

ter dodatni deli za nastavitve in izboljšave.

TRGOVINA MIBO

Stara c. 10,1370 Logatec
Odprta: pon.-pet. 10—12 h  in 16—19 h

sob. 9-12"

e-pošta: trgovina@mibomodeli.si
www.mibomodeli.si
tel.. 01/759 01 01
taks: 01/759 01 03

‘RTR ■ popolnoma pripravljen na vožnjo

©2003, TEAM LOSI is distributer! by GM-Rating
GM-Racing GmbH • Postfach • 1242 • 73220 Kirchheim/Teck • vAVw.gm-racing.de

KAZALO

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

JANUAR 2004, LETNIK XLII, CENA 400 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Za založbo:
mag. Ladislav Jalševac
Glavna urednica:

Maja Jug - Hartman
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 1 7 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:
telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: maja.mezan@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslovu uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 400 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT.
Transakcijski račun:

07000-0000641 745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
8000 SIT (40 EUR).

Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,
Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN:5156029220012171943
Koda SVVIFT: UBASI2X
Odgovorni in tehnični urednik revije:
Jože Čuden

Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Trženje oglasnega prostora:

Vesna Aljančič

Računalniški prelom in izdelava filmov:
Luxuria, d. o. o.

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,
Miha Zorec, Roman Zupančič.

Tisk:  Formatisk, d. o. o.

Naklada:  6.200 izvodov
Revijo sofinancira:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport -
Urad za znanost ter Urad za šolstvo.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na
dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega
dovoljenja uredništva.

Odjava naročnine revije je samo pisna.

Fotografija na naslovnici:

Trimetrskega orjaka A-10, vrhunski izdelek
logaškega podjetja Mibo modeli, poganjata
dve modelarski reakcijski turbini. Model se
v zraku skoraj ne razlikuje od pravega letala.

Foto: Bogo Štempihar

KAZALO

2

4

6

8

25 LET POKALA LJUBLJANE.

TEKMOVANJA HITRIH RV-ČOLNOV
NA ELEKTRIČNI POGON
- GERMAN SAW

A-10 - DVOMOTORNI REAKCIJSKI
VELIKAN

VGRADNJA UVLAČLJIVIH
PODVOZIJ V JADRALNE MODELE ..

(3. DEL)

14 TEE VT 11.5

25 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO
- B-17G FLYING FORTRESS ...

26 ODKLOPNIK - ZAŠČITA PRED
ELEKTROSMOGOM

28 HRANILNIK

30 MODEL STARODOBNEGA
AVTOBUSA

32 IGRA VETRA IN SONCA

35 NAMIZNI VODOMET

37 CVETKE IZ MASE FIMO SOFT

38 OKRASNE SVEČE

AVADNA BALERINA

mri 5  januar 2004

1

REPORTAŽA

25 let Pokala Ljubljane

Mednarodno tekmovanje raketnih modelarjev LZS z najdaljšo tradicijo na svetu

ANTON ŠIJANEC

I ■P

1

Atraktiven polet amaterske rakete

Naše glavno mesto se lahko pohvali s
športno prireditvijo, ki ima v tej panogi
najdaljšo tradicijo na svetu. Gre za med¬
narodno tekmovanje raketnih modelarjev
Pokal Ljubljane, ki ga že 25 let nepretrgo¬
ma organizirajo prizadevni člani ljubljan¬
skega Astronavtsko-raketarskega kluba
Vladimir M. Komarov.

Vse skupaj se je začelo pred dobrimi
tremi desetletji, ko je bila vsa svetovna
javnost zazrta v junake osvajanja vesolja,
tedaj sovjetske in ameriške astronavte. V
tem obdobju je tako pri nas kot v tujini
zraslo veliko društev, katerih člani so se
ukvarjali z dejavnostmi, kakor koli pove¬
zanimi z vesoljem. Raketni modelarji so
začeli organizirati strokovna srečanja in
tekmovanja. Eno takih, Pokal Ljubljane, je
dobilo status zveznega tekmovanja v nek¬
danji skupni državi, ki so se ga lahko ude¬
leževale klubske ekipe iz vseh republik.
Sistem tekmovanj je bil dokaj zaprt zno¬
traj meja tedanje države, zato so ljubljan¬
ski raketarji sredi osemdesetih let začeli
tekmovanje odpirati tudi navzven. Sprva
so bili na tekmovanje povabljeni posa¬
mezni prijatelji in gostje iz drugih držav,
ki so glas o kakovostnem tekmovanju po¬
nesli v Evropo. Sčasoma je organizator¬
jem tudi uspelo, da so si pri mednarodni
aeronavtični organizaciji FAI pridobili
status mednarodnega tekmovanja, vpisa¬
nega v tekmovalni koledar te organizaci¬
je. To je nedvomno pripomoglo, da se je
tekmovanje lahko povsem odprlo in se ga
je vsako leto udeležilo več tujih tekmo¬
valcev. Po osamosvojitvi Slovenije se je
tradicija nadaljevala in kmalu je Pokal
Ljubljane postal najbolj priljubljeno tek¬
movanje raketnih modelarjev na svetu. To
potrjuje močna udeležba na tekmovanju,
ki po številu držav udeleženk v zadnjem
času kot po pravilu prekaša celo tisto na
evropskem prvenstvu. Dejstvo, da je tek¬
movanju uspelo pridobiti tudi termin
zadnjega tekmovanja raketnih modelarjev
v sezoni in s tem status finala svetovnega
pokala, ki poteka na več kot dvajsetih tek¬
movanjih po vsem svetu, je še povečalo
njegovo veljavo. Kot nadgradnja Pokala
Ljubljane je leta 1996 pri nas potekalo
tudi svetovno prvenstvo raketnih mode¬
larjev in lepo uspelo; udeležilo se ga je
nad 400 tekmovalcev, strokovnega osebja
in gostov iz 25 držav, česar do danes ni
ponovil še nihče. Pokal Ljubljane je tako

po petindvajsetih letih neprekinjenega
prirejanja letos praznoval častitljiv jubilej.
Ugled, ki si ga je tekmovanje v tem času
ustvarilo, je hkrati tudi zaveza za člane
društva ARK Komarov, da bodo tekmova¬
nje, ki se ga tekmovalci vedno znova radi
udeležujejo, prirejali tudi v prihodnje.

Jubilejni 25. Pokal Ljubljane, ki je sre¬
di oktobra potekal na vsem že domači
lokaciji na poljih gospe Marte Kos pod
vasjo Križ pri Kamniku, je zgledno sledil
tradiciji. Že v petek, ko je bil predviden
prihod tekmovalcev, je bilo jasno, da se
bo zgodba o uspehu nadaljevala. V planin¬
skem domu v Kamniški Bistrici, kjer je
vsakokrat sprejem tekmovalcev, so se po¬
poldne in zvečer zbirali stari znanci in
prijatelji, kar precej pa je bilo tudi novin¬
cev. Zjutraj se je na uradni otvoritvi zbra¬
lo čez sto tekmovalcev, organizatorjev in
gostov iz kar dvanajstih evropskih držav.
Značilnost Pokala Ljubljane je zelo zgo¬
ščen urnik, saj se v dveh dneh zvrsti kar
sedem tekmovalnih kategorij. Vse je bilo
izvrstno pripravljeno in tako organizator¬
ji kot tekmovalci so si želeli le še, da bi
jim bilo tudi vreme naklonjeno.

Prvi tekmovalni dan se je začel s kate¬
gorijo raket s padalom S3B/2. Ker obsto¬
ječi pravilnik po ugotovitvah tekmoval¬
cev predvideva premočne motorje, se je
po dogovoru letelo s pol šibkejšimi. Pri
nas in večinoma tudi drugod je vse manj
terenov, ki bi omogočali korektno izved¬
bo tekem v tej kategoriji. Nastopilo je 39
tekmovalcev, med katerimi se je najbolje
odrezal naš Igor Štricelj iz ARK Vega iz
Sevnice, sledila sta mu Luka Švajger, ARK
Apollo iz Novega mesta, in Hrvat Davor
Ištvanič iz ARAK Dubrava. Tekmovalni
dan se je brez prekinitve nadaljeval v si¬
cer zelo hladnem, a jasnem vremenu s ka¬
tegorijo prostoletečih raketoplanov S4B.
Po pričakovanjih je tudi letos prvo mesto
v konkurenci 34. tekmovalcev osvojil ru¬
ski tabor, tokrat z mladim Aleksandrom
Ždanovičem iz Moskve, ki je letel s še ved¬
no novo konstrukcijo modela, sledila pa
sta mu Ceh Jaromir Chalupa in Mate Šakič
iz hrvaškega Obrovca. Kot zadnja katego¬
rija prvega tekmovalnega dne so bile na
vrsti rakete s trakom S6B. V tej kategoriji
je tekmovalo največ, kar 47 tekmovalcev.
Prepričljivo je zmagal Zoran Katanič iz
Sremske Mitroviče, SČG, kjer je letos tudi
potekalo 9. evropsko prvenstvo raketnih

2

januar 2004 TEKI 5

Model lahko poleti le z dovoljenjem glavne¬
ga sodnika.

Zadnje priprave modela rakete s trakom
kategorije S6B

Vsak let modela spremljata po dva izkuše¬
na sodnika časomerilca.

Start RV-raketoplana kategorije S8E/p

Na ocenjevanju maket kategorije S7

Pred poskusom postavljanja novega svetov¬
nega rekorda v kategoriji žirokopterjev S9D

modelarjev. Sledila sta mu vedno izvrstni
Antonio Mazzaracchio iz Rima in Moskov¬
čan Vladimir Hohlov. Po končanem tek¬
movalnem delu so se tekmovalci začeli
pripravljati na banket in podelitev tradi¬
cionalnih »zmajčkov«, unikatnih ročno iz¬
delanih plaket z motivom ljubljanskega
zmaja, ki jih prejmejo najboljši trije v vsa¬
ki kategoriji. Tokrat je banket potekal kar
v velikem šotoru na tekmovalnem poligo¬
nu, saj je ob visokem jubileju tekmovanja
sledila še zabava za vse udeležence, ki so
se v prijetnem druženju zadržali še pozno
v večerne ure.

V nedeljo je vreme nagradilo prizade¬
vanja organizatorjev in razvil se je sicer
precej hladen, a jasen sončen dan. Na spo¬
redu so bile še preostale kategorije, naj¬
prej dinamična kategorija radijsko vode¬
nih raketoplanov s pristajanjem na cilj
S8E/p. Po zagrizenem boju 15 tekmoval¬

cev v treh krogih predtekmovanj je na
koncu v finalu slavil Čeh Jaromir Chalupa,
sledila pa sta mu naša Ivan Turk iz MMK
Logatec in Blaž Grgič iz domačega kluba
ARK Komarov. Kot zadnja kategorija FAI
so bile na vrsti makete pravih raket S7,
kjer je zmagal veliki ljubitelj Pokala Ljub¬
ljane, Anglež Stuart Lodge, sledila sta mu
Moskovčana Aleksander Ždanovič in Vla¬
dimir Hohlov. Preostali dve kategoriji sta
bili bolj rekreativno-zabavnega značaja,
saj je nedelja dan, ko naj se tekmovalci ne
bi preveč utrudili, saj jih čakajo še napor¬
ne poti domov v tudi do 5000 km oddalje¬
ne kraje. V kategoriji šovmodelov je tako
z letečo vlakovno kompozicijo zmagal Za¬
grebčan Romano Šuti iz ARAK Dubrava,
sledila pa sta mu naša Egon Engelsberger
iz ARK Komarov, ki je izvedel tristopenj¬
ski start z raketnimi motorji, starimi sku¬
paj več kot 45 let, in Kristjan Crnoja iz

ARK Apollo iz Novega mesta, ki je izstrelil
raketo z digitalno kamero. Posnetek pole¬
ta si lahko ogledate na spletni strani
www.komarov.vesolje.net, kjer najde¬
te tudi veliko fotografij s tekmovanja in
uradne rezultate ter seveda še veliko dru¬
gega o raketnem modelarstvu. Za pope¬
stritev dogajanja so na koncu poletele še
amaterske rakete, ki so jih pripravili do¬
mači modelarji.

Jubiljeni 25. Pokal Ljubljane je bil spet
zelo uspešno izpeljan, morda najbolje do
sedaj, in lahko se le še veselimo prihod¬
njega in naslednjih, ali kot je zapisal
Stuart Lodge, veliki prijatelj ljubljanskih
raketarjev: »Na svetu je mnogo dobrih
tekmovanj, toda Ljubljana ostaja ‘La Do-
yenne’ raketnega modelarstva FAI. Čestit¬
ke ARK Komarov ob jubilejnem tekmova¬
nju z željami za naslednjih 25 ...«

TTE £ 5

januar 2004

3

; • |REPORTAŽA

Tekmovanja hitrih RV-čolnov
na električni pogon
German SAW

MIHA HOLC

Uvod

Po prvi udeležbi na tekmovanju 2002
NAMBA Fast Electrics Straightlines v Los
Angelesu sem si nabral kar precej izku¬
šenj in predvsem veliko poleta za nadalj¬
nje delo in podvige. Želja po doseganju
višjih hitrosti in dokazovanju, kaj vse
zmorejo modeli na električni pogon, je
bila velika.

Glavni izziv minule tekmovalne sezo¬
ne je bilo konstruiranje in izdelava mode¬
la, ki bi presegel magično mejo 200 km/h.
S tem ne bi bil postavljen le nov hitrost¬
ni rekord z modeli čolnov na električni
pogon, ampak tudi absolutni rekord z RV-
modeli čolnov. Poleg tega sem se odločil
tekmovati tudi v kategorijah hidrogliser-
jev na pogon z 8, 18 ter 24 celicami, ki so
sicer počasnejši, vendar enako zahtevni
kot najmočnejši v kategoriji 32 celic.

Način hitrostnega tekmovanja je nače¬
loma zelo preprost. Model čolna mora za
končni rezultat čim hitreje prevoziti raz¬
daljo 100 m v obe smeri. Na vsakem kon¬
cu proge sta na eni obali nameščena
infrardeča izvora, na drugi pa senzorja.
Med vožnjo skozi »vrata« model preseka
žarka, iz časa, ki se meri v tisočinkah se¬
kunde, pa se lahko izračuna hitrost mo¬
dela.

Izziv konstruirati, izdelati in še uprav¬
ljati tak model, je neverjeten. K pozitivne¬
mu uvodnemu razmišljanju pa pripomore
tudi ustvarjalno, družabno in sproščeno
vzdušje ter izmenjava mnenj in idej na
tekmah.

Za minulo tekmovalno leto sem kon¬
struiral in izdelal nove modele, ki so do
določene mere izkoriščali t. i. načelo po¬

vršinskega pojava (angl. ground effect).
Pojav je opazen predvsem pri pristajanju
letal, ko povečan zračni tlak med mode¬
lom in zemljo ustvari dodatni vzgon. Zato
so trup in plovke zasnovani tako, da del¬
no izkoriščajo ta pojav, k stabilnosti pa ve¬
liko prispeva tudi njihova aerodinamična
oblika. V kolikšni meri mora biti model
čolna pri tem stabilen, da se med vožnjo
ne prevrne, je stvar izkušenj, preučevanja
razpoložljive literature in nenazadnje
tudi občutka. Kljub vsemu je zelo težko
predvideti, kdaj postane vzgon prevelik
in se zato model prevrne. Za prevračanje
je dovolj le majhna motnja na vodni povr¬
šini, to je lahko val, nekoliko večja plava¬
joča smet, ribica ipd. Ko se model odlepi
od vodne gladine rešitve ni več. Lahko ga
samo nemočno opazuješ, kako se prevra¬
ča, in upaš, da ne bo hujših posledic. Ka¬
tastrofo lahko ob »pristanku« modela ne¬
koliko ublaži modelarjeva spretnost, če s
hitrim popuščanjem ročice za regulacijo
vrtljajev motorja vsaj nekoliko ublaži po¬
sledice prevračanja. Ob prevračanju se
model lahko tudi potopi, vedno pa se po¬
lomijo vsaj plovke. Zaradi teže pogonskih
celic in njihove kinetične energije se obi¬
čajno močno poškodujeta trup in notra¬
njost modela.

Pri načrtovanju modelov sem se odlo¬
čil za razmeroma šibke motorje z visokimi
vrtljaji ter pazil na čim manjšo maso mo¬
delov. Tako sem se izognil velikim in tež¬
kim akumulatorjem, motorjem in moč¬
nim ter dragim regulatorjem hitrosti. Tak
pristop ima seveda svoje dobre, pa tudi
slabe lastnosti. Slednje se kažejo pred¬
vsem v omejeni razpoložljivi moči. To pa

lahko pomeni pri »lepljivi« vodni površini
precej nižje končne hitrosti.

Novi modeli, oziroma stari z novimi
plovkami, so bili zasnovani na temelju ob¬
like pokrovov koles letalskih modelov. Ta
oblika je precej pripomogla k stabilnosti
celotnega modela, saj plovke praktično ni¬
majo aerodinamičnega vzgona. Poleg tega
mi je uspelo rešiti tudi problem krivljenja
ladijskega vijaka. Pri tako velikih hitrostih
se je neredko zgodilo, da se je ta skrivil. Z
novimi tehnikami termične obdelave in
ustreznimi materiali mi je uspelo odpraviti
tudi to pomanjkljivost. Ob pomoči pri¬
jateljev zobotehnikov sem ulil ladijski vijak
iz zelo čvrste zobne zlitine, ki sem ga po¬
treboval za model s pogonom na 32 celic.

V novih modelih sem uporabil zmog¬
ljivejše motorje, krmilnike hitrosti in se-

Miha Holc z modeloma O hydro in zmago¬
valnim S hydro na tekmovanju German
SAW v Rahmu

veda tudi akumulatorje. Odločil sem se za
motorje znanega nemškega proizvajalca
Lehnerja s segmentiranimi rotorji. To
pomeni, da imajo pri delnem plinu manj

motoL

Alex Soli, vodja razvoja pri firmi BK Electronics, s pomočjo prenos¬
nega računalnika optimira parametre brezkrtačnega krmilnika hi- Rešeni uničeni model kategorije poiverboat 60 Achima Kurrecka po
trostipri tekmovalčevem modelu kategorije poiverboat 30. spektakularni nezgodi pri hitrosti 120 km/h

4

januar 2004 [TIKI 5

izgub zaradi vrtinčnih tokov v rotorju in
torej boljše izkoristke, oddajajo pa tudi
manj toplote.

Moj največji in najhitrejši model je
poganjal motor serije 1940, ki je bil v
kratkem času sposoben razviti okoli tri
konjske sile in nad 50.000 vrtljajev v mi¬
nuti. Krmilil sem ga s krmilnikom hitro¬
sti Schulze Future 32.170 W, maloserijsko
različico krmilnika, s katerim je nemški
modelar Joerg Mrkwitschka dosegel hi¬
trost 100 milj na uro.

Z dodatnimi popravki težišča ter dru¬
gimi drobnimi nastavitvami sem dosegel,
da so se modeli pri končni hitrosti komaj¬
da dotikali vodne površine, ob tem pa so
bili vseeno stabilni. Kljub temu da tekmo¬
valci večino časa prebijemo v delavnicah,
pa je vrhunec vsega vedno tekmovanje.

REPORTAŽA

Možnosti za testiranje v Sloveniji so
bile izredno slabe, saj je huda suša napra¬
vila svoje. Tako sem se vozil na treninge
na Šmartinsko jezero pri Celju, a sem tudi
tam imel težave, pa ne kot običajno z ribi¬
či, ampak z ribicami. V dopoldanskem in
popoldanskem času, ko je najmanj valov,
so se tik ob vodni gladini zgrinjale jate ri¬
bic, ki so onemogočile resne hitrostne
preizkušnje. Po vsakem treningu sva se z
očetom vračala domov s poškodovanimi
modeli in brez vsaj približnega občutka,
kako hitri so.

Tako »pripravljena« sva odšla na tekmo¬
vanje v Nemčijo. Na prizorišče sva prispela
že v četrtek in nato ves petek preizkušala
modele, jih popravljala in spreminjala na¬
stavitve. Zvečer je bil trud bogato popla¬
čan. Model kategorije S hydro je po vodni

kalnega kluba sestavili zadnji dan pred
tekmovanjem, je začel meriti malo po
svoje, zato je bilo treba vožnje večkrat
ponavljati. Kljub temu mi je uspela
sanjska vožnja. Padel je hitrostni rekord,
in to s slovenskim modelom! Z mode¬
lom S hydro sem na progi dosegel hi¬
trost 152 km/h, kar je bil v tej kategoriji
hkrati tudi nov neuradni svetovni re¬
kord! Veselje je bilo nepopisno - tako
moje, kot organizatorjev. Nova rekorda
sta postavila še Hans Lehner v kategoriji
O hydro ter Philipp Ganswurger v kate¬
goriji Q offshore.

Joerg Mrkwitschka je v kategoriji T
hydro (32 pogonskih celic) vozil z mode¬
lom iz prejšnje sezone. Žal je imel veliko
smolo. Pri hitrosti 140 km/h in pri pone¬
srečeni izbiri linije je zadel otok, ki je

Model kategorije S hydro Mibo modeli confusion pri pospeševanju Mibov model fusion kategorije O hydro se pri 110 km/h dotika vod-

do hitrosti 152 km/h (Foto: SMBC Moers) ne površine le z ladijskim vijakom in krmilom.

German SAW

Tekmovanje German SAW je potekalo
od 1. do 3- avgusta v Rahmu pri Duisbur¬
gu v Nemčiji. Začelo se je s prijavami na
spletni strani http://www.german-saw.de.
Ze po dveh tednih po odprtju strani v fe¬
bruarju smo zainteresirani modelarji po¬
polnoma zapolnili štartni seznam, ki je
dopuščal le štirideset tekmovalcev! Razpi¬
sane so bile vse kategorije po pravilniku
NAMBA z dodatkom štirih kategorij po-
werboat s pogonom do 30, 60, 120 in nad
120 akumulatorjev. Veliki modeli na elek¬
trični pogon powerboat, ki merijo v dolži¬
no tudi več kot poldrugi meter, imajo na¬
mreč v Nemčiji veliko privržencev.

Tekmovanja sem se udeležil z mode¬
lom O hydro (pogon na 8 akumulatorjev),
Q hydro (18 akumulatorjev) in S hydro
(24 akumulatorjev). Za kategoriji O in S
hydro sem uporabil popolnoma nova, se¬
rijsko izdelana trupa modela hidrogliser-
ja, ki ga izdeluje podjetje Mibo modeli iz
Logatca. Uporabil sem tudi posebne, že
omenjene plovke, izdelane iz stirodura in
prevlečene s stekleno tkanino, ki naj bi
imele zelo majhen vzgon.

gladini švistnil z neverjetno hitrostjo in
prisotni kolegi tekmovalci so me že kar
razglasili za zmagovalca.

V soboto, ko se je začelo tekmovanje,
je začel pihati izredno močan veter, zato
o doseganju rekordov ni bilo govora. Ve¬
ter se je že dopoldne tako okrepil, da viš¬
jih hitrosti kot 100 km/h, ni bilo mogoče
doseči. Tudi veliki, več kot 10 kilogramov
težki modeli, ki jih napaja 30 ali 60 celic,
so imeli obilo težav. Kar nekaj je bilo tudi
izletov modelov na obalo in v grmovje.
Zaradi zelo omejenega tekmovalnega pro¬
stora smo morali tekmovalci pokazati tudi
precej poguma in spretnosti pri usmerja¬
nju modelov.

V nedeljo zjutraj se je veter polegel.
Gladina jezera je bila ravna kot steklena
plošča in imeli smo dobre razmere, za
doseganje največjih hitrosti. Že v prvem
poskusu sem z modelom Q hydro dose¬
gel najvišjo trenutno hitrost (127 km/h),
kar je na koncu zadostovalo za skupno
2. mesto na lestvici doseženih hitrosti.
Ob odličnih razmerah na vodi pa so na¬
stale težave z merjenjem hitrosti. Laser¬
ski merilni sistem, ki so ga modelarji lo-

omejeval prehod pri vožnji v desno
stran. Udarec modela v otok ter njegovo
prevračanje tik ob reševalcu na otoku in
končno padec v vodo je bila prava dra¬
ma. Na srečo se je vse končalo brez huj¬
ših posledic.

Na tekmovanju je najhujšo nesrečo
doživel Achim Kurreck, ki je svoj lepi mo¬
del kategorije powerboat 60 pri hitrosti
okoli 120 km/h razbil na vodni površini.
Po nesrečnem dogodku so se izkazali tudi
organizatorji. Potapljač je v desetih minu¬
tah našel potopljeni model in vso elektro¬
niko, ki jo je dobesedno katapultiralo iz
modela. Naj omenim, da je bil potapljač
ves čas tekmovanja v vodi z vso potrebno
opremo. Na srečo je moral posredovati
samo enkrat.

Organizatorji so nas prepričali z odlič¬
no organizacijo, saj nobena stvar ni bila
prepuščena naključju. Med drugim je bilo
poskrbljeno tudi za celodnevno osvežitev
s pijačo in hrano - tradicionalnimi nemš¬
kimi pečenimi klobasicami.

German SAW bo letos brez dvoma
osrednji dogodek za vse, ki se ukvarjamo
s hitrostnimi preizkušnjami.

OT S  januar 2004

5

MODELARSTVO

A-l 0 - dvomotorni reakcijski velikan

SAŠO BABIČ

Foto: Bogo Štempihar

Modelov, gnanih na dve modelarski
reakcijski turbini ni prav veliko, tisti
ki pa letijo, so pravi magnet za gledal¬
ce, kjerkoli se pojavijo. Tehnični po¬
datki, mere in zmogljivosti ter nena¬
zadnje tudi cena modela so vedno
predmet zanimanja. Maketa zelo uspe¬
šnega A-10 »warthog« ali za nizko in
počasno letenje v sedemdesetih letih
konstruiranega letala osupne s svojimi
tremi metri razpetine in štiriindvajse¬
timi kilogrami vzletne mase. Podroben
pregled modela pokaže izdelavo na vr¬
hunski ravni, saj mu od nakupa do pr¬
vega leta manjka samo še barvanje,
vgradnja turbin, elektronike, pnevmat¬
skega sistema in RV-naprave. Popolno¬
ma vsi deli, vgrajeni v model so CNC
izrezkani, računalniško pa je na krilih
podprto tudi rezkanje utorov za servo-
mehanizme in tečaje zakrile. Ležišča
servomehanizmov so že vlepljena v
model. Tečaji krilc nagiba so v krilo

Tak je model pred končnim nanosom maskirnih barv. Izdelava vsa¬
ke podrobnosti je zahtevala veliko natančnega dela.

Da model ne bi bil preveč gol, so na voljo še podkrilni nosilci z različ¬
nimi orožji in drugimi pripomočki.

vgrajeni že med samim stiskanjem stiropornega jedra. Trup
in vsi laminirani deli so izdelani v sendvični tehniki in na kri¬
tičnih mestih okrepljeni z ogljikovimi vlakni. Izpušne cevi so
zaradi prihranka pri teži izdelane iz titana, rezervoarji za ke¬
rozin pa iz aramidnih vlaken (kevlarja). Modelu so priloženi
tudi vsi drobni deli. Na voljo je ogromno dodatne maketne
opreme - od podkrilnih nosilcev, raznih orožij, IR-modulov,
kompleta anten in podobno. Celotni model je zaradi lažjega
transporta (trup je dolg kar 2,75 m) popolnoma razstavljiv.
V svetovnemu merilu se s tem paradnim konjem podjetja
Mibo modeli ne more kosati dosti proizvajalcev - prešteje¬
mo jih lahko na prste ene roke.

Kljub temu da je model izdelan v Logatcu, doma še ni do¬
živel premiernega leta. Najbližji leteči A-10 je na Dunaju, mo¬
del pa je, kljub temu da ni namenjen nedeljskemu letenju,
zelo veliko v zraku. Lastnik modela, Dunajčan Michael Wurm,

Vzlet A-10 v Afresovih barvah; ob majhnem odklonu zakrile in dveh
tretjinah plina je sprednje kolo že v zraku. Zvoka se žal ne da opi¬
sati.

6

januar 2004 TIE.I 5

Podkrilni nosilci z dodatno opremo in obo¬
rožitvijo modelu izboljšajo videz

Tudi kabina modela s pilotom je prava pa¬
ša za oči. Instrumenti na kontrolni plošči so
lahko tudi osvetljeni.

z njim ne leti samo na mitingih (čeprav
jih ne izpušča veliko), ampak si zaradi
izjemnih letalnih sposobnosti modela
pogosto privošči zgolj letenje za užitek
in zabavo. Model je v maketarskem
pogledu zelo podrobno izdelan, žene¬
ta pa ga dve turbini P-120 proizvajalca
JetCat, s skupno potisno silo 240 N.

Michael vzleta z dobro polovico plina,
polni plin pa izkoristi le za kratke tre¬
nutke ob navpičnih vzpenjanjih. To
modelu z njegovim debelim in zelo
ukrivljenim krilnim profilom omogoča
osupljive letalne lastnosti. Kot pri pra¬
vemu letalu je tudi pri modelu posebna
poslastica počasni let. Ko ukrivljenemu
profilu z veliko relativno debelino do¬
damo še delujoča zakrilca fowler, ki
modelu za 15 % povečajo površino kri¬
la, mu ta tako učinkovito znižajo že

Tehnični podatki o modelu:

merilo: 1 : 5,8

razpetina: 3,0 m

dolžina: 2,75 m

masa sestavljanke: 11,5 kg
masa končanega
modela: 24 kg

RV-funkcije: nagib, višina,

smer, zakrilca,
uvlačljivo
podvozje, zavore

tako nizko najmanjšo hitrost leta, da se
trimetrski model ob požvižgavanju
dveh turbin nežno in počasi spusti na
tla. Da se 24-kilogramski model učinko¬
vito ustavi, poskrbi v Mibu izdelano
podvozje z zavorami.

Žal je tak model pri nas bolj redka
ptica, saj zahtevnost in finančna in¬
vesticija nista lahek zalogaj. Model je
namenjen predvsem prodaji v tujino,
kjer je zanj veliko zanimanja. Kljub
temu lahko upamo, da ga bomo videli
leteti tudi na kateri izmed večjih mo¬
delarskih prireditev pri nas. Ob hkrat¬
nem žvižganju dveh reakcijskih turbin
ponavadi utihnejo tudi tisti, ki jih na
prireditvah redko navduši kak model.
To je preprosto nekaj, kar je treba vi¬
deti in slišati - nizek prelet ob zvoku
dveh turbin in počasno izvajanje likov
nobenega letalskega zanesenjaka ne
pustita ravnodušnega.

Več o modelu in sestavljanki lah¬
ko bralci zvedo na internetnih naslo¬
vih www.mibousa.com, www.mibojets.
com in www.jetadic.com.

Dunajčan Michael Wurm po še enem uspešnem poletu pelje svoj model A-10 »ivarthog« na¬
zaj po stezi do štartnega mesta.

nnma

Mihov razstavni prostor z A-10 na letošnjem sejmu Modellbau Bo-
densee v Friedrichshafnu

A-10 v svojem elementu - jurišnik v naletu, tokrat brez orožja. Če¬
prav je v operativni uporabi od sredine sedemdesetih let, je še danes
eden najboljših jurišnikov.

januar 2004

7

MODELARSTVO

Vgradnja uvlačljivih podvozij
v jadralne modele

SAŠO BABIČ

Po Timovem načrtu izdelano uvlačljivo podvozje da še poseben čar
in novo dimenzijo uporabnosti manjšim maketam jadralnih letal,
kot npr. malemu Mihovemu pilatusu B-4.

V zadnji lanski številki Tima smo ob¬
javili prispevek o izdelavi uvlačljivega
podvozja iz vitroplasta za majhne ja¬
dralne modele. Uvlačljivo podvozje da
jadralnemu modelu svojevrsten čar.
Vsi, ki ste prispevku sledili in po načrtu
natančno izdelali podvozje, pa ste ugo¬
tovili, da je prava mala umetnost, da ta
podvozja na koncu tudi lepo tečejo.
Omenjeni mehanizem je bil konstrui¬
ran za premer kolesa 50 mm, kar je za
majhne jadralne modele z razpetino
kril do 2,5 m ravno prav. Tolikšno kolo
je že dovolj veliko, da je uporabno pri
vzletanju v aerozapregi s travnate povr¬
šine. Za večje modele lahko povečamo
v reviji objavljeni mehanizem in ga iz¬
delamo iz močnejšega materiala, ali pa
mehanizem takega podvozja preprosto
kupimo v modelarski trgovini. Podvoz¬
je torej imamo, poskrbeti moramo še za
pravilno vgradnjo v trup jadralnega mo¬
dela in za njegovo krmiljenje s servo-
mehanizmom.

Pri izbiri servomehanizma za pogon
uvlačljivega podvozja velja poudariti,
da je za njegovo delovanje, posebej če
uporabimo večje kolo iz polne gume,
potreben precejšnji navor. Servomeha-
nizmi standardne velikosti nalogi naj¬
večkrat niso kos, saj so prešibki, pri
močnejših različicah pa se zelo radi zlo¬
mi plastični zobniški prenos. Pri lista¬
nju katalogov hitro naletimo na servo-
mehanizme, ki so posebej namenjeni
uvlačljivim podvozjem, npr. Graupner-
jev C-713 ali Futabin 136G. Ti servome-
hanizmi so nekoliko dražji, odlikuje jih
večji hod, zaklepanje v skrajnih položa¬

jih in to, da niso
proporcionalni. O
takemu servome-
hanizmu moramo
razmišljati že pri
večjih aluminija¬
stih izvedbah, za
Timovo uvlačljivo
podvozje pa v mo¬
jemu pilatusu B4
z razpetino dva
metra zadostuje
servomehanizem
hiteč HS-85 MG.

Vgradnja take¬
ga podvozja je
ena izmed na¬
tančnejših nalog
pri gradnji jadral¬
nega letala. Če
bo zato v besedi¬
lu kakšen korak
ali postopek iz¬
delave nejasen,
so v pomoč slike, na katerih so dobro
vidni sestavni deli mehanizma na
posameznih stopnjah montaže. Uvlač¬
ljivo podvozje vgradimo v trup jadral¬
nega modela malce pred položajem
težišča modela, de se model ob pri¬
stankih ne bo prevračal naprej in dr¬
sal po trupu. Primerno izhodišče za
postavitev podvozja je na sprednji rob
krila. Od velikosti podvozja je odvisna
tudi velikost odprtine za vratca v tru¬
pu, ki mora biti dovolj velika, da se
odprejo brez težav in zatikanja ob
kolo, in dovolj dolga, da med pomi¬
kom kolesa nič ne ovira.

Montaža podvozja v trup

Ko smo v trup, najbolje s pomočjo
minivrtalnika in tankega diamantnega
rezila, zarezali položaj vratc, vanj posta¬
vimo podvozje in nanj zarišemo prednji
in zadnji rob podvozja. Na označeni
mesti v trupu s počasnim epoksidnim
lepilom vlepimo rebri, v kateri vstavi¬
mo mehanizem podvozja. Po prerezih
trupa na teh mestih oblikujemo rebri iz
vezane plošče, da se lepo prilegata no¬
tranjosti. Manjše podvozje sem v rebri
kar vlepil, pri večjih izvedbah pa je tre¬
ba poskrbeti, da lahko podvozje kasne-

Po skrbnem izrezu iz trupa vratca uvlačljivega podvozja utečajimo
s tanko jekleno žico in plastičnim bovdnom. Poskrbimo, da imajo
vratca omejen hod v notranjost trupa.

Mehanizem uvlačljivega podvozja vpnemo med dve nosilni rebri, ki
ju vlepimo v trup. Podvozje na sliki je med rebri vlepljeno.

januar 2004 iTIKI 5

8

Za pritrditev servomehanizma na ohišje podvozja potrebujemo dva
aluminijasta kotnika, nekaj imbusnih vijakov M 3 x 10, podložke,
sveder za vrtanje lukenj ter navojni sveder M 3 ■

Sestavljeno uvlačljivo podvozje s posebnim servomehanizmom je
zdaj enoten sklop. Servomehanizem Graupner C-713 je namenje¬
nim prav tej nalogi.

Podvozje je vpeto v model tako, da ga lahko tudi izvlečemo. To nare¬
dimo tako, da popustimo vijaka, odstranimo varovalko iz vezane
plošče in podvozje potegnemo iz ležišča.

Urejena notranjost modela kaže na vestnega modelarja. Tako so
vse komponente lahko dostopne, vzdrževanje modela pa je prepro¬
sto.

Montaža mehanizma uvlačljivega podvozja z dvema pomožnima
rebroma v trup jadralnega modela. Zaradi lažje predstave je pod¬
vozje narisano brez enih vratc in ene stranice mehanizma.

je brez težav snamemo iz modela. To dosežemo tako, da ga
vtaknemo v za to pripravljena utora v zadnjem rebru, v spred¬
nje pa ga potisnemo do dna njegovega ležišča. Podvozje na
sprednjem rebru zavarujemo s ploščico iz vezane plošče, ki jo
privijačimo z imbusnimi vijaki skozi sprednje rebro.

Utečajenje vratc je natančno delo. Nekateri modelarji to
naredijo s pomočjo plastičnih šarnirjev, veliko elegantnejša
rešitev pa je s pomočjo jeklene žice premera 0 1,2 mm in us¬
treznega plastičnega bovdna. Vratca na notranji strani trupa
po robovih, kamor bomo lepili plastično cevko, rahlo pobru-
simo in ju z zunanje strani z lepilnim trakom prilepimo v
trup. Cevki nato z gostim sekundnim lepilom prilepimo v
trup na robova obojih vratc. Ko se lepilo strdi, odstranimo le¬
pilni trak in s skalpelom prerežemo obe cevki. Vratca ponov¬
no sestavimo tako, da v cevki ustavimo jekleni žici. Žici po
preizkusu delovanja vratc rahlo prilepimo na koncu, kjer sta
zviti v obliki črke L. Z notranje strani manjka samo še mehan¬
ska omejitev hoda vratc na obeh straneh, da se zaprejo samo
do površine trupa.

Izvedba krmilne povezave

Krmilno povezavo s servomehanizmom lahko izvedemo
tako, da je servomehanizem v trupu ali pa kar na samem pod¬
vozju. Slednja možnost je elegantnejša, saj je tako uvlačljivo
podvozje celota in jo lahko brez težav prestavljamo iz modela
v model. Servomehanizem pritrdimo na podvozje tako, da ga s

■mri 5  januar 2004

9

PRILOGA

pomočjo aluminijastih kotnikov pri-
vijačimo na njegovo ohišje. Vijaki M 3
tu več kot zadostujejo. Paziti je treba le
na to, da kotnika najprej privijačimo na
servomehanizem in nato natančno oz¬
načimo položaj lukenj za montažo. Luk¬
nji izvrtamo in vanju vrežemo navoj
M 3- Servomehanizem zdaj pritrdimo
na podvozje, izdelati moramo samo še
povezavo z ročico, ki odpira podvozje.
To najbolje izvedemo z navojno palico s
krogličnima spojkama na obeh koncih,
saj zaradi velikega zasuka servomeha-
nizma skrajni točki povezave potujeta
po krožnicah.

Preizkus delovanja

Ker servomehanizem za uvlačenje
podvozja potuje iz ene v drugo skrajno
lego, moramo z mehansko nastavitvijo
poskrbeti, da se podvozje v obeh skraj¬
nih točkah »zaklene«. Če ni zaklenjeno,
vse obremenitve krmilne povezave
nosi servomehanizem, kar že ob navad¬
nemu pristanku lahko povzroči njego¬
vo uničenje. Ko servomehanizem delu¬
je tako, da se podvozje lepo odpira in
zapira v skrajnih legah, poskrbimo še za
zapiranje vrat. Iz tanke žice zvijemo
kljukici, ki ju prilepimo na sprednji rob
vrat. Čez os sukanja podvozja napnemo
elastiko in jo na skrajnih koncih za¬
pnemo v kljukici. Elastika je tako ves
čas napeta, pri uvlečenem podvozju pa
so vratca zaprta. Ko se podvozje odpira,
elastika popusti in mu s tem omogoči
izhod iz trupa. Pri zapiranju se posto¬
pek obrne.

Servomehanizem krmilimo z dvo¬
polnim stikalom na oddajniku. V enem
položaju je podvozje uvlečeno, pri dru¬
gem pa izvlečeno. Vmesne stopnje ne
potrebujemo, podvozja pa zaradi udob¬
ja pri preklapljanju ne preklapljamo
npr. z linearnim drsnikom. Če nam za¬
radi premajhnega števila kanalov na
uporabljenem sprejemniku zmanjka ka¬
nal za sklopko aerovleke, lahko to me¬
hansko povežemo s servomehanizmom
za uvlačenje podvozja, tako da je ob iz¬
vlečenem podvozju sklopka zaprta, ob
uvlačenju podvozja na višini pa se
sklopka odpre in s tem odpne model z
vlečne vrvi.

Modelu smo tako dodali še eno po¬
drobnost, ki ga približa pravemu le¬
talu. Tako uvlačljivo podvozje ne samo
da je dobro na pogled, ampak je tudi
zelo uporabno. To velja še posebej pri
aerovleki, saj zdaj odpadejo razni vo¬
zički in start kar s travnatih tal. Edino,
na kar je treba misliti, je to, da zdaj
pred pristankom podvozje izvlečemo.
Vseeno pa ob pristankih na grob teren
pri pobočnem jadranju pristajamo
brez podvozja, saj sicer tvegamo nje¬
govo poškodbo. Kljub temu da je naš
model zdaj privlačnejši in tehnično
zahtevnejši, pa ostaja na maketah ja¬
dralnih letal še vedno veliko stvari, ki
terjajo pozornost in včasih tudi poseb¬
ne tehnike za izvedbo. O tem pa kdaj
drugič.

Model motornega čolna perun

ANTON PAVLOVČIČ

Najprej nekaj
besed o imenu
čolna. Perun je
bil pri starih Slo¬
vanih bog strele
in groma in od
tod tudi ime mo¬
dela; natančno iz¬
delan in ustrezno
opremljen bo kot
strela švigal po
vodni gladini.

Posamezne se¬
stavne dele izdela¬
mo tako, da jih na¬
tančno prerišemo
na vezano ploščo
debeline 3 mm in
izrezljamo z roč¬
no ali električno
rezljačo. Žagamo točno ob črti. Sestavni
deli na načrtu v prilogi so risani v meri¬
lu 1 : 1. Zaradi pomanjkanja prostora, ki
je omejen z velikostjo priloge, so neka¬
teri deli narisani črtkano prek drugih
delov. Tako sta narisani tudi pomožni
rebri 2 a in 9 a, ki ju izrežemo posebej
in prilepimo na svoje mesto. Zunanji re¬
bri nakazujeta obliko čolna, notranji pa
omogočata pritrditev opiate iz letvic s
prerezom 4x7 mm, za katere uporabi¬
mo srednje mehko balzo.

Dela št. 11, ki potekata vzdolž trupa,
služita za povezavo reber, obenem pa
tudi za mirnejšo in prijetnejšo plovbo
modela, saj držita smer in preprečujeta,
da bi voda med vožnjo brizgala po mo¬
delu.

Pred prekrivanjem trupa z letvicami
na zadnjem zgornjem delu ob kabini na¬
mestimo stranici, vzdolž trupa in ob vsa
rebra pa obe povezavi reber. Vse dele
ogrodja, ki so pritrjeni na svoje mesto,
zlepimo z belim lepilom za les. Ko lepilo
veže, začnemo s
prekrivanjem kon¬
strukcije z balzovi-
mi letvicami, ki jih
narežemo iz balzo-
vih plošč debeline
4 mm. Letvice po¬
tekajo od rebra 2
do rebra 9. Pred
rebrom 2 prednji
del trupa zapolni¬
mo z blokom bal¬
ze, iz katerega ob¬
likujemo kljun, da
dobi model pravil¬
no obliko.

Kabino izdela¬
mo tako, da na
kos balze, ki pred¬
stavlja pod kabi¬

ne, prilepimo stranici in nanju še stre¬
ho kabine. Spredaj kabino zaključuje
ravni del, na katerega prilepimo vmesni
krivini za povezavo s stranicama kabi¬
ne. Dele kabine zbrusimo, nato letvice
na zgornjem delu modela obrežemo po
obliki kabine.

Morebitne neravnine in špranje za-
kitamo s kitom za les ter površine
gladko prebrusimo. Nanesemo še te¬
meljni premaz, da površine pripravimo
za barvanje. Model prebarvamo z nitro-
ali sintetičnimi laki in okrasimo z na¬
lepkami, ki jih lahko sami oblikujemo
po svoji zamisli in izrežemo iz samo¬
lepilne folije. Če želimo, lahko notranj¬
ščino kabine dopolnimo s podrobnost¬
mi, ki bodo popestrile videz modela.
Na krmo modela pritrdimo krmilo.

Vgradnjo pogonskega sklopa prepu¬
ščam posameznemu graditelju, ki bo ve¬
likosti in moči elektromotorja prilagodil
os in propeler ter akumulatorsko bateri¬
jo. Sicer pa glede izbire pogona in more-

Slika 1. Rebra trupa postavimo v okvir in vzdolž trupa pritrdimo
obe povezavi reber. Prednji del zapolnimo s kosi balze in ga ustrez¬
no oblikujemo.

10

januar 2004  TIKE 5

Slika 2. Na rebra postavimo stranici, ki določata položaj kabine. Slika 3. Kabina na skeletu trupa

Slika 4. Kabina je samostojni del in hkrati
pokrov modela.

Slika 6. V model je vgrajen Graupnerjev po¬
gonski sklop.

Slika 7. Namestitev krmila

Slika 8. Notranjost kabine lahko opremimo
po svojih željah.

Slika  5. Vgrajeni pogonski sklop z akumula¬
torsko baterijo

bitne opreme za RV priporočam posvet
v kateri od modelarskih trgovin.

Sam sem v model vgradil Graupner¬
jev pogonski komplet z motorjem
speed 600, osjo in propelerjem (kat. št.
1972) ter Graupnerjevo krmilo (kat. št.
2326); oboje imajo v Mibovi trgovini v
Logatcu.

t:*: 5  januar 2004

11

RADIJSKO VODENJE

Uporaba sodobnih RV-naprav o.dei)

SAŠO BABIČ

Graupnerjev mc-22
je zelo zmogljiv
in uporabniku
prijazen sodoben
računalniški
oddajnik,
ki s pomočjo pulta
omogoča izredno
natančno
in neutrujajoče
vodenje zahtevnih
modelov. Ima vse,
kar si lahko še tako
zahteven uporabnik
samo zaželi.

V prejšnjih dveh prispevkih o uporabi
sodobnih RV-naprav smo si na hitro ogle¬
dali osnovno nastavitev servomehaniz-
mov in mehanske pogoje take nastavitve
ter nastavljanje povprečnemu modelar¬
ju najbližjih funkcij oddajnikov: občutlji¬
vosti krmil s pomočjo eksponenčnega od¬
klona krmil in dvojne hode krmil, ki
ustrezajo različnim slogom letenja. To¬
krat se bomo osredotočili na mešalnike,
ki nam jih ponuja oddajnik, in njihovo
uporabnost.

Pri mešalnikih je najpomembneje, da
moramo najprej točno vedeti, kaj želimo,
in da po temeljitem razmisleku ugotovi¬
mo, kateri kanal moramo mešati s katerim
ter v katero smer. Tu nam bodo v precej¬
šno pomoč navodila za uporabo oddajni¬
ka in predvsem izkušnje modelarskih ko¬
legov. Ker včasih risba pove več, kot še
tako natančen opis, si oglejmo skico mo¬
dela s servomehanizmi, številke priklop¬
ljenih kanalov in grafe želenih funkcij ozi¬
roma odklonov krmil. Pa začnimo.

Osnovni krilni mešalniki

Najosnovnejši krilni mešalnik loči
hode krilc za nagib (in tudi zakrile). S
tem dosežemo čistejše uvajanje v zavoj
in izvajanje likov, ne da bi bilo treba mo¬
del popravljati po drugih oseh. Pogosto
se uporablja tudi mešalnik nagiba in
smeri. Z njim dosežemo, da z modelom
začnemo zavoj po smeri in nagibu hkrati.
Nastavitev je sicer uporabna, a če mo¬
dela ne uvedemo po obeh komandah v
pravi meri, se model v zraku enostavno
ustavi in ne vstopi v zavoj kot bi moral.
Bolje je, da modelar mešalnika ne upora¬

bi, ampak smer in nagib dodaja ločeno.
Le tako izboljša občutek za dodajanje in
odvzemanje smeri modelu, kar pride po¬
sebej prav pri vzletanju, pristajanju in iz¬
vajanju akrobacij. Mešalnik bi bilo torej
za te primere treba izklopiti. Pod naloge
osnovnih mešalnikov spadajo še mešanja
zavor in višine, zakrile in višine, krilc in
zakrile, oziroma vseh krilnih funkcij, ki
jih število servomehanizmov omogoča.
Uporabljeni mešalniki so seveda odvisni
od posamezne RV-naprave in zahtevnosti
modela.

Prosti mešalniki

Že pri navidez preprostem modelu porabimo kar precej časa, da s pomočjo zmogljivega od¬
dajnika model nastavimo tako, da čim bolje izkoristimo njegove letalne zmogljivosti. Kljub
maloštevilnim krmilom je možnosti in kombinacij raznih mešalnikov ogromno.

Sicer pa so nam za uporabo mešalni¬
kov dane skoraj neomejene možnosti.
Prosti mešalniki nam pridejo prav, ko
imamo pri manj zmogljivih oddajnikih že¬
leni osnovni mešalnik že zaseden, vendar
bi ga radi uporabili še na drugih krmilih.
Drug primer je, ko oddajnik ne podpira
obstoječega števila servomehanizmov v
krilu modela. Nova Futaba FF-9 na pri¬
mer, ki je predvidena predvsem za motor¬
no letenje in za ameriški trg, podpira
samo štiri servomehanizme v krilu mode¬
la. To je za evropski način jadralnega lete¬
nja ali novejše modele F3J premalo. Če
imamo na primer maketo ventus 2C, ki
ima dve zunanji in dve notranji krilci za
nagib in še zakrilca, moramo želene funk¬
cije (sledenje krilcem za nagib, nastavitve
za termično in akrobatsko letenje, spre¬
minjanje ukrivljenosti profila) programi¬
rati ročno s prostimi mešalniki. To je pre¬
cej zahtevna naloga, v kateri se zlahka
izgubimo, zato pred začetkom skica na li¬
stu papirja ni odveč.

Skoraj vse želene funkcije tako dose¬
žemo s prostimi mešalniki, ki so zaradi
zahtevnejših možnosti obdelave grafa od¬
klona krmil zelo zmogljivi. S temi mešalni¬
ki izvedemo posebne naloge, kot je na
primer krmiljenje zložljivega pogona v
sodobnih jadralnih modelih. Lahko pa
samo preprosto izklopimo servomehani-

12

januar 2004  iTIBC 5

Na sliki vidimo nastavitev stopnje eksponenčnega hoda krmil pri
polnem hodu krmil z grafičnim prikazom.

Z linearnim mešalnikom zmešamo med seboj dve komandi tako, da
je funkcija druge premo sorazmerna s prvo. Premico odklona lahko
prestavljamo tudi po višini, kar nam pride prav pri zahtevnejših
funkcijah.

Izbira osnovnih krilnih mešalnikov, ki omogočajo zahtevno nasta¬
vitev modela glede na začetni vnos parametrov (določitev števila in
funkcije servomehanizmov)

zcm za zasuk uvlačljivega podvozja, kadar
je to uvlečeno. Takrat to ni potrebno ali
pa prostor onemogoča premikanje kole¬
sa. Uporaba mešalnikov je odvisna le od
zahtevnosti modela in naše domišljije.

Primeri uporabe mešalnikov

Pri jadralnih modelih je uporaba me¬
šalnikov odvisna od števila in funkeij ser¬
vomehanizmov, ki jih imamo na voljo.
Pri modelu s samo dvema servomeha-
nizmoma v krilu za pristajanje odkloni¬
mo obe krilei za nagib navzgor. S tem
modelu odvzamemo precej vzgona in mu
dodamo nekaj upora, kar pripomore k
počasnejšemu pristajanju z višjo vertikal¬
no komponento hitrosti. Seveda ob tem
model uhaja na rep, zato je treba med le¬
tom model potisniti s krmilom na nos
(dodati nekaj višinskega krmila), oziro¬
ma napako odpraviti z mešanjem višine.
Če imamo v krilih zračne zavore, to ni
potrebno.

Pri modelu, ki ima poleg krilc za nagib
še zakrilca, si pri pristajanju pomagamo s
t. i. metuljčkom (ang. butterfly), pri kate¬
rem krilca za nagib odklonimo navzgor,
zakrilca pa navzdol. Pri vseh teh načinih
ustavljanja modela je treba določiti maksi¬
malni mehanski hod servomehanizmov,
če ne, jih lahko poškodujemo! Za holj
učinkovito letenje lahko določimo tudi
stopnjo sledenja zakrile (ponavadi 50 %)
krilcem za nagib, ter sledenje zakrile vi¬
šinskemu krmilu. Oboje nam pride prav v
bolj ali manj vseh režimih letenja, najbolj
občutno pa je to pri izkoriščanju minimal¬
nih dviganj med jadranjem ali pri izvaja¬
nju akrobacij. Za letenje pri nizkih hi¬
trostih zakrilca in včasih tudi krilca za
nagib malo spustimo in s tem bolj ukrivi¬
mo letalni profil, za žvižganje in dosega¬
nje velikih hitrostih pa naredimo ravno
nasprotno.

Pri motornih modelih pa je uporaba
mešalnikov odvisna od letalnih sposob¬
nosti modela in od tega, kakšnemu lete¬
nju je model namenjen. Modeli tipa fun-
fly imajo zakrilca ali pa tudi krilca za
nagib pomešana z višinskim krmilom,
tako da omogočajo manjši premer lupin¬
gov, polovici višinskega krmila pa sledita
krilcem za nagib za hitrejše valjanje mo¬
dela. Pri klasičnih akrobatskih modelih z
mešalniki največkrat odpravimo križanje

komand med le
tom na nož, saj tu

nekateri modeli, ki niso čisti akrobati,
radi uhajajo višinskem krmilu in po nagi¬
bu. Prav tako lahko odpravimo rahlo za¬
vijanje v desno pri hitrem dodajanju pli¬
na. To je sicer posledica premajhnega
stranskega zamika motorja, a pri močnej¬
ših motorjih z večjim navorom vsekakor
pride do tega nezaželenega pojava. Prav
tako kot pri jadralnih modelih si tu pri¬
stanke olajšamo s krilci za nagib, ki jih
odklonimo navzgor. S tem modelu od¬
vzamemo precej vzgona in mu dodamo
nekaj upora, kar pripomore k počasnej¬
šemu pristajanju z višjo vertikalno kom¬
ponento hitrosti. Model ob tem uhaja na
rep, zato mora mešalnik s krmilom mo¬
del potisniti na nos.

Z uporabo mešalnikov in tehtnim pre¬
mislekom lahko dosežemo marsikaj. Žal
pa nam splošni način pisanja o tej temi
onemogoča poglobitev v posamezni pro¬
blem. Najbolje bi bilo, ko bi ob zaključku
serije prispevkov na konkretnem primeru
modela in oddajnika nastavili vse potreb¬
ne funkcije za dobro in udobno letenje.

Osnovni zaslon na oddajniku nam pove, da je oddajnik pripravljen
za vodenje jadralne makete discus 2B v termičnem načinu letenja.
Kako do tega, pa v naslednjem prispevku.

Čeprav z njimi lahko odpravimo mar¬
sikatero konstrukcijsko napako modela,
mešalniki temu niso namenjeni. Pravi po¬
men dobi naš računalniški oddajnik šele
tedaj, če je model izdelan brez napak in
zato tudi leti tako, kot bi moral. Samo ob
tem pogoju nam mešalniki v posameznih
trenutkih pomagajo do preprostejšega vo¬
denja modela in se v dani situaciji osredo¬
točimo le na osnovne komande, ne da bi
morali poleg vodenja preklapljati še vsa
mogoča stikala.

Na voljo so tudi močnejši oddajniki,
pri katerih lahko določimo in med se¬
boj neodvisno programiramo posamez¬
ne stopnje leta. To nam omogoča, ko en¬
krat poznamo model in njegove letalne
lastnosti, mešalnike pa smo že dodobra
preizkusili, da si model za vsako stopnjo
leta posebej nastavimo in tako najbolje
izkoristimo njegove sposobnosti. Žal
se tu zgodba o »navadnih« računalniških
oddajnikih konča. Kljub temu se v pri¬
hodnjem prispevku obeta še veliko zani¬
mivega.

TIRE 5  januar 2004

13

MAKETARSTVO

TEE VT11.5

IGOR KURALT

Tokrat smo pri podjetju Prometej,
d. o. o. dobili v preizkus Marklinov mo¬
del dizelskega motornika TEE VT 11.5 v
merilu 1 : 87 (HO). Za uvod pa najprej
nekaj besed o pravem vlaku.

Z dizelsko hidravliko po Evropi

Nekaj tednov po ustanovitvi evrop¬
ske gospodarske skupnosti poleti leta
1957 so zahodnoevropske železniške
družbe vzpostavile mednarodne pove¬
zave s hitrimi vlaki TEE (Trans Europ
Express). Potovanje s takim vlakom je
moralo potekati brez daljših postankov
na mejah, hitro in še posebej udobno,
da so lahko konkurirali prevozom z le¬
tali in avtomobili. Vlakovne kompozici¬
je so zaradi dizelskega pogona lahko
brez težav vozile po različnih nacional¬
nih železniških omrežjih. Od začetne
ideje, da bi bili hitri vlaki TEE povsod
po Evropi enaki, je ostala samo zunanja
podoba vlakov v bordo rdeči in bež bar¬
vi. Namesto tega so posamezne želez¬
niške družbe in industrije vlakov usme¬
rile ves svoj potencial v razvoj teh
vlakov.

Nemški futuristično elegantni TEE
VT 11.5 je veljal za paradni vlak Nem¬
ških železnic (DB). Pod aerodinamič¬
nim sprednjim delom je bil nameščen
12-valjni turbodizelski motor s 1100
konjskimi močmi, ki je prek hidravlič-

Lepo izdelane in natančno kopirane rešetke
za zračenje pogonske glave ter ventilatorji

Na ovinkih se razmik prilagaja glede na ne¬
varnost zdrsa vlaka , sicer so vagoni tesno
skupaj.

Marklinov model dizelskega motornika Trans Europ Express VT 11.5

nega menjalnika poganjal osi pogon¬
skega podvozja. Nad pogonskim sklo¬
pom je kot v kakšni letalski kabini
kraljeval strojevodja. Posamezno kom¬
pozicijo vlaka sta sestavljali dve glavni
pogonski enoti s službenim oddelkom

in oddelkom za prtljago, dva vagona s
kupeji, en velikoprostorski vagon, je¬
dilni vagon s kuhinjo, barom in resta-

Za notranjo razsvetljavo so vgrajene digi¬
talno krmiljene svetleče diode.

Na vsakem spoju dva petpolna priključka
vzpostavita električno povezavo za sprejem
toka skozi celotni model vlaka.

Menjalne rumeno-rdeče luči na pogonskih
glavah se izmenjavajo glede na smer vož¬
nje. Prižigajo in ugašajo se s tipko funkcija.

Posebne kratke spojke s kulisnim vodenjem
držijo vagone tesno skupaj.

14

januar 2004 TEKI 3

Na obeh pogonskih glavah je med pogonskima kolesoma vgrajen dr- Pogonske glave s petpolnima motorjema, vso pripadajočo elektroni-

snik, ki skrbi za dovod elektrike v model. ko in zvočnikom v sredini

Visoko zmogljiva petjtolna motorja sta vgrajena v podstavne vozič- Dodatni trije vmesni vagoni za model dizelskega motornika TEE VT
ke v obeh pogonskih glavah. 11-5

Na dekoderju za pogon motorja se lahko s
pomočjo dveh potenciometrov nastavlja
dolžina zaviranja ter najvišja hitrost.

Elektronika za zvočne efekte. Z desnim po¬
tenciometrom se regulira jakost "zvoka
sprednjega zvočnika, z levim pa zadnjega.

vracijo - vsi prvega razreda. Za tedanje
potrebe poslovnežev je bila na vlaku
tudi telefonska govorilnica in pisarna
(vlakovni tajniški kupe). Večja širina
vagonov, zmogljiva klimatska naprava,
dobro blaženje hrupa in luksuzna
oprema so skrbeli za ugodno poto¬
valno udobje. Zgornji deli konstrukci¬
je je bil zgrajen iz aluminija z jeklenim
okvirjem.

Pri razvoju vlaka VT 11.5 so se oprli
na izkušnje, pridobljene z že uveljav¬
ljenimi dizelskimi vlaki. Zato so se
vlaki VT 11.5 kljub zelo kratkemu raz¬
vojnemu in preizkusnemu obdobju
izkazali kot zelo zanesljivi. V letih
od 1957 do 1972 so bili vključeni v
mednarodni promet in so vozili na pro¬
gah Dortmund-Oostende, Hamburg-
Ziirich, Frankfurt-Amsterdam, Pariz-
Dortmund, Pariz-Hamburg, Antwer-
pen-Dortmund in Munchen-Milano.
Da bi zadostili potrebam vse večjega
števila potnikov, so izdelali dodatne
srednje vagone in s tem kompozicije
TEE povečali na skupno deset enot. S
tem so dosegli zgornjo mejo svoje mo¬
či, tako da so nazadnje vlake TEE začele
vleči posebne lokomotive.

Delovanje in uporaba modela

Model VT 11.5 lahko vozimo navad¬
no ali digitalno, od česar je odvisen ob¬
seg funkcij. Pri navadni (analogni) upo¬
rabi se delovanje sprednjih in zadnjih lu¬
či izmenjuje glede na smer vožnje. Zvok
motorja je vseskozi enak, glasnost je mo¬
goče nastavljati ali jo povsem izključiti.
Sprejemnik toka se avtomatsko vključi
ali izključi na drsniku vodilne pogonske
glave in tako ustavi vlak v obeh smereh
vožnje na točno določeni postaji ali ob
signalizaciji. V pogonu delta se model
lahko nastavi na enega od štirih načinov
delta in ga upravljamo z delta centralo.
Pri digitalni različici je možnih več funk¬
cij. Digitalni dekoder na primer ureja
delovanje obeh motorjev in jima enako¬
merno počasi zmanjšuje vrtljaje kljub us¬
tavitvi na centrali. Tedaj pravimo, da se
model plazi. Na digitalni centrali s tipko
funkcija prižigamo in ugašamo sprednje
rumene in zadnje rdeče luči, ki se ob
spremembi smeri vožnje zamenjata. No¬
tranjo razsvetljavo vklopimo ali izklopi¬
mo s tipko F2. Zvočna signalizacija,
sprednje in zadnje luči ter notranja raz¬
svetljava se tudi pri stoječem vlaku

TTR£ 5  januar 2004

15

Sedemdelni model vlaka med preizkusom

upravljajo digitalno. Tako »potnikom«
pri postanku ni treba sedeti v temi, na
odstavnem tiru pa vlak lahko stoji z
ugasnjenimi lučmi. Model ima v obeh
pogonskih glavah vgrajena zvočnika, ki
se ob zagonu in ustavitvi motorja najprej
prižgeta ali ugasneta v spredaj vozeči
glavi, nato pa še v zadnjem delu. Tako se
pri modelu ustvari vtis, da ima vsak po¬
gonski del dizelskega motornika svoj
motor. Zvok motorja je povzet po origi¬
nalu in shranjen v zvočni elektroniki.
Vklopimo ali izklopimo ga s tipko Fl.
Glede na način vožnje posameznega mo¬
dela (v praznem teku, med pospeševa¬
njem, v navadni vožnji ali vožnji z obre¬
menitvami) zvočna elektronika spreme¬
ni zvok motorja in drugih naprav. Opo¬
zorilni zvočni signal - hupa, ki naznanja
prihod vlaka se aktivira s tipko F3. Po¬
sebne kratke spojke s kulisnim vode¬
njem držijo vozila tesno skupaj. Pri vož¬
nji naravnost se ne opazi nobenega raz¬
hajanja, na ovinkih pa se razmik prilago¬
di glede na nevarnost zdrsa vlaka. Na
vsakem spoju dva petpolna priključka
vzpostavita električno povezavo za spre¬
jem toka skozi celotni model vlaka: za
sprednjo in notranjo osvetlitev, zvočno
elektroniko in delovanje motorja. Poseb¬
na vodila olajšajo ročno spajanje ali loče¬
vanje veznih členov; tako lahko v kom¬
pozicijo vstavimo funkcionalni vmesni
vagon.

Pogonska zasnova je zvesta originalu.
Le malo serijskih modelov velikosti HO
je po videzu, izbiri materialov in zasnovi
pogona tako podobnih pravemu vlaku
kot Marklinov VT 11.5. Obe pogonski
glavi imata enaka visoko zmogljiva pet¬

polna motorja, ki sta sinhronizirana
prek skupne elektronike. Ta krmili oba
motorja v vseh načinih pogona: navad¬
nem, delta in digitalnem. Posebnost mo¬
torja je, da ima uležajen petpolni rotor.
Ta dodatni strošek zmanjša trenje in
upor pri vožnji vlaka ter obenem tako
mehansko kot akustično izboljša tudi
tek vlaka. Motorja stečeta tiho in mehko
ter enakomerno in zadovoljivo pospešu¬
jeta. Pogon se prenaša prek uležajenih
čelnih zobnikov neposredno na pogon¬
ska kolesa, na katerih so nameščeni tor¬
ni obročki, ki skrbijo, da pri vzponih ne
prihaja do zdrsov koles.

Ohišje modela

Enako kot pri pravem vlaku je tudi
ohišje modela iz kovine. Vsaka podrob¬
nost na modelu je pomanjšana v enakem
razmerju glede na original. Posebno lepo
delujejo rešetke za zračenje pogonske
glave, tudi streha z velikimi ventilatorji je
natančno povzeta. Marklinovi konstruk¬
torji so pri oblikovanju modela izkoristili
možnosti tlačnega litja posebne zlitine, ki
omogoča natančno izdelavo vseh detaj¬
lov, tudi takih, ki so jih prej morali prika¬
zati nekoliko povečane. Okenski okvirji
in niše delujejo verodostojno. Prav tako
se je izvrstno posrečil sprednji del po¬
gonske glave, katere dinamična oblika je
bila še dodatni izziv. Izvedba modela v ko¬
vini nudi dodatne prednosti: velika teža
izboljša lastnosti vožnje, vgradnja ele¬
mentov je stabilnejša, model je bolj robu¬
sten in manj občutljiv pri uporabi. Nena¬
zadnje kovinski modeli tudi z leti ohrani¬
jo svojo vrednost, imajo nekaj več, kot le
trenutno uporabnost.

marklfn

m

NOCH

TRIX

Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin

Zastopa in prodaja

Prometej, d o

Križna 4, 1000 Ljubljana

GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si

NAGRADNI NATEČAJ

revije TIM in lepil UHU

Uredništvo revije TIM v sodelovanju s podjetjem UNIHEM,
d. o. o., ki v Sloveniji zastopa in trži lepila UHU, razpisuje
nagradni natečaj za izdelavo različnih tehničnih izdelkov/
modelov, izdelanih s pomočjo lepil.

Cilj natečaja je spodbujanje tehnične ustvarjalnosti in ino¬
vativnosti med mladimi ter praktično spoznavanje lepil in
lepljenja različnih gradiv, kot so papir, les, tekstil, umetne
mase, kovine, kamen...

Pogoji za sodelovanje

Natečaja se lahko udeležijo posamezniki in šolske skupi¬
ne. Za sodelovanje mora vsak udeleženec (skupina ali po¬
sameznik) izpolniti priloženo prijavnico in jo priložiti izdel¬
ku. Udeleženci natečaja bodo glede na starost razdeljeni
na dve skupini:

- do 6. razreda,

- od 7. do 8. razreda (oz. 9. razreda devetletke).
Prijavnice za sodelovanje na natečaju in izdelke pošljite
oz. dostavite na naslov organizatorjev regijskih srečanj
mladih tehnikov.

Ocenjevanje in nagrade

Izdelki bodo ocenjeni in nagrajeni na regijskih srečanjih
mladih tehnikov, ki bodo potekali v mesecu maju. Na vsa¬
kem regijskem srečanju bodo v obeh starostnih kategori¬
jah nagrajeni po trije najboljši izdelki. Podeljene bodo na¬
slednje nagrade:

- prva nagrada v višini 10.000 SIT (vrednostni bon za na¬
kup modelarske opreme oz. gradiv) in

- dve praktični nagradi (izdelki iz programa podjetja Uni-
hem, d. o. o.).

Najuspešnejši iz posameznih regij bodo v začetku junija
sodelovali še na državnem srečanju mladih tehnikov v
Hrastniku.

Komisija

Vse prispele izdelke bodo ocenile strokovne komisije, se¬
stavljene iz predstavnikov organizatorjev nagradnega na¬
tečaja ter regijskih srečanj mladih tehnikov oziroma učite¬
ljev tehnične vzgoje.

Objava rezultatov

Rezultati natečaja bodo objavljeni v reviji TIM, nagrajenci
pa bodo nagrade prejeli po pošti.

Prijavnica za UHU-jev nagradni natečaj

Ime in priimek:_

Starost:-Naslov:

Šola / razred:_

Učitelj tehnične vzgoje / mentor:

Naziv izdelka:_

Kratek opis uporabe lepil:

Starostna skupina: O do 6. razreda

O 7.-8. razred (oz. 9. r. devetletke)

O Individualno delo O Skupinsko delo

Datum:__

Podpis:_

TIMOVI OGLASI

Ugodno prodam sprejemnike: 2 x Fu-
taba FP-118R, Graupner C-12 (nerab¬
ljen) in Graupner C-19 (nerabljen). Po¬
leg tega prodam še Futabina oddaj-
niška kristala za kanala 54 in 56 ter več
sprejemniških za kanal 54, vse na 40
MHz.

Informacije: 041/504-679, Sašo

Prodam modele lokomotiv, vagonov,
tire, kretnice, signale in tunele za si¬
stem HO.

Tel.: 040/388-518

16

januar 2004 [TEKE 5

Timovo izložbeno okno

B-17G flying fortress (Revell, kat. št.. 04569, M 1 : 48)

SAMO ŠTEMPIHAR

Boeing B-17 je nastal po zasebni pobudi iz Boeingovega
potniškega letala 247, ki je bilo v tistem času najsodobnejše in
najhitrejše letalo. Čeprav pri Boeingu niso dobili nobenega
naročila, so bili prepričani, da bo ameriška vojska v prihodno¬
sti potrebovala štirimotorni daljinski bombnik. In res je leta
1934 vojska razpisala natečaj za izdelavo večmotornega bom¬
bnika z doletom 1600 km in bombnim tovorom dveh ton. Bo¬
eing, ki je bil že pripravljen za ta razpis, je imel načrte nared v
nekaj tednih. Junija 1935 je poletel prvi prototip modela 299,
vendar je zaradi pilotove napake letalo kmalu po vzletu str¬
moglavilo. Čeprav je vojska naročila 17 predserijskih primer¬
kov tipa YB-17, je bila prihodnost projekta še vedno negoto¬
va, zato so poskrbeli za široko propagandno akcijo po vsej dr¬
žavi. Prvi serijski model tipa B-17B, ki je dobil ime leteča trd¬

njava, so vojski dostavili konec leta 1939. Ko so ZDA stopile v
vojno, so zahtevale povečano proizvodnjo in razvoj letala za
potrebe fronte v Evropi. Tako so tja poslali že novejše modele
B-17E/F, ki so v prvih napadih sodelovali pod okriljem osme
zračne armade v Angliji. Izboljšana in končna različica B-17G
pa se od prejšnjih razlikuje po strojničnem gnezdu na pred¬
njem delu letala in povečani ognjeni moči. Po 2. sv. vojni je le¬
talo sodelovalo še v korejski in vietnamski vojni, v službi neka¬
terih tujih držav in v arabsko-izraelskih vojnah.

Maketa v Revellovi embalaži je ponatis izdelka ameriškega
proizvajalca Monograma iz sedemdesetih let prejšnjega stolet¬
ja in se je občasno pojavljala na trgu z novimi označbami in v
drugačni embalaži. Maketi se že poznajo leta saj so ulitki vsa¬
kič slabše kvalitete. Na večji površini je najti ostanke plastike
in vročinske udrtine.

Sestavljanje začnemo s pripravo notranjosti, ki jo pobarva¬
mo z zeleno barvo F.S. 34151 in podrobnosti poudarimo v raz¬
ličnih barvnih odtenkih. Pri tem nam je v pomoč knjiga Walk
Around B-17G, ki jo je mogoče kupiti prek Združenja gradite¬
ljev plastičnih maket (p. p. 8, 1001 Ljubljana). Tako pripravlje¬
no notranjščino prilepimo v polovico trupa, ko se lepilo osuši
pa še v drugo polovico. Pred tem ne smemo pozabiti v notra¬
njost trupa prilepiti prozornih okenc, saj pozneje to ni izve¬
dljivo. Notranjost prostora za podvozje pobarvamo z rumeno
zine cromate F.S. 33481 in nato še platišča koles in glavno
podvozje z barvo aluminija. Nato zlepimo polovice kril in se
lotimo detajliranja motorjev, ki jih po brušenju in kitanju (na
maketi je dosti slabih spojev) vgradimo na krila. Sestavljeno
maketa temeljito obrusimo in vgraviramo nove linije, saj pri
tolikih napakah ni mogoče ohraniti dvignjenih linij. Na po¬
vršine nanesemo dva sloja temeljne barve in maketa je pri¬
pravljena na barvanje s srebrno akrilno barvo proizvajalca Li-
fecolor.

Revell nam ponuja dve barvni shemi: B-17D - 25 - VE
»Man o war« 322. bombniške eskadrilje 91. bombniške skupi¬
ne iz Bassingbourna v Angliji, aprila 1944, ter B-17G - 40 -
BO »Scroochy II« 359. bombniške eskadrilje 303. bombniške
skupine iz Moleswortha, Anglija, aprila 1944.

Čeprav je to maketo že povozil čas, jo vseeno priporočam
izkušenim maketarjem. V prihodnosti se nam sicer obeta
serija letečih trdnjav v merilu 1 : 48 japonskega proizvajalca
Tamiye in v merilu 1 : 32 kitajskega proizvajalca Panda Mo-
dels. Komur se ne mudi preveč, naj raje počaka na sodobnejše
in kakovostnejše izdelke azijskih proizvajalcev.

UHU PLAST 17g

UHU PLAST SPEZIAL 30g

UHU PLAST FLUSSIG I7g

UHU Plast 17 g, Plast Spezial 30 g in Plast Fliissig 17 g so
specialna, prozorna, vodoodporna lepila. Uporabljajo se za
lepljenje modelov in številnih umetnih snovi, primerna pa so
tudi za zapolnitev stikov ter premaze šivov.

Natančno nanašanje lepila UHU Plast Spezial omogoča priložen
nastavek, lepilo UHU Plast Fliissig pa se nanaša s čopičem
Lepilo se v tankem sloju nanese na suho in očiščeno površino.
Strdi se po 5-10 minutah, končno trdnost pa doseže po 24 urah.

UNIHEM d o o

www.unihem.si


TIKI 5  januar 2004

25

ELEKTRONIKA

Odklopnik - zaščita pred
elektrosmogom

JERNEJ BOHM

Že dalj časa nas mediji zasipajo z
opozorili pred nevarnostjo najrazličnej¬
ših sevanj. Na črnem seznamu so tudi
električne naprave, ki kot take hote ali
nehote sevajo elektromagnetno energi¬
jo. Dovoljene mejne povprečne vredno¬
sti za frekvenco 50 Hz pri 24-urni obre¬
menitvi so za električno polje 5 kV/m
in 0,1 mT za magnetno polje, stacionar¬
ni radijski oddajnik pa na mestu bivanja
ljudi naj ne bi sproščal nad 470 mW/
cm 2 . Omenjenih številk ne gre vzeti za
svete, saj mnoge avtoritete navajajo po¬
vsem drugačne vrednosti, so pa dobre
orientacijske vrednosti za izdelovalce
električnih naprav.

In kakšne težave povzroča elektro-
smog? Iz literature prepišimo le nekate¬
re: motnje v delovanju srca in živčnega
sistema, odstop očesne mrežnice, men¬
da celo nekatera rakava obolenja in de¬
presije.

Brez elektrike danes pač ne gre!
Vprašanje je, ali lahko na nek način
vendarle zmanjšamo njen obremenilni
vpliv? Odgovor je pritrdilen. Za začetek
poglejmo v spalnico! Ali nimamo elek¬
trične svetilke na nočni omarici? Prav
zaradi nje, tudi ko ne sveti, šviga v bliž¬
nji prostor spečega energija, ki ji člo¬
vek v preteklosti še nikoli ni bil tako in¬
tenzivno izpostavljen kot prav danes.
Toda svetilke, ki zna biti tako zelo pri¬
jetna in koristna, med spanjem prav nič
ne potrebujemo, še več, čas bi tedaj
zlahka zavrteli za nekaj stotisoč let na¬
zaj v električno varne razmere!

Naloga je izdelati odklopnik omrež¬
ne napetosti, ki odstrani 230 V na svo¬
jem izhodu tisti hip, ko obremenitev
pade pod določeno vrednost. Poveda¬
no drugače: ko bomo ugasnili žarnico v
nočni svetilki, bo naprava odstranila
230 V vse do vtičnice. A takoj, ko po¬
novno vključimo svetilko, bo ta poslu¬
šno zagorela.

Elektronska shema

Srce vezja je tokovni transformator
TR 2. Z njim dokaj preprosto (a ne naj¬
bolj poceni) ugotovimo, če je v toko¬
krogu žarnice nočne svetilke električni
tok. Če tokokrog ni sklenjen, torej ta¬
krat, ko stikalo svetilke, ki je priključe¬
na na vtičnico V 2, ni sklenjeno, se na
izhodu U 1/1 ne dogaja »nič«, vzpostavi
se stacionarno stanje, enako potencia¬
lu, ki ga določa uporovni delilnik R6/
R15. Upor R 14 veže vrata tiristorja Q 1
na maso in je kot tak ves čas zaprt. Prav
tako je zaprt tudi tranzistor T 2, saj je,
kot rečeno, tokokrog prek V 2 odprt.

Lahko le ugotovimo, da ni vzroka za
prazen kondenzator C 4. Polna nape¬
tost na C 4 vzpostavi na izhodu U 1/7
nivo »H«, ki ga posnema emitorski sle-
dilnik Tl, kar posledično pomeni, da
rele ni vzbujen. Oba priključka vtičnice
V 2 sta na istem enosmernem potencia¬
lu, ki je proti ozemljitvi okoli 40-krat
manjši kot takrat, ko žarnica sveti. In to
je kar solidno zmanjšanje.

Ko vključimo stikalo svetilke, steče
v bazo T 2 dovolj velik tok, da se tranzi¬
stor v hipu popolnoma odpre in s tem
hipno izprazni kondenzator C 4. Novo
stanje (enako je tudi na vhodu Schmit¬
tovega prožilnika) vzpostavi na izhodu
U 1/7 stanje »L« (0 V), ki ga T 1 obnovi
na releju A, kar tokrat pomeni priteg re¬
leja. Ob preklopu žarnica dobi polno
omrežno napetost. Luč smo torej pri¬
žgali brez težav in šele tedaj je inštalaci¬
ja znova začela sevati.

Zaradi sinusne narave omrežne na¬
petosti, se v primarju TR 2 pojavijo ena¬
komerno ponavljajoči se tokovni im¬
pulzi. Na visoko omsko obremenjenem
sekundarju tedaj izmerimo nekaj voltov
visoke impulze, ki jih s pridom izkori¬
stimo. Stik R7C3R14C5 jih nekoliko gla¬
di predvsem v smislu zmanjšanja vpliva

motenj, a še vedno dovoli zanesljivo pe¬
riodično proženje tiristorja Q 1 (vsakih
10 ms). Skromna žagasta napetost na
C 4 ob dani vrednosti R 8 nikakor ne
preseže vrednosti, ob kateri se zgodi
preklop releja A. To pa se zgodi po ne¬
kaj periodah omrežne napetosti, ko na¬
stopi uvodoma opisana situacija. Če to¬
rej tok skozi primarno navitje TR 2
pade na nič, se proženje tiristorja pre¬
neha. Rele prej ali slej odpade in s tem

spet odstrani omrežno napetost iz kri¬
tičnega dela inštalacije. Stik ima histe-
rezni preklop, ki prepreči večkratno
preklapljanje releja ob spremembi bre¬
mena. Vlogi tranzistorja T 2 in tiristorja
Q 1 sta enakovredni! S T 2 prek eno¬
smerne nizkonapetostne detekcije ugo¬
tavljamo prisotnost bremena, s Q 1 pa
isto v času jakotočnih razmer.

Vezje napaja dvopolni usmernik
(Gl,  C 1, C 2). LED-diodi služita zgolj
za indikacijo. D 1 kaže, da je vezje pod
napajanjem in hkrati opozarja, da se
z golo roko takrat ne gre dotikati no¬
tranjosti naprave. Del je je neposred¬
no na faznem potencialu! S pomočjo
D 2 spremljamo preklapljanje Ul. Ni
nujno, da z odklopnikom podpremo
le nočno svetilko!

Izdelava

Elektroniko sem v izvedbenem pri¬
meru vgradil v Conradovo ohišje s kata¬
loško št. 52 22 28. Tiskanina je prireje¬
na za še manjši omrežni transformator

januar 2004 TTR£ 5

26

ELEKTRONIKA

oHOo

(50 74 58) s polic istega trgovca ter rele
TRK 2233. Tokovni transformator TR 2
navijemo na toroidno jedro z zunanjim
premerom približno 15 mm. Uporabil
sem toroidno jedro neke dušilke iz od¬
služenega PC-napajalnika (alternativa
Conrad 53 44 04). Nanj najprej navije¬
mo pet navojev lakirane bakrene žice s
premerom 1 mm (primar) in nato, ka¬
kor pač pade, še 40 sekundarnih navo¬
jev s tanjšo izolirano pletenico (npr. 18
x 0,1 mm).

Predlog tiskanega vezja je dovolj
zračen, da ga lahko celo prostoročno
prerišemo na kaširan pertinaks, a je
uporaben le, če si priskrbimo malo
prej omenjene komponente in če se
strinjamo z opisanim načinom upora¬
be. Za integrirano vezje U 1 in rele A
smemo uporabiti podnožje. Za sled¬
nje izberemo običajno 16-kontaktno
podnožje za čipe, ki mu odščipnemo
nepotrebne kontakte. Za medseboj¬
ne žične povezave vtiča, vtičnice in ti¬
skanega vezja namenimo povsem obi¬
čajno izolirano žico debeline 1 mm.
Povezave razberemo iz sheme, a tudi
sicer jih ni težko »uganiti«: priključka
K 1 povežemo z vtičem ohišja, K 2 z
njegovo vtičnico ter K 3 z varnostni¬
ma sponkama.

Elektronika je pripravljena za takojš¬
nje delovanje, a vseeno pred začetkom
uporabe preverimo višino napajalne
napetosti (npr. na kondenzatorju C 2).
Gibati se sme med 12 in 16 V. Meritev
nadvse skrbno izvedemo pri odprtem
ohišju! Če na vtičnico priključimo elek¬
trično breme, npr. 40-W žarnico, se bo

skladno z vklapljanjem odzivala LED-
dioda D 1.

Po opravljenem testu še vizualno
preverimo izdelavo, vezje očistimo z al¬
koholom, ga takoj spihamo z zračnim
curkom ter zaščitimo s tanko plastjo
laka iz pršilke. Na čelno stran ohišja na¬
mestimo samolepilno etiketo. Najpo¬
membnejši podatek na nalepki naj bo
tisti o največji dovoljeni obremenitvi
vtičnice V 2 (v našem primeru 200 W).

Uporaba

Način uporabe vidimo na risbi. Rea¬
lizirana izvedba rešuje le tiste primere,
ko je nočna svetilka priključena v vtič¬
nico poleg postelje, in takih je nemara
največ. Vtič svetilke izvlečemo iz sten¬
ske vtičnice in ga vtaknemo v vtičnico
odklopnika, tega pa v vtičnico na steni,
iz katere smo malo prej izvlekli priklju¬
ček svetilke. Skupna moč vseh žarnic v
nočni svetilki ne sme preseči 200 W,
ker je za to moč dimenzionirano vezje
odklopnika. Na odklopnik torej nika¬
kor ne priključujmo sušilnika za lase,
sesalnika, likalnika in podobnih gospo¬
dinjskih aparatov, ker njihova posamič¬
na moč praviloma kar močno presega
dovoljeno vrednost. Breme naj tudi ne
bo manjše kot 40 W. Če bomo nanj
priključili npr. polnilnik mobilnega te¬
lefona, rele sploh ne bo preklopil, pri
malo večjih bremenih, a pod nazivno
močjo (npr. 25 W) utegne biti preklop
nezanesljiv in elektronika bo nekontro¬
lirano vklapljala in izklapljala breme
(luč), kar ni dobro ne za breme ne za
odklopnik. Tedaj ko bomo na vtič¬
nico želeli priključiti več kot 200 W
ali manj kot 40 W bomo odklopnik
pač začasno odstranili.

Kako pa ravnamo, kadar imamo
opraviti z inštalacijo, ki je položena
pod ometom, nočna svetilka pa pri¬
trjena na steno? Elektronsko vezje

230 U
1^1

STENSKA

UTIČNICA

Seznam elementov:

bomo v takem primeru preložili v pri¬
mernejše ohišje in ga vstavili v povezo¬
valno dozo, ali ga nemara namestili kar
v električno razdelilno omarico med
varovalke! Žal se bomo morali spopasti
z risanjem tiskanine.

Lepa stranska lastnost odklopnika je
povečana varnost uporabnika v prime¬
ru mehanske poškodbe svetilke in do¬
datna spodbuda za tiste, ki med spa¬
njem radi »mahajo« z rokami.

In še to: preden ugasnete nočno
svetilko, odstranite z nočne omarice
mobilni telefon, radijski aparat in iz
omrežja izvlecite električno odejo, če
in ko jo uporabljate.

S problematiko elektroonesnaženja
se radi ukvarjajo tudi alternativci, pogo¬
sto z bajalico ali tenzorjem v roki, kar je
najmanj šarlatanstvo. Ne trdim, da so
pri svojem delu brez rezultatov, saj fizi¬
kalne pojave pogosto spremljajo majh¬
ne posebnosti, ki jih opazi le izostreno
šolano oko. Mnoge stvari lahko študira¬
mo iz različnih zornih kotov s povsem
enakimi rezultati. Zahodna civilizacija
je pač razvila empirični pristop in sam
težko sprejemam metode, ki jih ni mo¬
goče podkrepiti z matematiko ali fizi¬
kalno meritvijo. Prepričan sem, da moj¬
stra feng šuja, ki »vidi« kako jang in jin
krožita po hiši in med grmovjem, uspe¬
šno nadomesti arhitekt oziroma vrtnar,
na področju elektrosmoga pa zagotovo
le elektrotehnik z instrumentom v roki.

V zadnjih 30 letih so po svetu nare¬
dili več sto študij s številnimi meritva¬
mi, ki kažejo, da prisotnosti elektrike v
stanovanju niti najmanj ne moremo po¬
vezati s težavami, ki ji jih pripisujemo.
Odločitev o tem, ali boste uporabili od¬
klopnik, je v vaših rokah. Gre za vpraša¬
nje preventivne zaščite v primeru, da je
vendarle nekaj na tem.

Pa mnogo zabave pri izdelavi in
uporabi odklopnika.

T_!L 5  januar 2004

27

Hranilnik

MARIJA STRAH

Hranilnik iz lesa je izdelek, prime¬
ren za izdelavo v 7. in 8. razredu. Na¬
stal je tako, da so učenci pri pouku naj¬
prej poiskali idejo za izdelek in določi¬
li kriterije, ki jih je treba upoštevati pri
njegovi izdelavi. Nato so v dvojicah
vsak svojo zamisel za hranilnik skicira¬
li v pravokotni ali izometrični pro¬
jekciji. Ideje so predstavili drug druge¬
mu ter presodili njihovo ustreznost
glede na postavljene kriterije. Skupaj
so izbrali najboljšo rešitev ter določili
velikost hranilnika. Načrt za izdelek so
narisali z računalniškim programom
Cicicad, tehnološki list pa napisali s
programom Word; učenci oba progra¬
ma pred izdelavo dokumentacije že
poznajo.

Pri delu so se tako naučili skicira¬
ti izdelek, z računalniškim programom
narisati delavniško risbo in izdelati
uporaben izdelek s pomočjo električ¬
nega in ročnega orodja.

Gradiva za izdelavo hranilnika:

- smrekove letvice □ 50 x 30,

- rezkane letvice za del 1 - □ 50 x 30,

- vezana plošča 5 mm,

- lepilo,

- lak na vodni osnovi,

- lesna vijaka.

Orodja, stroj in pripomočki:

- zarisovalno orodje: svinčnik, rav¬
nilo, kotnik,

- žaga rezljača, povratna žaga,

- vrtalni stroj, sveder 0 8 mm,

- tračni in kolutni brusilni stroj,

- okrogla in ploščata pila,

- brusilni papir, brusilna deščica,

- šilo, kladivo.

Izdelava

Na smrekove letvice in vezano ploš¬
čo s svinčnikom, kotnikom in ravnilom
zarišemo sestavne dele. Rišemo ob ro¬
bovih in ves čas pazimo na porabo ma¬
teriala. Desni rob (št. 1) kupimo že
izrezkan ali ga pripravi učitelj. Letvice
za desni in levi rob (št. 2) s povratno ali
z ročno žago odžagamo na zahtevano
dolžino.

Z električno rezljačo iz vezane ploš¬
če debeline 5 milimetrov (št. 3) izreže¬
mo prednjo in zadnjo stran hranilnika.
Obe stranici sta enako veliki. Izrežemo
še enako velika zgornji (št. 4) in spod¬
nji del (št. 5). Iz smrekove letvice izža-
gamo opori (št. 6) za pritrditev plošči¬
ce za odpiranje hranilnika.

Vse sestavne dele pobrusimo. Ro¬
bove brusimo s tračnim ali kolutnim
brusilnim strojem, ravne površine pa
ročno z brusilnim papirjem, ki ga pritr¬

dimo na brusilno deščico. Pri delu upo¬
rabljamo zaščitni predpasnik, zaščitna
očala ter skrbimo za varno delo s stroji.

V zgornji plošči hranilnika napravi¬
mo utor za spuščanje denarja v hranil¬
nik. Na obeh koncih zarisanega utora
izvrtamo luknji 0 10 mm, katerih sredi¬
ni prej naznačimo s šilom, da se sveder
med vrtanjem ne premakne. Izžagani
utor pobrusimo z okroglo in ploščato
pilo ter z brusilnim papirjem.

Na spodnji plošči hranilnika izvrta¬
mo luknjici za pritrditev plošče z lesni¬
ma vijakoma na nosilca. To ploščo ob
praznjenju hranilnika odstranimo, da
lahko iz njega poberemo denar.

Vse sestavne dele, razen spodnje
ploščice, zlepimo z belim lepilom za

les. Pri tem pazimo, da se deli med se¬
boj natančno prilegajo. Zlepljen izde¬
lek vstavimo med deski in vse skupaj
stisnemo s svorami. Ko se lepilo posuši,
z brušenjem odpravimo morebitne na¬
pake. Kjer stiki niso natančni, mesta
zamažemo z gosto mešanico lepila za

1

28

januar 2004 ITTKE 5

ZA SPRETNE ROKE


les in lesnega prahu, ki je ostal od bru¬
šenja, ali z gostim mizarskim kitom.
Robove znova pobrusimo. Spodnjo plo¬
ščo z lesnima vijakoma pritrdimo na
nosilca.

Izdelek nazadnje še okrasimo. S
svinčnikom najprej narišemo želeni
motiv (pri tem si lahko pomagamo s
knjigo avtorja Razborška, Slovenska
krasilna umetnost, ki je izšla pri Mohor¬
jevi družbi), nato motiv vžgemo v les z
napravo za vžiganje. Ker se pri okraše¬

vanju zaradi vžiganja v les sproščajo
plini, moramo prostor, v katerem dela¬
mo, zračiti. Površino, ki smo jo okrasili,
zbrusimo s finim brusilnim papirjem. S
suhim čopičem odstranimo droben
prah, nato površino izdelka zaščitimo z
akrilnim lakom, ki je okolju prijazen.

Preizkusimo še uporabnost izdelka.
V hranilnik vržemo nekaj denarja, ki ga
lahko vzamemo iz hranilnika, ali pa pu¬
stimo hranilnik zaprt toliko časa, da je
poln.

140

137.5

TIKIi 5  januar 2004

29

Model starodobnega
avtobusa

MATEJ PAVLIČ

V svetu deluje na stotine klubov in or¬
ganizacij, v katere so včlanjeni ljubitelji
oziroma ponosni lastniki vozil izpred ne¬
kaj desetletij ali celo enega stoletja. Tudi
zbiranje kovinskih, plastičnih ali lesenih
modelčkov vozil je zelo razširjen in pre¬
cej drag hobi. Proizvajalci seveda radi
ustrežejo željam zbiralcem z debelimi
denarnicami in iz leta v leto pridno širijo
ponudbo natančno izdelanih modelov,
le s težavo pa bi našli podjetje, ki bi izda¬
jalo načrte za samogradnjo modelov sta-
rodobnikov iz lesa. Tako se je večina mla¬
dih modelarjev prisiljena zadovoljiti s
sicer precej cenejšimi in dostopnejšimi
modeli iz papirja, ki sem in tja zaidejo
tudi na strani revije Tim.

Zato se bo gotovo marsikdo razveselil
načrta in navodil za izdelavo modela
avtobusa, kakršni so ropotali po cestah v
30. letih prejšnjega stoletja (slika 1). Na¬
rejen je iz 5-mm vezane plošče in 15-mm
smrekovih deščic, kolesa pa so iz bambu¬
sovih zobotrebcev, bukove paličice s pre¬
merom 10 mm in kupljenih struženih
obročkov za lesene karnise (slika 6).

©

lepilo za les (npr. UHU coli express, ki se
nekoliko hitreje suši). Najprej na podvoz¬
je (1) prilepite zadnjo steno kabine (2) in
masko motorja, ki je sestavljena iz dveh
skupaj zlepljenih delov (6 in 7). Sledijo
stranici kabine (4), sprednja stena kabine
(3), stranici motorja (9), ki jima morate
nekoliko poševno obrusiti krajša robova,
zadnji odbijač (10) in stopnici (8).
Sprednjo in zadnjo klop, ki sta prav tako
zlepljeni iz dveh delov (12 in 13 oziroma
14 in 15), ter krmilo (22) z osjo (23) bo¬
ste v kabino prilepili po barvanju. Tudi
streha (5) pride na vrsto šele takrat. Zle¬
pek dobro stisnite in pustite, da se lepilo
popolnoma posuši (slika 4).

Obrise sestav¬
nih delov, ki so na
prilogi na sredini
revije narisani v
merilu 1:1,  prefo-
tokopirajte in z od-
stranljivim lepilom
Scotch UP, o kate¬
rem smo podrob¬
neje pisali v prejš¬
nji številki Tima, prilepite na obrušen kos
vezane plošče. Najprej izvrtajte vse luknje

in šele nato začnite z žaganjem. Uporabi¬
te žagice št. 3 ali 4, saj bo le tako rez čist
in gladek. Pri rezljanju bodite čim bolj
natančni. Ko ste gotovi, z izžaganih se¬
stavnih delov odstranite ostanke papirja
(slika 2), jih obrusite po robovih in po¬
skusno sestavite (slika 3), da preverite
prileganje utorov. Morebitna odstopanja
odpravite z iglastimi pilicami.

Pri sestavljanju se natančno držite na¬
vodil, v pomoč pa vam naj bo tudi kosov¬
nica na prilogi. Za lepljenje lahko upora¬
bite katero koli belo (polivinilacetatno)

Kratka zgodovina avtobusov

Najzgodnejša prevozna sredstva za več
oseb so bila kar vozovi s konjsko vprego,
na katere so pritrdili preproste klopi. Da
bi ljudje prišli kolikor toliko suhi in ne
preveč premraženi na cilj potovanja, so
kasneje na podvozje voza postavili stene
in streho, bogataši in veljaki pa so se nao¬
krog prevažali v bogato okrašenih koči¬

jah.  5 takšno se ob posebnih slovesnostih še
danes v vsem sijaju popelje angleška kralji¬
ca Margareta s spremstvom (slika 13).
Podatki o prvi parni kočiji na londonskih
ulicah segajo v leto 1803 (slika 14). Fran¬
coz Amedee Bollee je leta 1875 izdelal po¬
krito vozilo Obeissante (slika 15) z 12 se¬
deži, ki je tehtalo 5 t, porabilo 50 kg pre¬
moga na uro in doseglo povprečno hitrost
30 km/h.

Prvi avtomobili z bencinskim motorjem
so se pojavili šele v poznih 80. letih 19.
stoletja. V njih je bilo dovolj prostora le za
voznika in kvečjemu enega sopotnika (tak
je bil tudi avtomobil, s katerim se je baron
Anton Codelli leta 1898 kot prvi vozil po
ljubljanskih cestah). Spet pa se je našel
nekdo, ki je na okrepljeno podvozje z
močnejšim in večjim motorjem postavil ne¬
kakšno kolibo, in v takem »praavtobusu«

30

januar 2004 i TIKJ l 5

Vse štiri blatnike koles (16 in 17) iz-
žagajte iz 15 mm debele poskobljane
smrekove deščice. Pomagajte si z električ¬
no nihajno žago, v katero vpnite list s čim
finejšimi zobci. 2 rašpo jim enakomerno
zaoblite zunanje robove in jih zgladite z

brusilnim papirjem (slika 5), nato pa na¬
tančno prilepite na njihovo mesto. Po¬

vsem enaka navodila veljajo za pokrov
motorja (11), ki ga po brušenju prilepite
med masko in sprednjo steno kabine. Stik
s stranicama motorja naj bo po možnosti
čim manj opazen.

Kolesa so (vedno) poglavje zase. Dej¬
stvo je, da je izdelava koles zlasti med
mlajšimi modelarji milo rečeno nepriljub¬
ljena, saj zahteva kar precej dela, rezultat
pa kljub vloženemu trudu včasih ni kaj
prida. Po drugi strani je tudi res, da so
prav natančno izdelana kolesa lesenih
modelov avtomobilov tista stvar, ki izdel¬

ku (in njegovemu izdelovalcu) daje po¬
sebno vrednost. Da bi bila torej kolesa na
našem modelu starodobnega avtobusa vi¬
deti čim bolj »prava«, obenem pa bi bilo z
njimi čim manj dela, je najbolje, da jih na¬
redite iz kupljenih lesenih struženih pr¬

stanov z zunanjim premerom 55 mm, ki
služijo za obešanje zaves na lesene karni¬
se (slika 7). Poleg tega potrebujete še sno¬
pič bambusovih zobotrebcev in kos bu¬
kove palice s premerom 10 mm (slika 6).
Kar takoj povejmo, da se brez modelar¬
skega ali običajnega električnega vrtalni¬
ka (po možnosti vpetega v navpično sto¬
jalo) in nekaj svedrov s premerom 2 mm
izdelave koles sploh nima smisla lotiti.

Da bi bilo vseh pet koles popolnoma
enakih, si naredite preprosto šablono, s
katero si boste močno olajšali sestavlja¬
nje. Na kvadratni kos 5 mm debele vezane
plošče (A) narišite diagonali in simetrali,
nato pa točno na njihovo presečišče prile¬

pite še okrogli kos B s premerom 38 mm
in z 10-mm luknjo na sredini (slika 6). De¬
bel mora biti 3 mm, kajti le tako bodo pa¬
ličice med pestom in 9 mm širokim obo¬
dom kolesa stale natančno na sredini. Iz¬
delava koles je prikazana na fotografijah
7-9. Lesen obroček (18) postavite na šab¬
lono in na njegovem obodu s svinčnikom
narišite osem črtic, ki označujejo mesta
vrtanja z 2-mm svedrom. Med vrtanjem
mora obroček stati popolnoma navpično
(slika 7). Nato v luknjo na sredini šablone
potisnite daljši kos bukove palice in tudi
na njem narišite 8 oznak. Palico 4 mm
pod vrhom previdno prevrtajte (slika 8),
s čimer ste dobili pesto kolesa (19), nato
pa jo odžagajte na dolžino 13 mm. Izjema
je le pesto rezervnega kolesa, ki mora biti
3 mm krajše. Luknje za osi (21) boste izvr¬
tali kasneje, ko bodo vsa kolesa obdelana
do konca. S tem so glavni deli kolesa nare¬
jeni in na vrsti je sestavljanje. Če so zobo¬
trebci, ki ponazarjajo napere (20), prede¬

beli, zaradi česar ne gredo v izvrtane luk¬
nje, jih nekoliko stanjšajte z brusilnim pa¬
pirjem. Na eni strani jim odščipnite
konico in jih nato drugega za drugim po¬
tisnite skozi luknjo v prstanu do pesta.
Stik utrdite z lepilom. Na koncu je nastalo
nekaj, kar še najbolj spominja na kolo
ladijskega krmila (slika 9). Ko se lepilo
posuši, z nožem odrežite odvečne dele
zobotrebcev in vse skupaj dobro obrusi¬
te. Če ste bili pri vrtanju natančni, je pred
vami lepo kolo, v katerega sredino izvrtaj¬
te le še 3-mm luknjo za os (21). Morda bo¬

se je lahko za silo peljalo več potnikov.
Hkrati z razvojem avtomobilov in avtomo¬
bilizma so se razvijali tudi avtobusi in leta
1921 so v tovarni Ford poleg drugih to¬
vornih vozil, izpeljanih iz znamenitega mo¬
dela T, izdelovali tudi majhne avtobuse (sli¬
ka 16). O kakem udobju, vzmetenih sedežih
in aerodinamiki teh vozil v tistih časih seve¬
da niso imeli pojma, kljub temu pa so avto¬
busi postali vse bolj priljubljeni in so šli ob

bok z železnico in tramvajem. Ponekod so
postali nepogrešljivo prevozno sredstvo v
mestnem prometu in npr. v Londonu so jim
zaradi hitro naraščajočega števila potnikov
dodali še eno nadstropje. Kot takšni so veli¬
ki rdeči »doubledeckerji« postali ena največ¬
jih angleških znamenitosti in svojemu na¬
menu učinkovito služijo še danes (slika 18).
Po 2. svetovni vojni se je z razmahom
prometa izredno razširilo tudi avtobusno

prevozništvo (slika 17). Zahteve potni¬
kov po varnosti in udobju so bile vedno
večje in glasnejše. Danes se nihče več ni
pripravljen podati na nekaj ur ali celo
ves dan trajajočo vožnjo z avtobusom,
ki poleg na vse strani nastavljivih ergo¬
nomsko oblikovanih sedežev z naslo¬
njali za vse mogoče nima še klimatske
naprave, televizorja, bifeja, stranišča
itd.

mn 5  januar 2004

31

PRILOGA

ste imeli pri prvem kolesu nekaj težav, pri
naslednjih pa bo šlo že lažje. Ves posto¬
pek je treba ponoviti še štirikrat, saj ima
naš model na zadnji strani kabine tudi re¬
zervno kolo. Iz 10 mm debele bukove pa¬
lice naredite še dva žarometa (24) in po¬
krov hladilnika motorja (25).

Model lahko samo prelakirate, vendar
bo neprimerno lepši, če ga boste pobar¬
vali z živimi barvami, s kakršnimi so bili
polepšana tudi resnična vozila. Barvno
shemo s slike 12 (črna, rdeča, zlata, rume¬
na in zelena) lahko spremenite po svojem
okusu, vendar pa ne pretiravajte s številom
barv, da izdelek na koncu ne bo podoben
cirkuškemu vozu. Po možnosti uporabite
barve na vodni osnovi (npr. Color aquacol
emajl), s katerimi se zelo lepo dela, hitro
se sušijo, nimajo neprijetnega vonja, čopič
in prste pa na koncu operemo z vodo.

Najprej prebarvajte notranjost kabine
in nato še vse zunanje dele (slika 10). Klo¬
pi (12-15), krmilo z osjo (22, 23), streho
(5) in rezervno kolo pobarvajte prej in še¬
le nato prilepite na ustrezna mesta na mo¬
delu (slika 11). Kdor ima mirno roko in
nekaj umetniške žilice, lahko s tankim zla¬
tim pisalom nariše okvirje oken in vrat ter
tako še obogati videz izdelka.

Vse, ki se bodo lotili izdelave modela
starodobnega avtobusa, vabimo, da nam
pošljejo fotografijo izdelka. Če bo odziv
bralcev na objavljeni načrt dober, bomo
za eno izmed prihodnjih številk Tima
pripravili še načrt za model tovornjaka iz¬
pred nekaj desetletij ter tako sčasoma zgra¬
dili pravi vozni park starodobnih vozil.

Igra vetra
in sonca

MATEJ PAVLIČ

Izdelek na sliki 1 spada med t. i. mobi-
le - navadno iz papirja ali lesa izdelane
okrasne predmete, ki jih obesimo pod
strop, kjer nato s svojim vrtenjem, ziba¬
njem oziroma premikanjem nasploh v
prostor vnašajo živahnost in dogajanje, pa
tudi harmonijo in usklajenost z naravnimi
ritmi. Na tem mestu velja omeniti, da že
starodavna kitajska modrost feng šuj
(shui), ki nas uči umetnosti življenja v so¬
glasju s silami vesolja, poudarja velik po¬
men ustvarjanja harmonije vseh stvari
okolja in človeka. (Več o tem lahko prebe¬
rete v lanski decembrski številki revije
Ideja oziroma na spletni strani http://
www.tzs.si/ideja/05/feng-shui/index.
htm.)

Izdelek je sicer preprost, vendar toli¬
ko bolj zanimiv in privlačen, saj že med
samo izdelavo dopušča najrazličnejše eks¬
perimentiranje z dolžino, širino in debeli¬
no (vseh ali samo nekaterih) letvic ter os¬
novno obliko. Ko je sestavljen, pa mu je
spet mogoče poljubno spreminjati podo¬
bo, ga pobarvati ali obogatiti z uro, roža¬
mi v majhnih cvetličnih lončkih in raz¬
nimi okraski (slike 14-17). Za posebej
zanimiv učinek poskrbijo različno veliki
brušeni kosi navadnega ali obarvanega
stekla. Ko namreč z njimi okrašeni mobil
nekajkrat zavrtite okoli njegove osi, bo
lahko preteklo kar precej časa, preden se
bo spet umiril, ves ta čas pa bodo žarki
svetlobe v mavričnih barvah odsevali od
stekelc.

Ne glede na končni videz in dodatke
je izdelava mobila v začetnih korakih bolj
ali manj enaka. Izdelek je zelo primeren
za skupinsko delo pri tehničnem pouku.
Čeprav mu bodo kos tudi popolni začet¬
niki, je vseeno bolje, da jim vsaj pri upora¬
bi električnega orodja za obdelavo lesa
pomaga nekdo od starejših. Poskobljane
letve z ustreznim prerezom prodajajo v
vseh večjih trgovskih centrih, seveda pa
lahko koristno uporabite tudi odpadne
kose smrekovega opaža, ki jih s pomočjo
električne krožne žage z vzporednim vo¬
dilom nažagate na primerno širino (slika
2). Poleg letev potrebujete le še navojno
palico M 6, dve klobučasti matici M 6 s
podložkama, nekaj 1 mm debele alumini¬
jaste pločevine in kos močne ribiške ali
najlonske vrvice.

Izdelek na sliki 1 je sestavljen iz 50 le¬
tvic s prerezom 20 x 10 mm in z dolžino
vsaj 300 mm, ki imajo točno na sredini 7
mm veliko luknjo (slika 3). Da bodo vse
luknje pod pravim kotom, si pri vrtanju
pomagajte z navpičnim stojalom za elek¬
trični vrtalnik. Prevrtane letvice položite
drugo poleg druge na ravno podlago in
jih ročno ali z električnim vibracijskim
brusilnikom gladko obrusite (slika 4). Po¬
tem jih nasadite na navojno palico (slika
5), stisnite z dvema maticama in z žago za

Trikotni vibracijski
brusilnik Black & Decker
KA 160 K Mouse (miška)

Kolikokrat se v modelarski delavnici
ali pri drobnih hišnih popravilih zgodi,
da moramo kakšno stvar obrusiti, ven¬
dar nam nikakor ne uspe. Vzrokov za
to je več: nimamo ustreznega brusilne¬
ga papirja, naš električni brusilnik je
preokoren ali pretežak, površina, ki jo
želimo obrusiti, je težko dostopna ali ni
ravna. Za brušenje ravnih površin, ro¬
bov in kotov ter čiščenje in poliranje
vseh vrst gradiv so pri Black & Decker ju
razvili majhen električni vibracijski
brusilnik, ki so mu zaradi oblike ohišja
in precejšnje podobnosti z računalniš¬
ko miško poleg tovarniške oznake KA
160 dodali še ime Mouse. Glede na obli¬
ko brusilne površine se uvršča med t. i.
trikotne (delta) brusilnike, ki so izpe¬
ljanka že dolgo znanih vibracijskih
brusilnikov s pravokotno brusilno po¬
vršino. Elektromotor z vhodno močjo
55 W in 11.000 vrt./min prek ekscentra
omogoča, da se 105 cm 2  velika brusilna
površina z brusilnim papirjem narahlo
krožno premika v isti ravnini in s tem
(seveda precej hitro) oponaša naše gibe
pri ročnem (seveda precej počasnej¬
šem) brušenju. Dobrodošel dodatek je 6
različno oblikovanih brusilnih nastav¬
kov velikosti 70 x 27 mm, ki jih natak-

32

januar 2004  TIKI 5

železo odžagajte odvečni del palice. Tako
nastalemu »nabodalu« iz letvic z obeh stra¬
ni obrusite robove in nanj s svinčnikom
narišite obris mobila (slika 6), ki ga objav¬
ljamo na prilogi na sredini revije in je na¬
risan v merilu 1 : 2. Če vam predlagana
oblika ni všeč, pač izberite drugačno. V
vsakem primeru je treba v naslednjem ko¬
raku z električno vbodno žago čim bolj
natančno izrezati narisani obris in obrusi¬
ti robove (slika 7). Sedaj že lahko sname¬
te letvice z navojne palice. Da pri kasnej¬
šem sestavljanju ne bi imeli preveč težav,

jih tik ob sredinskih luknjah oštevilčite
(slika 8).

Sledi faza izdelave, ki sploh ni zahtev¬
na, zato pa je toliko bolj dolgotrajna.
Letvicam, ki imajo že od prej obrušene
vse ravne površine, morate namreč po
vsej dolžini enakomerno posneti ostre
robove. Pri tem delu se izvrstno obnese
Black & Deckerjev mali trikotni vibracij¬
ski električni brusilnik Mouse (slika 18),
ki je v primerjavi s svojimi večjimi sorod¬
niki zelo lahek in ga lahko samo z eno

PRILOGA

roko vodimo po obdelovancu (slika 7).
Da bi izdelek lahko obesili, iz 1 mm
debele pločevine ukrivite držalo (slika
9), katerega obliko in mere najdete na
risbi 10.

Tu se podrobnejši opis izdelave konča
in sledi le še nekaj splošnih napotkov. Kot
je bilo omenjeno že v uvodu, tokratni pro¬
jekt omogoča vsakomur, da sprosti svojo
domišljijo ter v skladu z možnostmi, želja¬
mi in znanjem poskrbi za čim zanimivejši
videz narejenega mobila. Če nameravate

obdržati izdelek v naravni barvi lesa, vse
letvice dvakrat prelakirajte z brezbarvnim
lakom (sliki 14 in 15), seveda pa jih lahko
pobarvate tudi s poljubno barvo ali lazuro
za les (slika 16). Kdor je vešč dela z zrač¬
nim čopičem (air brush), bo s preliva¬
njem barv dosegel še posebno zanimive
učinke (slika 17).

V vsakem primeru s sestavljanjem
mobila začnite šele takrat, ko se barva
oziroma lak res popolnoma posuši. Na
en konec navojne palice nataknite kovin-

nemo na vrh brusilne površine. Brusilni
papir ima na hrbtni strani nalepljeno
posebno tkanino (velcro), ki se dobro
oprime površine brusilne ploskve, zato
traja zamenjava izrabljenega brusil¬
nega papirja le nekaj sekund. Na zadnji
strani ohišja je nastavek za priključitev
sesalnika, ki poskrbi za sprotno odstra¬

njevanje prahu in čisto delovno okolje.
Brusilnik Mouse je lahek, saj tehta ko¬
maj 1,4 kg, in priročen, saj ga zara¬
di ergonomsko oblikovanega ohišja lah¬
ko držimo le z eno roko. Zato je idealen
pripomoček v modelarstvu in maketar-
stvu, pri prenavljanju, dekoriranju in
še kje.

Obstajata dve različici vibracijskega bru¬
silnika Mouse. Cenejša, ki ima oznako
KA 160 in stane 11.990 tolarjev, vsebuje

8 različnih brusilnih papirjev, pri dražji,
ki ima oznako KA 160 K (slika 18) in
stane 19-560 tolarjev, pa je v ličnem pla¬
stičnem kovčku poleg orodja še 20 različ¬
nih brusilnih papirjev, 1 gladilna in 2 po-
lirnipodlogi, 4 blazinice iz žične volne, 6
različno oblikovanih brusilnih nastav¬
kov in izvijač.

V trgovinah z električnim orodjem je
pod blagovno znamko Piranha na raz¬
polago veliko dodatnega pribora za
brusilnik Mouse: osem garnitur, ki vse¬
bujejo po 5 kosov brusilnega papirja
zrnatosti od 40 do 240, dve garnituri
blazinic iz žične volne ter komplet za
glajenje in komplet za čiščenje.

Trsi 5  januar 2004

33

PRILOGA

7 ^_

)n ml-

ski nosilec in podložko ter privijte mati¬
co, nato pa z druge strani po vrsti nasadi¬
te vse oštevilčene letvice (slika 9), začen¬
ši s tisto, ki mora biti na vrhu mobila.
Zadnjo letvico utrdite s podložko in ma¬
tico, ki jo zategnite ravno toliko, da se
letvice še lahko vrtijo okoli osi. Oblika vi-

o

Oblika nosilca
za mobil, ki je
narejen iz
1 mm debele
aluminijaste
pločevine

@

barvnimi stekelci, kroglicami ali umetni¬
mi dragimi kamni, naj nanje z dvokom-
ponentnim lepilom prilepi koščke tanke
žice (sliki 11 in 12), te pa naj potisne
skozi izvrtane luknjice v izbranih letvah
(slika 13) ter jih na zgornji strani zakrivi.
Ne pretiravajte s številom okraskov in
barvami, da se vam lep izdelek ne spre¬
meni v kičasto navlako.

Mobil resda ni težak, vendar pa tudi ni
kdo ve kako lahek, zato naj bo vrvica čim
močnejša, mesto, kamor nameravate obe¬
siti mobil, pa čim bolj trdno. V lesen strop

jačnice je odvisna od tega, koliko se po¬
samezne letvice prekrivajo med seboj:
pri večjem prekrivanju bo vijačnica opi¬
sala le pol kroga ali največ en polni krog,
pri manjšem pa tudi dva. Vse je seveda
odvisno od širine in števila letvic, kar je
bilo omenjeno že na začetku tega pris¬
pevka. Kdor bo mobil okrasil z razno-

izvrtajte luknjo, ki ustreza velikosti navo¬
jev na kavlju, kakršne prodajajo v vsaki tr¬
govini z okovjem. Nekoliko več dela je s
pritrjevanjem mobila na betonski ali ome¬
tan strop, saj morate vanj izvrtati luknjo
za plastični vložek.

Vsekakor se glede mesta pritrditve
prej posvetujte z »odgovorno osebo« v va¬
ši družini, saj bi bilo škoda, če bi bil kot
sir naluknjan strop sveže pobeljene dnev¬
ne sobe razlog za takojšnjo in nepre¬
klicno prekinitev vaše obetavne modelar¬
ske kariere ...

Tehniška založba Slovenije je pred časom izdala knjigo
»Izdelajmo sami«. V njej poleg napotkov za izdelavo ba¬
krenega lestenca za sveče (slika levo) najdete še več kot
sto načrtov za izdelavo drugih uporabnih in dekorativnih
predmetov iz različnih gradiv - lesa, papirja, kartona, gli¬
ne, tekstilij in kovin. Bogato ilustrirana knjiga formata
19,5 x 24,5 cm ima 352 strani in stane 9.000 SIT, naročni¬
ki revij TIM  oziroma Življenje in tehnika  pa jo dobijo za
20 %  ceneje, torej že za 7.200 SIT.

Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana,
p. p. 541, tel.: 01/429 02 25, brezplačna številka: 080 12 90,
faks: 01/429 02 30, e-pošta: info@tzs.si,
spletna knjigarna: http://www.TZS.si

IZDELAJMO

SAMI

34

januar 2004 TIHI! 5

IZDELEK ZA DOM

Ustvarjajmo s steklom (5. del)

Namizni vodomet

MATEJ PAVLIČ

V dosedanjih nadaljevanjih serije
»Ustvarjajmo s steklom« smo se posve¬
čali predvsem izdelavi vitražev, pri ka¬
terih posamezne koščke različnih oblik
in barv sestavljamo s pomočjo samole¬
pilnega bakrenega traku in spajke. Sle¬
dita dva prispevka na temo mozaikov,
kjer koščke stekla lepimo na podlago.
Najprej bomo opisali preprostejšo me¬
todo izdelave mozaikov iz že narezanih
kvadratnih koščkov velikosti 15 x 15
mm, prihodnjič pa bo na vrsti opis izde¬
lave ploskovnega mozaika iz koščkov
stekla, ki jih pripravimo sami.

8. Mozaik iz kvadratnih koščkov stekla

Pred poldrugim letom smo v reviji
Tim (maj-junij 2002, str. 64-66) pisali
o izdelavi mozaikov iz koščkov razbitih
keramičnih ploščic, s katerimi je mogo¬
če popestriti videz večjega pladnja ali
vrtne oziroma klubske mize (slika 1).
Ta tehnika je sicer res preprosta in brez
dvoma najcenejša, vendar ima tudi svo¬
je pomanjkljivosti. Keramične ploščice
so v primerjavi s steklom precej debe¬
lejše, zato za krasitev manjših okrasnih
predmetov niso uporabne. Poleg tega
jih je težko lepiti na ukrivljeno povr¬
šino. V tem poglavju opisana tehnika
izdelave mozaika je preprostejša in pri¬
merna tudi za začetnike, saj izkušnje ka¬
žejo, da jo s pridom uporabljajo celo v
vrtcih.

Različno široke in visoke lončene
posode prodajajo na vrtnih oddelkih

Slika 1: S koščki razbitih keramičnih ploš¬
čic, ki jih z lepilom za keramiko prilepite
na podlago in nato zafugirate s fugirno
maso, lahko okrasite klubsko mizico..

vseh večjih trgovskih centrov. Obe po¬
sodi za sobni vodomet na sliki 2 sta bili
kupljeni pri Merkurju. Črna glazirana
vrtnarska skleda je visoka 10 cm in ima
premer 28 cm, navadni glinasti cvetlič¬
ni lonček pa je visok 10 cm in ima na
širši strani premer 11 cm. V hobijskih
trgovinah imajo bogato ponudbo barv¬

nih stekelc kvadratne oblike (15 x 15
mm), ki so namenjena prav izdelavi
mozaikov (slika 4). Ker je v enem pa¬
ketku 50 koščkov, prekrivanje prej
omenjenih posod pa jih zahteva prib¬
ližno 320, morate kupiti 7 paketkov.
Poleg stekelc potrebujete še posebno
dvokomponentno lepilo in belo maso
v obliki prahu za fugiranje (slika 5).
Majhno električno potopno vodno
črpalko poiščite na oddelkih za akvari¬
stiko ali v trgovini Conrad Electro¬
nic (BTC, Emporium), kjer po zelo
sprejemljivi ceni prodajajo model MI
Mouse italijanskega proizvajalca. Čr¬
palka z močjo 3,8 W, pretokom 300 1
vode na uro in največjo višino prečrpa¬
vanja 0,5 m je zelo majhna in zato
kot nalašč za sobni vodomet, poleg
tega pa ima tudi možnost nastavitve
pretoka vode (slika 13). Z nabavo ma-

Sliki 2 in  3' Pod narobe obrnjenim cvetlič¬
nim lončkom, postavljenim na sredino več¬
je okrogle posode, je skrita majhna električ¬
na potopna vodna črpalka. S kvadratnimi
koščki stekla oblepljeno posodo brez dodat¬
ka na sredini lahko uporabite namesto
majhnega akvarija ali kot posodo za sadje.

teriala torej ne bi smelo biti nobene
zadrege.

Da bi bili koščki stekla kolikor toli¬
ko enakomerno razporejeni po notra¬
nji površini posode oziroma zunanji
površini cvetličnega lončka, je nanje
pametno s šestilom in svinčnikom na¬
risati pomožne črte (slika 6). Med po¬
sameznimi pasovi širine 15 mm pusti¬
te vsaj 3 mm prostora za fugirno maso
(slika 7). S stekelci poskusno prekrijte
majhen del površine (slika 8), ob tem
pa lahko tudi že dokaj natančno izraču¬
nate, koliko steklenih ploščic boste
potrebovali.

Lepilo nanašajte sproti oziroma le
za kakih 10 koščkov vnaprej. Nanos
naj bo čim bolj enakomeren; najpri¬
mernejšo količino boste ugotovili že
po nekaj poskusih. Pazite, da z lepilom
ne zamažete površine stekelc in da z
njim ne zalijete fug, sicer v njih ne bo
dovolj prostora za fugirno maso.
Koščke polagajte čim bolj naravnost in
pritiskajte vedno enako močno, da ne
iztisnete vsega lepila izpod njih (slika
9). Za fine popravke, ki jih morate

mi 5  januar 2004

35

]hm

opraviti čim prej, uporabite zobotre¬
bec. Čeprav so koščki razmeroma
majhni, je treba nekatere vseeno še ra-
poloviti, da bi z njimi prekrili tudi dno
cvetličnega lončka. Stekelce zarežete z
nožem za steklo in odlomite s klešča¬
mi, kar je bilo opisano v prvem nada¬
ljevanju naše serije. Večjo posodo med
oblepljanjem notranje površine neko-

IZDELEK ZA DOM

je ravno prav velika in prožna ter ima
že zaobljene vogale (slika 12). Fugirno
maso na debelo nanesite na stekelca in
jo z enakomernimi potezami v vseh
smereh dobro vtisnite mednje. Posto¬
pek ponavljajte toliko časa, dokler ni
vsa površina povsem ravna. Na težje do¬
stopnih mestih in robovih si pomagajte
s prsti, ki so tudi v tem primeru še naj¬
boljše »orodje«. Z njimi premažite tudi
dno posode, ki ga nima smisla prekriva¬
ti s steklom, ker ga kasneje tako ali tako
ne bo mogoče videti. Takoj ko končate
s tem delom, z mehko in suho krpo na¬
rahlo zdrgnite površino, vendar le
toliko, da s stekelc odstranite še zadnje
ostanke fugirne mase. Nepravilnosti
popravite kar s prstom, ki ga prej namo¬
čite v vodo. Masa se razmeroma hitro
suši, toda popolnoma suha je šele čez
nekaj ur.

Kdor se je odločil narediti le okra¬
sno posodo (slika 3), je svoje delo

opravil, tiste, ki želijo narediti sobni
vodomet, pa čaka še izdelava »vodo¬
vodne napeljave«. Ta je sestavljena iz
majhne električne potopne vodne čr¬
palke, plastične cevke s premerom 6
mm in nekaj centimetrov dolgega
koščka 4 mm debele medeninaste cev¬
ke (slika 13), ki ga s silikonskim lepi¬
lom ali kar s fugirno maso prilepite v

liko podložite (slika 10), da prilepljeni
koščki med sušenjem lepila ne bi spol¬
zeli s svojega mesta. Lepilo »prime« si¬
cer že v nekaj minutah, vendar pa do¬
končno trdnost doseže šele po več
urah. Zato je najbolje, če med leplje¬
njem in fugiranjem pustite vse skupaj
stati en dan (slika 11).

Fugirni masi v prahu dodajte le toli¬
ko vode, da dobite kot zobna pasta go¬
sto zmes. Da se izognete nepotrebnim
stroškom in slabi volji, prej natančno
preberite proizvajalčeva navodila za
uporabo in jih dosledno upoštevajte. Za
nanašanje je najbolje uporabiti telefon¬
sko ali neveljavno čekovno kartico, ker

odprtino na dnu cvetličnega lončka,
na spodnji strani pa nanj nataknete
plastično cevko za povezavo s črpalko.
Voda bo pritekala po cevki in se po zu¬
nanji strani lončka zlivala nazaj v
posodo. Precej bolj dinamičen videz
izdelka boste dosegli, če v približno 80
mm dolgo medeninasto cevko z 2 mm
debelim svedrom 10 mm pod vrhom
izvrtajte 4 luknjice, na vrhu pa jo zas-
pajkate. Sedaj bo voda kot pri pravem
vodometu škropila na vse strani (slika
2). Da bi cevka trdno stala na lončku,
nanjo prispajkajte košček bakrene ži¬
ce, na robu lončka pa s kleščami nare¬
dite prehod za električni kabel črpalke
(slika 14).

Kogar veseli eksperimentirati, bo z
različnim razporedom, velikostjo in šte¬
vilom odprtinic v cevki ter s spreminja¬
njem pretoka vode skozi črpalko odkril
še vrsto zanimivih učinkov, ki temeljijo
na osnovnih fizikalnih zakonih.

Serijo člankov »Ustvarjajmo s ste¬
klom« pripravljamo v sodelovanju s
kamniškim podjetjem Promai, d. o. o.,
tel. 01/839-53-60, ki brezplačno prispe¬
va vse potrebno orodje in gradivo za
izdelavo predstavljenih izdelkov.

januar 2004  UTEI ] 5

36

ZA SPRETNE ROKE

Cvetke iz mase fimo soft

Iz mase oblikujte še eno kroglico za
obraz in jo pritrdite na sredino cveta. Iz
majhnih kroglic mase oblikujte tudi oči in
nos. Zarišite usta (slika 5).

ALENKA PAVKO - ČUDEN

Fimo maso gotovo poznate. Iz nje je
mogoče izdelati zanimiv pisan nakit, okra¬
ske, obeske za ključe, ipd. Če jo tanko raz¬
valjate, lahko z njo ovijete kozarce, vaze
in drugo steklovino, pa še in še bi lahko
naštevali. Običajna masa fimo je precej
trda in zahteva pošteno gnetenje, preden
se zmehča. Za tiste z manj močnimi prsti
je primernejša masa fimo soft, ki jo je laž¬
je oblikovati, na voljo je v 55 barvnih to¬
nih, 25 temeljnih in 24 vzorčnih z granit¬
nim, bleščečim, prosojnim in kovinskim
učinkom.

Še preden pride marec, si lahko iz
mase fimo soft na hitro oblikujete ne¬
kaj pisanih cvetk - znanilk pomladi. Po¬
trebujete maso fimo soft raznih barv,
vključno z zeleno, valjar, lesene palčke,
zobotrebce, orodje za oblikovanje gline
in nož (slika 1).

Slika 1. Potrebščine za izdelavo cvetk iz
mase fimo soft

(slika 3). Vanjo boste na koncu zabodli
dolgo leseno palico - steblo.

Cvet pazljivo odluščite s podlage in ga
obrnite. Z modelirnim orodjem v cvetne
liste zarišite brazde (slika 4).

Slika 3■ Na sredino dodajte sploščeno krogli¬
co mase.

Slika 4. Oblikovanje cvetnih listov

Slika 5. Cvetu oblikujte obraz.

V hrbtno izboklino zabodite leseno
paličico, oblikujte še dva lista in ju pritr¬
dite na steblo (slika 6).

Slika 6. Dodajte steblo in zelena lista.

Fimo maso utrdite s približno polur¬
nim segrevanjem v električni pečici šte¬
dilnika pri 130°C.

Maso zgnetite in razvaljajte približno
2-3 mm debelo. Nanjo z zobotrebcem na¬
rišite cvet s petimi listi in ga izrežite z no¬
žem. Robove oblikujte z orodjem za obli¬
kovanje gline (slika 2).

Fimo maso zvaljajte v kroglico, jo
sploščite in pritisnite na sredino cveta

Slika 2. Oblikovanje cveta iz razvaljane
mase

TT KI 5  januar 2004

37

Okrasne sveče

ALENKA PAVKO-ČUDEN

Sveče so čarobne, posebno če gorijo v
temi, saj prostoru prinesejo slovesno vzduš¬
je. Plamen daje mehko svetlobo, njegovo
migljanje riše sence, duh po parafinu pa raz¬
blini vsakdanje vonjave. Kaj je lepšega, kot
večerja pri svečah? Sveče so prav tako po¬
membna dekoracija slavnostne mize kot
porcelan, jedilni pribor in prtiči. Če so izde¬
lane ročno, so lahko nekaj prav posebnega.

O izdelavi sveč smo v reviji TIM pisali
že davno (Tim 2, oktober 1997), a vseeno na
kratko ponovimo: staljen parafin vlijete v
tog ali raztegljiv (gumijast) kalup, vanj vtak¬
nete stenj in počakate, da se talina strdi. Z
nagibanjem kalupa in vlivanjem barvnih pla¬
sti lahko dosežete razne pisane učinke. Vli¬
vanje skoraj hladnega parafina daje marmor¬
nato površino. Trikov je mnogo in vaja dela
mojstra.

V zadnjem času so v modi sveče iz želati¬
nastega parafina (slika 1), tudi o izdelavi tak¬
šnih sveč ste v reviji TIM že lahko brali.

Slika 1. Sveča iz želatinastega parafina

Zanimiva je tudi skleda, napolnjena s
prozornim želatinastim parafinom, v katere¬
ga so položene steklene posodice, napolnje¬
ne z barvnim želatinastim parafinom in ste¬
njem (slika 2). Videti so, kot bi plavale na
vodi.

Slika 2. Plavajoče svečke v prozornem žela¬
tinastem parafinu

Najenostavnejše je sveče mogoče okrasi¬
ti s servietno tehniko, ki smo jo na široko
opisali v prejšnjih letnikih (slika 3).

Slika 3- Servietna tehnika je primerna tudi
za okraševanje sveč

Novost, ki je pred kratkim obnorela ho-
bijske navdušence, pa je okraševanje sveč s
parafinskim svinčnikom. Gre za priročno
plastenko, napolnjeno s tekočim parafinom.
Na voljo je cela vrsta barv, vključno z zlato,
srebrno, bakreno in drugimi kovinskimi
toni. Z njo je mogoče po površini sveče risa¬
ti kot s peresom: delo je otročje lahko, če le
imate mirno roko.

Za okraševanje potrebujete belo ali barv¬
no svečo poljubne velikosti in oblike ter raz¬
nobarvne parafinske svinčnike. Če se bolj
kot na sprotno domišljijo zanesete na prej
pripravljeno skico, potrebujete tudi koniča¬
sto pisalo in primerno povečano kopijo mo¬
tiva. Za risanje tanjših črt lahko na plastenko
privijete risalno konico: na voljo so v različ¬
nih debelinah. Pomagate si lahko tudi s pa¬
pirnatimi šablonami (slika 4).

Slika 4. Potrebščine za okraševanje sveč s
parafinskim pisalom

Vnaprej pripravljen motiv na mehkem
papirju položite na površino sveče in s ke¬
mičnim svinčnikom, zobotrebcem ali svinč¬
nikom vse črte narahlo prevlecite. Konico
pritiskajte ravno prav močno: dovolj, da se
motiv prekopira na površino sveče in ne
preveč, da se ne poškoduje glazura (slika 5).

Slika  5. Prenašanje motiva s papirja na
svečo

Z nekaj vaje boste parafin iz plastenke iz¬
tiskali enakomerno in hkrati vlekli lepe črte
(slika 6). Pri risanju ravnih črt si lahko po¬
magate s trikom: na svečo narahlo nalepite
lepilni trak in črte vlecite ob njegovem
robu.

Slika 6. Risanje s parafinskim svinčnikom

Razne barvne tone parafina je mogoče
na površini sveče med seboj mešati, dokler
se iztisnjena snov ne strdi. Pri tem si lahko
pomagate z zobotrebci, penasto gobico, čo¬
pičem, ipd. in z mešanjem parafina dosežete
prelivajoče se učinke (slika 7).

Slika  7. Prelivajoče se barvne učinke dose¬
žete z mešanjem nestrjenih barv na površi¬
ni sveče.

38

januar 2004 [TIKI 5

ZA SPRETNE ROKE

Zanimive učinke daje kombinacija ser-
vietne tehnike in risanja s parafinskim svinč¬
nikom. Na svečo najprej prilepite motiv s
papirnatega prtička, nato pa ga dodatno
okrasite (obrobite) s parafinskimi svinčni¬
ki ustreznih barv. Tako ploski motiv s servie¬
te poudarite z reliefno obrobo. Za slovesno
»piko na i« dodajte še kovinsko obrobo (sli¬
ka 8).

Slika 8. Kombinirati je mogoče servietno
tehniko in risanje s parafinskim svinčni¬
kom.

Ponavljanje motivov je enostavno, če si
pomagate s šablono, pa če gre za geometrij¬
ski ali fantazijski vzorec (slika 9). Pri upora¬
bi šablone pazite, da pri njenem odstranjeva¬
nju s površine sveče ne zmažete parafinske¬
ga nanosa. Odvečni nanos parafina popravi¬
te z zobotrebcem, dokler je še mehak. Ko se
strdi, si pomagajte z modelarskim nožem.

Slika 9. Za ponavljajoče se motive je pripo¬
ročljiva uporaba šablon.

S parafinskim peresom lahko okrasite
sveče za vse priložnosti: otroška praznova¬
nja (slika 10), rojstnodnevna darila (slika
11), poletne zabave (slika 12), družinska
praznovanja (slika 13)....

Slika 10.

Sveča
otroškimi '
motivi

Slika 12. Sveči z morskimi motivi za polet¬
ne vrtne zabave

Slika 13■ Okras za velikonočno mizo

Da ne boste zgubljali časa z risanjem mo¬
tivov, vam jih nekaj ponujamo.

Rože so motiv za stare in mlade ter za
vse priložnosti (slika 14), na sveče za polet¬
ne zabave sodijo ribe (slika 15), zabavni pa
so tudi kuščarji (slika 16).

Slika 14.
Tale cvetlični
motiv je mogoče
obračati in sestavljati.

Slika 15.
Ribe
sodijo
na sveče
za poletno
obmorsko
vrtno
zabavo.

s kričečimi barvami, da bo vesele sorte.

TIK ] 5  januar 2004

39

Nenavadna balerina

Figuro plesalke v pasu prerežemo na
pol, na obeh koncih naredimo približno 2
mm širok zavihek in oba dela figure prile¬
pimo na vetrnico (glej sliki 4 in 5).

MIHA ZOREC

Da je topli zrak redkejši od hladnega
in da se zaradi tega dviguje, zelo težko vi¬
dimo, saj je tok toplega zraka skoraj nevi¬
den. Res je, da lahko ta pojav občutimo,
če nad vir toplote (npr. vroč radiator) po¬
stavimo roko ali pa občudujemo toplo¬
zračni balon, ki plava po nebu. Še bolj za¬
nimivo pa je, če ta fizikalni pojav sami
preizkusimo ali celo uporabimo.

Dviganje toplega zraka lahko pokaže¬
mo na zelo preprost način. Če izdelamo
vetrnico in jo postavimo nad svečo ali
vroč radiator, se bo začela hitro vrteti.
Ker pa sama vetrnica ni kdo ve kako za¬
nimiva, nanjo prilepimo človeško figuro
in dobimo balerino, ki se neutrudno vrti
in vrti, vse dokler ji je toplo pod nogami
(slika 1).

Izdelava

Iz tankega kolažnega papirja izrežemo
figuro balerine in krog, iz katerega bomo
izdelali vetrnico (slika 2).

Krog štirikrat prepognemo in po ro¬
bovih zarežemo proti središču, približ¬
no do treh četrtin polmera. Nato izmeno¬
ma zapognemo konce krilc vetrnice -
enega navzdol, drugega navzgor (slika 3).

Roki, ki se stikata nad glavo figure, zle¬
pimo v lok in ga na sredini prebodemo z
buciko (slika 6). Skozi luknjico napeljemo
sukanec in na koncu naredimo dovolj ve¬
lik vozel, da se figurica ne more sneti.
Drugi konec sukanca privežemo na žični
nosilec (slika 1), ki ga izdelamo iz 1 mm
debele varilne žice. Namesto sukanca lah¬
ko uporabimo kar buciko z okroglo pla¬
stično glavico. Zlepljeni roki prebodemo
od spodaj navzgor, luknjico nekoliko raz¬
širimo (manjše trenje), nato pa konico
bucike zakrivimo in z lepilnim trakom
prilepimo na žični nosilec.

Balerina se najlepše vrti nad vročim
radiatorjem ali termoakumulacijsko peč¬
jo, oba namreč zagotavljata širok in enako¬
meren dvigajoči se tok toplega zraka. Se¬
veda pa se balerina vrti tudi nad svečo,
vendar moramo biti v tem primeru zelo
previdni, saj lahko papirnata figurica
kaj hitro zagori. Oddaljenost figurice od
plamena določimo s poskušanjem. Naj-
prej jo postavimo visoko nad plamen, nato
pa jo počasi spuščamo, dokler se ne začne
vrteti.

Opozorilo: Če boste uporabili sve¬
čo, bodite skrajno previdni in papir¬
nate figure ne postavljajte preblizu
plamena, saj lahko zagori že nekaj
centimetrov nad njim. Svečo prižigaj¬
te le ob prisotnosti odraslih!

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefoto-
kopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije,
d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno
revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe.
Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. januarja 2004 prispele na naš na¬
slov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Erik Pipan, Križ 82, 6210 Sežana,
Mirko Dajčman, Žgečeva ul. 8, 2250 Ptuj, Samo Zorko, Pešpot 12, 8250 Brežice.

Čestitamo!

NAROČILNICA___

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.
Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum: Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

40

januar 2004  TIKE 5

V dSJKOTVU

1. Miran Kos med letenjem z modelom letečega krila žagi nad Me¬
sečevim zalivom v Strunjanu. Stiroporni model z razpetino kril
1200 mm in maso 550 g je prekrit z barvnimi lepilnimi trakovi.
Poganja ga elektromotor speed 400, 7,2 V s propelerjem giin-
ther, akumulatorsko baterijo 8 x Sanyo 350 mAh in krmilnikom Jeti
18 A.

2. Academyjin N. A. F-86F - 30 sabre iz obdobja korejske vojne, v
merilu 1 : 48 in pobarvan s srebrnimi odtenki akrilnih barv Lifeco-
lor, je izdelek maketarja Sama Štempiharja.

3. Anja Korošec z RV-maketo jadralnega letala DG-100, ki jo je izde¬
lal Janko Rupar, pred poletom na Jamniku, priljubljeni točki za po¬
bočno letenje. Model ima razpetino kril 3400 mm in tehta 2,4 kg.

4. Maketo letala A-10 iz deprona poganjata dva raketna motorja Ra-
pier z dolgim delovanjem (25 sekund) češkega proizvajalca Jana
Zigmunda (na sliki). Model je krmiljen z miniaturno RV-napravo.

5. Desetletni Iztok Ogulin, član MD Bela Krajina, je gotovo eden
najmlajših RV-pilotov pri nas, saj leti že tri leta. Na sliki je z Robbe-
jevim motornim modelom cessna skyhawk (razpetina kril 1300
mm, motor Enya 4,08 cm’).

Foto: M. Čuden , I. Čuš, J. I. Lokovšek in J. Rupar

IGRICA

MIŠKOV

SPOMIN

Igrajmo se spomin
s karticami Dobrega
miška in njegovih
prijateljev.

40  kartic,
od 3. do 99. leta!
Cena: 1.890 SIT

Pomembno

sporočilo

Le čigava je
tkanina,
ki se je znašla
v poštnem
nabiralniku
Dobrega miška?
Del sporočila,
na katerem
je pisalo, čigavo
je blago, manjka.

Bo dobremu
mišku tkanino uspelo vrniti lastniku?

Vetrovni dan

Zelo piha in odnaša stvari na vse
konce in kraje. A dobri mišek
prijateljem nima časa pomagati.
Takoj mora odleteti na Deveti oblak,
kjer so težave.

Frančkove

GLASBENE URICE

Čarobna torta

Dobri mišek mora Rilčevi
dostaviti posebno torto.
Odide v Cvetkino trgovino
in jo kupi.

Tedaj pridrvi Oskar
in mišku torta zleti iz rok.
Perček in Dobri mišek
se odločita, da bosta
torto spekla sama.

Pa jima bo uspelo?

ANGELČEK -
DOBRI MIŠEK

24 barvnih strani, 20 cm x 20 cm

Angelček

Cena

posamezne
knjižice:
1.890 SIT

Frančkov

BRALNI KROŽEK

Franček

IN ČAROVNIŠKA

PRFnSTAVA

\ 9 -

Vetrovni* 4<»n

Tam pa ga čaka presenečenje.


32 barvnih strani,
15,2 cm x 22,8 cm

Cena

posamezne
knjižice:
1.890 SIT


Tehniška založba Slovenije

Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
brezplačni telefon: 080-17-90, faks: 01/47-902-30
e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si

20 • TIRI 5  • januar 2004 TIRI 5  • januar 2004 • 21

Ki

OD >

SKwM^o0Coso)Oi^CA)ro

cooo^cncn^coro

C/)<

c/)< 0<
0  0 )
g; cr

0 o

3 D
03 0)

1 I

N 0
(0 T3

"O N<
O CD
7T

^ O

§ 3
<  CD

O X*

03

O.

O3T3ONC/3NDC0

C/3Q3CDO'03'O03O"O

““•0§-®3=S
O« •=:  CL 5. (D CL

g"®

(f»  0-5. “o- 3

05  7 T o O g 1  - *

o ® CD “

O. CL
CD 0

7T° O ^- N  “

5. a "o o- o

0  0 w
c/) 0) 03
03

O

TJ

"O N
O 0
7T CL

3«i:

3 |
o g;

C/3 C/3

—*- r-t-

o
~o

O 03
C2. Q<
03

0)

3. D

S °
0 0)

3

o

o

03

3  0 0 0 N "O
q- q- tj  03 o

Si ® » 3 §-§-

® IB o 3  M' g
3 ŠT  K-®’

2 . 5  o OT ®

' 5 ® ffl

m S

m

®

3

ro

3

*

O

CA

O

<

Z

o

>

a ^

n a

P

E

S S 5S.

5«

*-t p

K

c/i

o

O 3
.3. CD
0)

3

3

ST s

Gr 3

5' ®
0

C/K

II

< <
0  0
N N
0 0
3 D

cr cr cr <
C C C 0

7T 7T 7T N

O O O OJ
< < < D

0  0
0 0

0  0
0  0

0  0
0  0

cr o -  cr fr 0  0 <

c “ c S 3 3 s

O §. O £- S ® ®

< Cf < ‘H. p*r tc  o

c _CD O O —

o> ® •—■ < < ®

^ 0  cr_0

0  0  0
čp" 0 0 0

CL

< <
0  0
N N
0  0
D =J

0  <
ZJ 0
5 N
0

7T =3
O
<

< <
0  0
N N
0  0
3 D

o

O

O

O

3

O

a

CL

B

© ^
” S

^ P

v

S3

C

P

n


^d

p

K

©

©

rs<

®

cn

® ®
cn cn

CD ® CD
cn cn cn

M

a

<

o

3

3

cr

0

0

0

CL

<

II

G ->l
03^

co x

X ^

co

03

_>._^cncncncn-5cncncncncnaicncncncn

cn cn cn

o

3

3

3

3

K 3  cn cn N3 N3

o

7Š

o

0

o

<

N)

n

u

00

cn

J

x r

w

y X

N)

ero

*-!

OS

ro

"-S

P

t/j

p

- B


P

rt

*d

p

<

to o<

C/5

©

s

o

p

p

UVJUUUvUU


</

DO«

0)

q

Is)

w

p

10

o

p

K)

P

IO

ro

H

K H

s

v

s

c

v

►1

K

©

©

22 • TIRI 5  • januar 2004 TIH 4  • januar 2004 • 19