SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 12
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 11 de abril - 11. aprila 2013
korak k
pomiritvi
Škof dr. Gregorij Rožman se vrača v domačo zemljo FRANCI PETRIČ _
SLOVO V LEMONTU
Škof Rožman bo počival v domovini
Na letošnjo belo nedeljo, 7. aprila, se bodo (glej članek na tej strani, op. ur.) verniki v Lemontu pri Chicagu in z njimi drugi ameriški Slovenci poslovili od posmrtnih ostankov 29. rednega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je od 23. novembra 1959 počival na samostanskem pokopališču nedaleč od tega osrednjega božjepotnega središča ameriških Slovencev. Če bo vse teklo, kakor je predvideno, bomo škofa še ta mesec lahko pokopali v Sloveniji. Z njim se bodo simbolično vrnili v Slovenijo vsi pokojni begunci, ki so ob koncu druge svetovne vojne odšli po svetu in jim je bil škof Rožman edina moralna opora v težkih časih.
Pobude za vrnitev škofa Rožmana v Ljubljano so bile izražene že večkrat. To je bila osebna želja tudi njegovega tajnika škofa dr. Stanislava Leniča (bil sem njegov tajnik). Večkrat je v času po demokratičnih spremembah dobil tako pobudo tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar. Zanimivo je, da je uradno pobudo za prekop škofa Rožmana dal tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Vatikansko državno tajništvo je 2. novembra 2001 pobudo pozdravilo, vendar s pogojem, da pride do revizije sodnega procesa proti škofu Rožmanu. Kučan je vztrajal: »Grob v domači zemlji mu gre po našem razumevanju evropske krščanske civilizacije ...« Pogoj državnega tajništva glede razsodbe komunističnega sodišča je bil izpolnjen šele 1. oktobra 2007. Takrat je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obsodbo škofa Rožmana zaradi številnih postopkovnih napak razveljavilo. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 10. aprila 2009 kazenski postopek proti njemu dokončno ustavilo. Pred tem je pisno pobudo za »vrnitev škofa Rožmana v Slovenijo« dala nadškofu Uranu tudi Nova slovenska zaveza. Zapisali so: »Posebej bi radi opozorili na dejstvo, da je škof Rožman tudi po 50 letih še vedno pokopan v tuji zemlji, tam daleč v ameriškem Lemontu, kjer njegov grob obišče le malo Slovencev (op. ur. iz domovine).«
V petek, 1. februarja letos, je ljubljanski nadškof dr. Anton Stres na tiskovni konferenci ob podpori nominaciji Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir slovenski javnosti že sporočil, da so se začele bližnje priprave za prekop škofa dr. Gregorija Rožmana. Med drugim je dejal: »Želimo, da prenos in pokop ostaneta na etični ravni pravice do dostojnega pokopa v domači zemlji, kar bi bil korak naprej k pomiritvi.« Prav v tistih dneh so svetovni mediji objavili novico o prevozu posmrtnih ostankov zadnjega jugoslovanskega kralja Petra Karadordevica iz Libertyvilla pri Chicagu v Beograd.
Jubilej ljubljanske škofije, ki je pred 550 leti, v letu 1463, dobila prvega škofa žiga Lamberga, je priložnost, da sklenemo še eno odprto poglavje v zgodovini osrednje škofije na Slovenskem. Poglavje, ki močno zaznamuje slovensko polpreteklo dobo in sedanji čas. Zgodovinski okvir nam daje tudi 130. obletnica Rožmanovega rojstva. Spodbuja nas zgled drugih, npr. Srbov, ki so prekopali svojega kralja; Madžarov, ki so iz Einsidelna prepeljali kardinala Mindszentyja (1991), bosanskih Hrvatov, ki so pokopali nadškofa Šarica v Sarajevu, ...
Kar nekaj pa je ljudi, ki mislijo, da čas za tak prekop ni primeren. Za vse primernega časa ne bo nikoli. Ideološko nabito zgodovinopisje polpretekle dobe je tako skazilo škofovo podobo, da pri nas še dolgo ne bomo slišali neobremenjene sodbe — vsaj dokler bodo imeli nekateri od tega tudi politične, gmotne ali karierne koristi ... Pokop škofa Rožmana je kljub vsemu temu poziv slovenski javnosti, da v narodnem interesu končamo ideološke obravnave in spopade ter se s skupnimi močmi lotimo resnih težav, v katerih se je znašla domovina. Svet Sloveniji zadnje dni napoveduje bankrot; le zavzeto, nesebično in pogumno delo za prihodnost naše države, brez nepotrebnih ideoloških spopadov, nas lahko reši. Svojo zrelost in državljansko zavest bomo dokazali tudi s pietetnim pokopom škofa, ki je bil žrtev revolucije in državljanske vojne. Ter dolgoletne ideološke vojne, ki za nekatere pri nas še kar traja. Nevarnost je, da zato tudi vsa Slovenija postane njena žrtev. Čas je, da pride do pomiritve.
(Iz Družine)
Ameriški in kanadski Slovenci so se v nedeljo, 7. aprila, v frančiškanskem samostanu v Lemontu pri Chicagu, poslovili od pokojnega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. Po 68 letih izgnanstva se njegovi posmrtni ostanki vračajo v domovino. Škof Rožman je bil v Lemontu pokopan leta 1959.
Ob 15. uri je bila maša zadušnica, ki jo je daroval upokojeni pomožni škof Edvard Pevec iz Clevelanda. Z njim sta somaševala ljubljanski pomožni škof Anton Ja-mnik in upokojeni pomožni škof iz Chicaga John Gorman. V nagovoru po evangeliju je škof Pevec izrazil zadovoljstvo, da bo pokojni ljubljanski škof kmalu pokopan v domovini. Rožmanove posmrtne ostanke bodo namreč v soboto pokopali v ljubljanski stolnici.
»V ljubljeni Sloveniji, kjer je bil rojen, krščen in posvečen v duhovnika ter nato v škofa, so se mnogi obrnili proti njemu. Nekoč ljubljeni in spoštovani ljubljanski škof je postal nezaželena oseba«, je poudaril škof Pevec. Cerkev je bila namreč v tistem času preganjana s strani komunističnega sistema. Vse to svoje trpljenje je po njegovih besedah prenašal v tišini.
»Oblast je mislila, da se bo čreda razbežala, če
bodo umazali njihovega pastirja«, je poudaril škof Pevec in dodal, da se je Rožman kot dober škof zavedal, da je njegova naloga, da gre naprej in poučuje ljudi, še posebej sredi tolikih laži. »Na njem je bilo, da je širil resnico, s tem pa se je izpostavil nevarnosti s strani komunizma, ki bi lahko uničil vero slovenskih vernikov in škodil slovenskemu narodu«, je poudaril. Spregovoril je tudi o njegovi trnovi poti obsodbe sodelovanja z okupatorjem.
Dobro leto je imel škof Pevec priložnost živeti ob njem in se od njega učiti, kako biti dober škof, kako zbrano moliti in obhajati evharistijo in kako biti sam. Škof Rožman je bil zvest škof, ki je znal trpeti v tišini, dober pastir tudi na daljavo, načelen in prijazen do vseh.
Ob sklepu je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik prebral pismo nadškofa Antona Stresa. V njem je med drugim zapi-
sal, kako je škof Gregorij Rožman podpiral mnoge Slovence, ki so morali pobegniti v Združene države Amerike. »Ohranili so svojo vero in ljubezen do domovine. In so postali tako kot ste vi danes ponos nove domovine, slovenskega naroda in zdaj demokratične in samostojne države republike Slovenije.« Svoje življenje je škof Rožman daroval za Božjo slavo in srečo vernikov, je zapisal nadškof Stres in se ob sklepu zahvalil vsem vernikom v Lemontu, ki so zanj tako lepo skrbeli. Vendar pa je zdaj prišel čas, da se izpolni njegova želja in pravica, da njegovo mrtvo telo počiva v domači zemlji.
Izkušnjo škofa Gregorija Rožmana dobro pozna 96-letni upokojeni profesor in nekdanji urednik časopisa Ameriška domovina Vinko Lipovec. Ob sklepu slovesnosti je spregovoril o zgodovinskem ozadju iz časa pred drugo svetovno vojno in
med vojno.
Škof Rožman je bil v prvi vrsti verski voditelj in splošno priljubljen človek, je poudaril Lipovec. Dolgo je svaril pred nevarnostjo komunizma za Katoliško Cerkev. Zato so komunisti začeli gonjo proti njemu. »Grozili so, da če ga bodo dobili v roke, da ga bodo živega razrezali, on pa je vztrajal na svojem položaju, povedal je, da je to njegova dolžnost, da varuje vero in Cerkev in slovenski narod«, je povedal Lipovec. Zaradi groženj se je odpravil na Koroško, vendar pa njegov umik iz domovine ni bil prostovoljen. »Njegova glavna želja je bila pomagati ljudem, ki so bili v stiski«.
Komunistom pa to ni nič pomenilo. Škofa Rožmana so z izgovorom domnevnega sodelovanja z okupatorjem in izdaje obsodili na 18 let zapora, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Slovenska sodišča so leta 2009 dokončno ustavila postopek proti Rožmanu, s čimer je bil izpolnjen pogoj Vatikana, da ga vrnejo v domovino, kar je bila tudi Rožmano-va želja.
Pogreb nekdanjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana bo to soboto, 13. aprila ob 15. uri v ljubljanski stolnici. Soma-ševanje bo vodil ljubljanski nadškof Anton Stres.
Slovenija bo kos izzivom
Ta torek, 9. aprila, se je premierka Alenka Bratušek mudila v Bruslju. Tam je poudarila, da je prva naloga Slovenije stabilizacija bančnega sistema; začetek delovanja slabe banke je napovedala v juniju, prve postopke glede privatizacij pa do poletja.
Premierka Bratuškova je v Bruslju tiste, ki ugibajo o Sloveniji, pozvala, naj svoje ocene utemeljijo z dejstvi, ne špekulacijami. Prav tako je zatrdila, da se bo Slovenija odločno spopadla s tremi ključnimi izzivi: ureditvijo bančnega sektorja, privatizacijo in konsolidacijo javnih financ. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso je po srečanju s slovensko premierko dejal, da »Slovenija se sooča z zelo zahtevno nalogo«. »Ne samo da mora izvesti reforme, temveč mora zgraditi nacionalni konsenz, potreben za izvedbo teh reform,« je opozoril Barroso. »S tega sestanka prihajam z občutkom zaupanja, da bo Slovenija kos izzivom,« je še poudaril.
Na konkretno vprašanje, ali bo Slovenija sposobna sama rešiti probleme ali bi morala zaprositi za pomoč, pa je odgovoril, da Slovenija za pomoč še ni zaprosila in da tudi nimajo indicev, da naj bi. »Slišali ste predsednico vlade, da Slovenija ne pričakuje, da bo to potrebno, ter zelo močna sporočila, da bodo storili vse, da se temu izognejo,« je še povedal Barroso, ki verjame, da bo Slovenija z ambicioznimi in hitrimi ukrepi ustrezno okrevala. Bratuškova pa je zatrdila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama
z doslednim izvajanjem ambicioznih ukrepov, Barrosu pa obljubila, da bo Slovenija nadaljevala ukrepe, ki bodo zagotovili stabilnost države. »Pred nami in mojo vlado niso lahki časi, tega se zavedamo in na to smo pripravljeni,« je dejala.
Stvar seveda ne bo enostavna. Vlada pa je medtem že v četrtek, 4. sprejela nekaj odločitev oziroma izhodišč za pogajanja s sindikati glede obvladovanja plačne mase za javni sektor. Kot je pojasnil minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, proračun za leto 2013 predvideva znatno znižanje plačne mase, niso pa bili sprejeti nobeni ukrepi, na kakšen način to storiti, saj bo drugače zmanjkalo denarja za plače. »V tem letu moramo znižati porabo v vseh štirih javnih sektorjih za 6,4 odstotke oziroma 288 milijonov, pri čemer se je do zdaj rezalo najmanj v zdravstvu, največ pa v javnih zavodih,« je navajal Virant.
Kriza v centru PEN
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Slovenski center mednarodne organizacije PEN, ki druži pisatelje, pesnike in publiciste po širnem svetu, je doživel hud udarec. Začelo se je, ko so iz upravnega odbora 25. marca sporočili, da so izključil iz svoje srede nekdanjega premiera Janeza Janšo. Kot so še zapisali, so ga iz PEN izključili zaradi več javnih izjav, ki naj ne bi bile v skladu s temeljno listino mednarodnega PEN.
Iz protesta nad ravnanjem Slovenskega centra PEN je dan po objavi Janševe izključitve iz njega izstopil Andrej Capuder. Romanist, pisatelj, prevajalec, esejist, nekdanji minister za kulturo ter veleposlanik je pojasnil, da se je za izstop odločil v ugovor »servilni potezi Slovenskega PEN, ki je bila izglasovana v najožjem krogu, v soglasju z zdajšnjo politično klimo, kjer sta na kocki čast in svoboda slovenskega naroda«.
Za ta korak se je odločil tudi lju-
bljanski nadškof metropolit Anton Stres. Nadškof je izključitev Janše označil za politizacijo. Ker bi njegovo nadaljnje članstvo v Slovenskem centru PEN lahko pomenilo, da se s tem strinja, je nepreklicno izstopil iz organizacije in odgovorne prosil, naj to upoštevajo.
Med drugim so iz PEN-a izstopili tudi Dimitrij Rupel, Tone Kuntner, Niko Grafenauer, Alenka Puhar, Bra-
ne Senegačnik, nato pa še tržaški pisatelj Boris Pahor. Po poročanju spletnega portala Slomedia.it je povedal: »Preko medijev sem izvedel, da je PEN izključil Janeza Janšo. Ker menim, da PEN ne sme slediti politiki, ga zapuščam«. Izstopno izjavo je podal tudi Jože Snoj. In končno tudi najbolj priznan sodobni slovenski pisatelj Drago Jančar.
Jančar je predhodno izrazil odboru svoje negativno mnenje o Janševi izključitvi. V odstopni izjavi poudarja: »Z razumom, srcem in javnim delovanjem sem bil dolga leta privržen idealom Listine PEN. In prav zato, ker v te ideale še zmeraj verjamem, hkrati pa vidim, da se odborniki Slovenskega centra PEN slovesno požvižgajo na moje mnenje, v tej organizaciji več ne želim delovati, se pravi, da izstopam. To je zame zelo težka in žalostna odločitev, vendar drugače
TONE MIZERIT
ne morem.«
VTISI IZ SLOVENIJE
Povej mi nekaj besed ... in povem ti, od kod prihajaš
(Od našega dopisnika)
S posluhom nam ni omogočeno le petje; z njim lahko odkrijemo tudi kraj, deželo, pokrajino, od koder je sogovornik. Nekateri s posluhom morejo tudi posnemati, oponašati ljudi iz določenega kraja; morejo tudi privzeti melos govorice svojega okolja.
Vsi smo velikokrat slišali, da argentinski Slovenci govorimo 'po primorsko'. Ko so skušali ugotoviti, od kod prihajamo, so nas vedno postavili nekam na Primorsko. Ker sem imel kar precej prilik spoznati, kako govorijo Primorci iz raznih krajev, se nisem mogel sprijazniti s to ugotovitvijo. Nisem vedel (slišal), kako govorimo 'Argentinci', a tako kot Primorci gotovo ne!
Že pred leti sem neko noč ujel pogovor na radiu Ognjišče med voditeljico programa in nekom, ki je bil slišati, kot da je s Primorske. Program je že prekoračil svojo časovno polovico; imen ni bilo slišati, predstavljal pa sem si, da so ga pripravili v koprskem radijskem studiu. Zato bi kar na tri črke padel (če ne bi bil že v postelji), ko so povedali, da je bil 'Primorec' - basist Luka Debevec Mayer! Torej bo moralo držati, da imate/m primorski naglas.
Tudi že pred več leti sem imel za sodelavca Nenada. Ne vem, če je bil rojen v Sloveniji ali v eni izmed južnih republik nekdanje Jugoslavije in govoril je jasno slovenščino. Ko pa je spregovoril v svojem maternem jeziku,
se mu je obraz popolnoma spremenil. Spremenil v tem, kako je nastavil spodnjo čeljust; ne znam razložiti, kako, a obrazne geste so bile drugačne od tistih, ko je govoril v slovenščini.
Zdaj nam je že 'v ušesih' argentinska slovenščina, a ne kot primorska; hitro jo odkrijemo kot suvereno, neodvisno od drugih melosov. Tako smo spoznali, da tudi argentinski Slovenec drugače artikulira kosti svojega obraza, ko govori v svojem maternem jeziku. Prej nam je zvenela v ušesih slovenščina angleško, nemško ali italijansko govorečih, zdaj razločimo tudi argentinsko/pristaniško (por-tenjsko) slovenščino.
Ker na TV ekranu sprejemamo programe iz raznih delov Španije, že nekako dojamemo, kdo je iz Andaluzije, iz Madrida, iz Galicije. Vsak ima svojo govorno posebnost. Ker pa je v Španiji veliko španskoameriških prebivalcev, je tudi njihova govorica neka posebnost. In argentinska španščina (kastiljščina) je spet nekaj posebnega, ki je simpatična samim Špancem, pa tudi drugim Evropejcem, ki se učijo kastiljščine. Nezgrešljiva.
Če bi tisto sredo z belim dimom prižgali televizijo šele v trenutku, ko je mož v belem stopil na balkon in pozdravil, pa bi prej ne slišali, kdo je novi papež, - bi vedeli, da je 'naš' že po tem, kako so izzveneli njegovi 'frateli e sore-le' ... Ne more zakriti, da je porteno.
GB
SLOVENSKI UMETNIKI
V družbi evropskih mojstrov
Ta mesec se bo v Parizu odprla razstava, ki bo prvič slovensko likovno umetnost v tako velikem obsegu predstavljala v francoski prestolnici. Kot je znano, pripada čast četverici slovenskih impresionistov, ki bodo z neobremenjenim pogledom tujega občinstva in stroke dobili tudi umestitev v širšo umetnost tistega časa.
Prav tega se posebej veselijo v Narodni galeriji, ki so se leta 2006 začeli prvič pogovarjati o takšnem gostovanju. Čas, ko Narodni dom, ki je namenjen prezentaciji stalne zbirke, obnavljajo (obnova naj bi bila končana do jeseni 2015), je tudi najbolj primerno obdobje, ko
lahko tako pomembna dela zbirke pogrešijo.
Razstava Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920 (gre za izbor del postavitve, ki smo jo imeli leta 2008 priliko videti tudi v Ljubljani) bo v pariškem Petit Palaisu na ogled od 18. aprila do 13. julija. V stavbi, ki sicer hrani dela najpomembnejših umetnikov zahodnoevropske umetnosti - od Rembrandta in Rubensa do Cezanna in Modiglianija, bo v dvorani, namenjeni občasnim razstavam, slovensko ustvarjanje predstavljalo 200 eksponatov, med temi slike, kipi, risbe, karikature, knjižna oprema, fotografije Bertholda in Kobilce, Grossmannovi filmi, arhitekturo pa bo predstavila videoprojekci-ja. Poleg del Ivana Groharja, Matije Jame, Mateja Sternena in Riharda Jakopiča bodo med drugim na ogled tudi realistična dela; Ferda Vesela, Poletje Ivane Kobilce in Lov Jurija Šubica, vendar ne tisti, ki ga dobro poznajo obiskovalci Narodne galerije, ampak različica, ki se je ohranila
v Franciji. Šubic je sliko pripravljal za pariški Salon in jo zasnoval na številnih študijah (francoska različica se od bolj znanega dela razlikuje po zrcalni postavitvi in psu, ki leži ob stolu).
Kako drugačen je francoski pogled na dela slovenske četverice, se je pokazalo že pri pripravi spremljajočih tiskovin in oglasnega materiala, ki so ga v muzeju okrasili z Groharjevimi Grabljicami, medtem ko je slovenske kolege (pa tudi občinstvo ob že omenjeni ljubljanski razstavi) bolj nagovarjal Sternenov Rdeči parazol.
V Narodni galeriji letos zaznamujejo tudi 50-letnico izobraževalne dejavnosti. Leta 1963 je bil zaposlen prvi kustos pedagog in dolgo so pripravljali vzorčno tovrstno dejavnost za vse druge muzejske ustanove, poudarja direktorica. Odslej vodstev ne organizirajo le po galerijskih zbirkah, ampak popeljejo svoje obiskovalce tudi v baročno Ljubljano. V prihodnje pa bodo pripravili tudi vodstvo po ključnih točkah, povezanih s slovenskimi impresionisti.
Sredi nevihte, potres. Tako bi lahko opisali dogodke zadnji dni, ko je nasilno deževje povzročilo v obeh prestolnicah, državni in provincijski, hude poplave, z desetinami smrtnih žrtev in ogromno denarno škodo. Pojav je začasno zaustavil notranja politična trenja, a še bolj jasno pokazal, da v politiki ne bo miru. Nasprotno, vojna se šele začenja.
Kriva ni voda ... Res je, da se argentinsko podnebje spreminja, da Buenos Aires postaja tropsko področje, in da so nalivi vedno hujši. A to ni novost. Že nekaj časa vreme samo in strokovnjaki napovedujejo te pojave. Le da vlada o tem noče nič slišati. Še več: od leta 2007 je sredstva, namenjena infrastrukturi proti povodnjim, znižala na polovico. Mestna vlada nima denarja, da bi napravila potrebne gradnje. Zaprosila je posojilo v inozemstvu, pa ji država noče podpisati garancije, kar bi vlado nič ne stalo. To kar zadeva prestolnega mesta. La Plata pa tudi ne prejema potrebnih sredstev. Kazen za nekatere »neposlušnosti« župana. Pablo Bruera je sicer kirchnerist, a včasih misli z lastno glavo. To pa je v vladnih krogih smrtni greh. In pokora: ni sredstev iz državne blagajne. Tako sta obe prestolnici pretekli konec tedna, nepripravljeni, doživeli eno najhujših katastrof. Najprej Buenos Aires. In ker je bil Macri v Braziliji, je vsa vlada planila nanj z kritikami in obtožbami. Ofenziva še ni dobro vzplamtela, ko je voda pokrila provincijsko prestolnico, katere župan je tudi počival v Braziliji. Jasno: šest dni dopusta (kaj vse si Argentina v svoji krizi privošči!) izkoristi vsak, ki to more. Na potovanju (v Parizu) je bila tudi ministrica za socialno skrbstvo, predsedničina svakinja -baje po uradnih poslih. Po sili razmer je torej moralo zavladati premirje. Gospa Cristina se je srečala s Scio-lijem (ki ga ne more videti) in v javnem nastopu povedala, da je čas »skupnega dela« in ne čas »iskanja krivcev«. Jasno, preveč nevarno bi bilo iskati krivce.
Solidarnost pa taka. Moramo priznati: Argen-tinec je v bistvu solidaren človek. Koliko pomoči se je nabralo po vsej državi, za prizadete. Stotine kamionov je vozilo vodo, prehrano, žimnice, higie-nične potrebščine ... Narod se je odzval s srcem. In politiki? Zapleteni v lastne igre. Prišlo je celo do oboroženih spopadov med pristaši La Campore in člani gradbenega sindikata. La Campora je, oblečena v svoje uniforme, deli-
la pomoč, ki jo je nabral ves narod. Ko je celo po državni televiziji časnikar vprašal, zakaj ta strankarski pojav, je dobil nasilen odgovor in bil »kregan«. Vladna mladinska skupina je kmalu monopolizirala delitev pomoči. Tudi tragedijo skušajo izkoristiti v svoje politične namene. To tudi napoveduje, da bo »premirje« med predsednico in guvernerjem trajalo zelo kratko dobo. Bližajo se odločilni trenutki v volilnem razvoju. Kmalu bo treba določiti kandidate in Scioli je postavljen ob steno. Doslej se bolj ali manj uspešno upira. Koliko časa še? Vendar La Campora, ki stalno pridobiva na moči, tako v vladnih funkcijah, kot v konkretnem odločanju, ne kaže iste moči navzdol. Prav presenetljivo je bilo, kako so izgubili na notranjih strankarskih volitvah v provinci Santa Cruz, kjer jih je krepko premagal vladi sedaj sovražni guverner Peralta. Torej v »zibelki skupine«, kjer živi in deluje stvaritelj in predsedničin sin Maximo Kirchner, je bila La Campora poražena. Lučka upanja še brli.
Ofenziva na sodišča. Zadnji ponedeljek je predsednica napovedala, da bo poslala v parlament vrsto zakonskih osnutkov, ki naj bistveno spremenijo ustroj in delovanje sodne ustanove. Ni prostora, da bi podrobno opisali vseh šest projektov. Nekateri so pozitivni. A bistveno dva sta prejela hude kritike s strani opozicije. Prvi predvideva, da naj se člani sveta magistrature (ki imenujejo in odstavljajo sodnike) določajo na splošnih volitvah. Drugi pa omejuje sodne varnostne ukrepe proti državi. Kot primer: varnostni (cautelarni) ukrep, ki trenutno ne dovoli, da bi država prevzela radijske in TV postaje medijske hiše Clarin, bi smel trajati največ šest mesecev. Opozicija trdi, da je to poizkus, da vlada zaseže še zadnji dve ustanovi, ki jih nista popolnoma poslušni: svet magistrature in vrhovno sodišče. Vladi se izredno mudi s temi zakoni. Hoče, da so potrjeni, dokler ima še zagotovljeno lastno večino v obeh zbornicah. Na prihodnjih volitvah lahko to večino poveča, ali pa - izgubi. Torej reforma (»demokratizacija« jo imenuje) sodišča je prioriteta. A narod bolj skrbi varnost (kriminal nevzdržno raste); revščina (študija katoliške univerze pove, da je v državi 11 milijonov revnih, in ne dva milijona, kot trdi vlada); energetska kriza (letos bomo za uvoz goriv plačali 15.000 milijonov dolarjev). In še bi lahko naštevali ...
VELIKONOČNI OBREDI
SLOVENSKE OSNOVNE SOLE
Veliki teden v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
Začetna prireditev v Slovenski hiši
Veliki teden se začne s cvetno nedeljo. Po naših slovenskih okrajih so bile to nedeljo, 24. marca slovesne svete maše s procesijo, blagoslov
Nabirka ta dan je bila za Vin-cencijevo konferenco.
VELIKI PETEK
Na veliki petek se spomi-
oljk in butaric, ki so jih skrbne mame in gospe pripravile že med tednom.
VELIKI čETRTEK
Na veliki četrtek se spominjamo, da je Jezus postavil zakrament evharistije in z besedami: »To delajte v moj spomin«, tudi zakrament mašni-škega posvečenja. Z obredom umivanje nog, nam je dal zapoved, da kristjani v ljubezni služimo drug drugemu.
V cerkvi Marije Pomagaj je na veliki četrtek daroval sv. mašo dr. Jure Rode za žive in pokojne duhovnike v Argentini. Posamezne dele obredov je napovedoval inž. Janez Krajnik. Berili sta brala Marjanka Grohar in Andrej Vombergar. Ubrano ljudsko petje je vodila priložnostna skupina; na orglah je spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar. Po maši je duhovnik prenesel Najsvetejše na pripravljen prostor. Jezusa v presvetem Rešnjem telesu smo počastili z uro molitve. Prvo so opravili žene in možje, drugo pa dekleta in fantje.
njamo Jezusove smrti na križu in pokopa. Obrede v slovenski cerkvi je opravil g. Dane Vrečar; napovedoval pa inž. Janez Krajnik. Pri nagovoru je duhovnik poudaril Božje usmiljenje. Kristus je umrl za nas, ostal pa je med nam, da v evharistiji deli milosti.
Pevski zbor Slomškovega doma Ex corde je občutno pel Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Janezu. Zbor vodi ga. Marta Selan Brula. S petjem smo doživljali skrivnost trpljenja in odrešenja.
Kronista je pel Marcelo Brula, Kristusa Branko Marinič, Pilata Aleks Cestnik.
V drugem delu obredov je čaščenje sv. križa. Množica vernikov se je približala oltarju za poljub križa. Bilo je veliko
družin z malimi otroki, pa tudi mladih deklet in fantov ter žena in mož. Tretji del obredov je sv. obhajilo.
Po pobožnosti v cerkvi so se verniki pomaknili v dvorano škofa Rožmana za križev pot, ki so ga pripravili mladi iz Našega doma San Justo; branje posameznih postaj med petjem priložnostnih pesmi. Cerkvena nabirka tega večera je bila za sveto deželo.
VELIKA SOBOTA
Slovenski duhovniki so ta dan po vseh naših naseljih blagoslovili jedila za velikonočni zajtrk. V cerkvi Marije Pomagaj so se že pred deveto uro začeli zbirati verniki. G. Franci Cukjati je daroval sv. mašo za žive in rajne Slovence v Argentini. Posamezne dele obredov je napovedoval inž. Tone Podržaj. Jutranjice je pel Marcelo Brula in nas popeljal v veselje Gospodovega vstajenja. Pri obredih je prepeval Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Z navdušenim in odličnim petjem so nam podarili veselje velike noči in zavest Kristusove zmage nad smrtjo. Na orglah jih je spremljal prof. Diego Perez. Berila so brali Sandi Žnidar, Marjanka Oblak, Kati Podržaj, Jožko Rožanec in g. Franci Žnidar.
Pri pridigi je g. Franci Cu-kjati poudaril da praznujemo leto vere, ki ga je napovedal papež Benedikt XVI in ga nadaljuje papež Frančišek.
Po končanih obredih so se rojaki ustavili na dvorišče Slovenske hiše in si voščili blagoslovljene praznike. Domov so odšli srečni in veseli napolnjeni z božjim blagoslovom: »Pojdite v miru, aleluja, alelu-ja«.
Na veliko nedeljo so bile po naših slovenskih središčih slovesne sv. maše, nato pa velikonočni zajtrk.
m.m.
V nedeljo 17. marca so se otroci in učitelji slovenskih osnovnošolskih tečajev srečali v Slovenski hiši na začetni prireditvi naših šol._
Prireditev se je začela s sveto mašo na čast svetemu Duhu. Maševal je dr. Jure Rode in posebno prosil naj ima-
mo za zgled v življenju take kristjane kot so papež Frančišek, blaženi Lojze Grozde in škof Slomšek, med drugimi. Pela je otroška kolonija, vodstvo maše pa sta imeli na skrbi Jegličeva šola ABC po slovensko in Jurčičeva šola, ki sta brali berili, prošnje ter prinesli darove. Zastave so nosili ponosni osmo-šolci.
Po maši so otroci odšli v dvorano škofa Rožmana in nestrpno čakali začetek igre. Šolska referentka Zedinjene Slovenije, gospa Alenka Prijatelj je prijazno pozdravila vse navzoče in imela primeren govor.
Prišel je tako pričakovani trenutek, ko so se ugasnile luči in odprl zastor. Ljubezniva babica (Ani Suhadolnik), taka kot bi jo vsak rad imel doma, je dobila obisk prijaznih vnukinj (Pavla in Lourdes Kocjan-čič, Carka Burja ), ki so jo hrepeneče prosile naj jim prebere pravljico. Prijetno je bilo poslušati prvo zgodbo, Puhko-va kresna noč (prosto po zgodbi Mire Mihelič). Cela dvorana je pozorno poslušala kako je potekala pravljica, ko se je priključila še nova zgodba, ki jo je napovedoval Dani Grbec: Grdina v lisičji hiši (Zverinice iz Rezije). Prijazne in barvaste lutke so se pridružile in vsem uprizorile, kar se je dogajalo
v knjigi. V lisičji dom je prišla grdina (Luka Rome), ki ni hotela vrniti hiše lisici (Yamila Grbec), ki je imela notri male lisičke. Na pomoč je prišel hraber volk (Tomaž Sušnik), a ni mogel pomagati prestrašeni mami. Približal se je tudi močan medved (Aleks Barle) in spoštljiv zajec (Pavlinka Grbec), a edina ki je pregnala grdino iz doma je bila majhna mravlja (Karolina Zorko). S pomočjo prijateljev, se je lisica srečno vrnila domov.
Potem je babica nadaljevala s pravljico o puhku, ko se je pridružila še nova zgodba : Bajka o volkodlakih, glasbena pripovedka s petjem Martina Sušnika in strašni ples (Tomaž Sušnik in Luka Rome). Otroci so se tresli pred takima zverinama. Poslušali smo tudi zgodbo Zmajčkov rojstni dan (Miha Mate) in se smejali sedmim glavam mladega zmaja (Viki Burja, Josefina Barle Goljevšček, Stefania Barle Go-ljevšček, Mora Čeč, Natasha Grbec, Cecilija Urbanija, Valerija Urbanija) v smešnem pogovoru s potrpežljivo zmajevo mamico (Klavdija Rozina). Ganjeni smo bili ob pravljici Miška je šla k čevljarju, ki sta nam jo pripovedovala palčka Maxi Barle Goljevšček in Niko Cerar. Potovali smo v podvodni svet s petjem vile Monike Urbanija (Riba faronika) in končno, ko se je babica naveličala pripovedovati, smo močno zaploskali Baragovi šoli, voditeljici Lucijani Servin, ter režiserki Mirjam Goljevšček.
Pri igri Babica pripoveduje, v iz-
vedbi sedanjih in bivših učencev Baragove šole, so, med drugimi, tudi posebno pomagali pri postavitvi scene, Federico Cerar in v oblikovanju lutk, Mirjam Goljevšček in Ani Suhadolnik.
Zahvaliti se moramo vsem za tako prijetno nedeljo in prositi za uspešno šolsko leto z bogatimi učnimi sadovi.
L.J.
VELIKI TEDEN
Kakor vsako leto, je mladina Našega doma tudi letos na Cvetno nedeljo pripravila Križev pot. Zbrali smo se v veliki
Križev pot v Našem domu
dvorani. Na sredi je bil položen velik križ, okoli katerega so rojaki posedli, da bi tako v mislih spremljali Odrešenika ob njego-
vem trpljenju.
Pri vsaki postaji se je slišal Jezusov glas in kaj je premišljeval med potjo do križa. Sledilo je razmišljanje o raznih križih, s katerimi se srečujemo v našem vsakdanjem življenju. Ti križi nas vodijo k Jezusu. Vzeti je treba svoj križ, da bomo tako našli Jezusa.
Za vsako mislijo smo ob spremljavi kitar zapeli pesem, ki je bila v zvezi s postajo, o kateri smo premišljevali. Med vsako postajo so se člani mladine približali h križu, ki je ležal sredi dvorane in prižgali svečko ter poleg nje položili majhne križe. To so bili križi naših grehov, ki sestavijo tisti veliki križ katerega je Jezus nosil vso pot do Kalvarija in na katerega so ga tudi pribili. Sprejel je naše grehe, grehe vseh ljudi, vseh časov. Vse trpljenje je daroval za odpuščanje grehov. Na tem križevem potu smo se priporočili Jezusu, naj nam da moč, da bi vsak od nas sprejel svoj vsakdanji križ in ga nosil z ljubeznijo tako, kot je to On storil.
Presenetljivo je bilo opazovati polno dvorano, ki je res globoko doživljala trenutke Jezusovega križevega pota. Otroci, mladi, starši in stari starši smo duhovno pripravljeni začeli Veliki teden.
Obred je imel rudi dobrodelni namen: ob vstopu smo zbirali obleko, obutev, nepokvarljivo hrano in tudi denar za pomoč potrebnim. Ko pa so ljudje odhajali so za spomin odnesli domov križe, ki jih je duhovnik blagoslovil pri jutranji sveti maši, ter podobice s sliko Jezusa na križu.
Mladina Našega doma
V SPOMIN
Dragi prijatelj, Lojze Debevec
»MOLITE ZAME!«
Odzvali smo se vabilu
Zavedam se, da ne morem z besedami zajeti vsega bogastva velike osebnosti Lojzeta Debevca, vendar vsi, ki ste ga poznali, morete v svojih srcih dopolniti ta razmišljanja.
Res je da so svetniki tisti, skozi katere sije Bog; božja milost in dobrota žarita na njihovih obrazih. Poleg milosti in dobrote pa mnogokrat nosijo breme trpljenja, ki je za nas velika skrivnost. Trpljenje in smrt sta protinaravna in bosta do konca časov »pohujšanje«, ki ga ne moremo do dna dojeti. Zato smo se vedno spraševali zakaj je moral dragi Lojze toliko trpeti. Vemo pa, da bo največje in najneznatnejše trpljenje, ki ga je prenašal v večjo božjo čast, v večnosti bogato poplačano.
Lojzetova zadnja, dolga leta so morda bila najbolj težka in huda preizkušnja v njegovem življenju. Dragi dom mu je bil zavetje sredi trpljenja. Bil je težko bolan, brez nog in slep. Ves čas bolezni pa ga je z izredno ljubeznijo spremljala žena Marica, sama tudi zelo bolna. Ob neki priliki je pripovedovala, kako včasih zadostuje, če Lojzeta prime za roko, da se ta bolje počuti, ker se zaveda da ni sam in zapuščen. Marica je bila pripravljena vsak dan žrtvovati svoje življenje za dragega moža, tako je sama vsa izčrpana morala v bolnico. Velika ljubezen ne pozna dvomov, se ne ustavlja pred žrtvami ampak se velikodušno razdaja. Zahvaljujemo se Marici za tako lep zgled, ki nam vliva novo upanje v današnjem egoističnem svetu.
Lojzetov križev pot se je začel s transportom, ki
je peljal domobrance na morišče, iz katerega se je čudežno rešil. V tem spoznamo, da so različna pota po katerih vodi Bog svoje izvoljene njihovim vzvišenim namenom naproti. Dejstvo, da je moral pošten človek zapustiti domovino, je nedvomno občutil, kakor toliko drugih, kot veliko žalitev in krivico. Vendar je v Argentini ustanovil novo Slovenijo. Lojze Debevec je pričal svetu o časih, ko so komunisti s krutostjo morili najboljše Slovence, ki so bili pripravljeni braniti ogrožene vrednote. Bil je priča grozot, trpljenja in smrti mučencev, ki so žrtvovali svoje življenje za Domovino in Boga, žrtve uničevalnega vražjega besa, kakor pričajo besede, vžga-ne na kosu lesa ob eni od jam: »Prišel je satan v Rog«. Kot velik in globok mislec je Lojze Debevec vedel da je brezbožni komunizem najhujša nesreča za slovenski narod. Klanjamo se človeku ki je dolga leta nosil na duši in telesu trpljenje, ki ga je povzročilo sovraštvo do vere. Dostojanstva mu pa niso mogli vzeti, ker je bil človek načel in zvestobe Bogu. Brez Boga, človekovo dostojanstvo izgine, ker ni več dejstva, da je podoben Bogu, ki mu podeljuje to dostojanstvo in nedotakljivost. Blizu našemu srcu je človek ki ga je njegovo življenjsko delovanje napolnilo z dostojanstvom. To je zmaga, kjer je človek dosegel posebno veličino. Ljudje kot Lojze Debevec z svojo svetostjo prispevajo k temu da življenje postaja bolj človeško, prispevajo k posvečenju sveta.
Naša enotnost je bila tudi v tem, da nas je nav-
dihovala ista misel o svetu. Tako je bil vsak oporna točka drugemu. Lojzetova velikodušnost in dobrota je prispevala, da je skupnost v kateri je živel boljša in nam dajala občutek, da smo nekomu dragoceni, da ima naše življenje vrednost in da nismo sami na svetu.
Nasprotne sile teptajo naše vrednote in svetinje, lažejo in še vedno trosijo strup svojih zmot. Lojze Debevec je pa z vsem pogumom posvetil življenje svojemu narodu in nas je vzpodbujal da branimo resnico. Slovenija pa še vedno ostaja kot eno samo polje smrti z grobovi, ki so posvetili našo slovensko zemljo. Sedaj je Lojze združen z vsemi slovenskimi mučenci. Če smo kdaj, smo gotovo danes dobili svetnika današnjih dni in slovenskega naroda.
Prosimo blagoslova pri naših mučencih in svetnikih, da ostanemo zvesti idealom za katere so ti darovali življenje. V tem religioznem spominu je zapoved naših velikih ljudi, naj jih nikoli ne pozabimo. Zdaj nismo več sami v svoji žalosti, vsi jo delimo in se združujemo okrog novega svetišča. Velika je moč spomina, svetišče veličastno in brezmejno.
Zdaj se Lojze lahko vrne na domačo zemljo, v prijazne domače vasi, tako lepe, tako prijazne in mu odmevajo melodije slovenskih pesmi, ki jih vse življenje ni pozabil.
Želimo Debevčevi družini, naj ji Marija lajša bolečino ob zemeljski izgubi dragega očeta in se zahvaljujemo Bogu za tako izrednega prijatelja.
Mirjam Šušteršič
V sredo 13. marca okoli četrte ure popoldan je bila svetu razglašena zelo po-
SAN JUSTO
Občni zbor v Našem domu
V nedeljo, 17. marca 2013 so se zbrali člani Našega doma na šestinpetde-setem občnem zboru Zadruge in osmem občnem zboru Civilne družbe (Aso-ciacion Civil). Predsedovala jima je predsednica doma ga. Mici Malavašič Cassullo. Spremljali so jo odborniki glavnega odbora.
Na začetku je predsednica nagovorila vse navzoče. V molitvi se je spomnila vseh pokojnih članov Našega doma še posebno umrlih v zadnjem letu.
Sledilo je branje obširnega tajniškega poročila o delovanju vseh krajevnih odsekov. Prebrala ga je tajnica glavnega odbora Veronika Malovrh. Sledilo je blagajniško poročilo, ki sta ga podala Evgen Urbančič in Martin Selan ter poročilo kulturne referentke Mirjam Oblak. Po obširnem in
bogatem poročanju letnega delovanja, se je predsednica Mici Malavašič, v imenu glavnega odbora, zahvalila vsem članom in članicam vseh domovskih organizacij za požrtvovalnost in trud. Prisotni so z močim aplavzom to potrdili delo, saj se je skozi leto vrstilo mnogo prireditev in srečanj, ki dokazujejo kulturno in vsestransko bogastvo ustanove ter zavednost in organiziranost članov.
Ob odsotnosti nadzornika, se je podnadzornik Marko Trpin tudi zahvalil vsem, ki so pomagali s pridnim in prostovoljnim delom. Poudaril je, da s tem opogumljajo naslednje rodove pri nadaljnjem sodelovanju in složnem delu v Našem domu. Podnadzornik je tako dal razrešnico glavnemu odboru.
Sledile so volitve. Izvo-
membna novica. Bel dim se je pojavil iz dimnika, rimski zvonovi pa so na vso moč slavili Boga, ki je po zboru kardinalov izbral novega Petrovega naslednika. Tako je naša katoliška cerkev dobila sv. očeta Frančiška, ime izbrano po sv. Frančišku Asiškemu.
Kardinal Jorge Mario Bergo-glio je bil javno ustoličen kot novi papež v torek 19. marca. Za ta pomembni dogodek je bilo prirejeno veliko slavlje na Plaza de Mayo, kateremu smo se pridružili tudi mi, mladi iz Našega doma.
Nekateri smo bili v mestu že v ponedeljek od 23.00 ure. Vigilija pred ustoličenjem se je pričela na Majskem trgu z mašo v stolnici. Pripravljen je bil zanimiv program. Različni pevci ter glasbene sku-
pine so nas spremljali vso noč. Imeli smo posebne trenutke za premišljevanje in molitev. Na voljo vseh, ki smo se dogodka udeležili, je bila tudi stolnica odprta.
Najlepši in najpomembnejši del vsega večera pa smo doživeli okoli tretje ure zjutraj. Veselo petje je bilo prekinjeno, ko smo dobili klic iz Vatikana. Papež Frančišek nas je nagovoril, da bi bili vedno dobri, da bi z veseljem pomagali bližnjim, še posebno pa najmlajšim in najstarejšim. Res je marsikomu šlo kar na jok, ko smo slišali njegov glas!
Okoli petih zjutraj se nam je pridružila še druga skupina mladih iz Doma, tako, da nas je bilo končno nad trideset mladih slovenskih potomcev. V popolnem
veselju in z novimi močmi smo do 5.30 ure čakali, da bi se pričela slovesnost.
Veseli smo, da nam je Bog dal možnost, da smo bili tega deležni, saj je ta dogodek nekaj enkratnega! Že nestrpno pričakujemo julija meseca, ko se bomo kot skupina pridružili Svetovnemu dnevu mladih, v Rio de Janeiro.
Medtem, pa ne pozabimo, kaj nas Frančišek vedno prosi! Skupaj molimo in prosimo Boga za našega papeža, da ga Bog vedno varuje in razsvetli!
Mladina Našega doma
ljeni so bili trije novi člani za v glavni odbor, pet članov za širši odbor, nadzornik in podnadzornik. Nov odbor Našega doma San Justo je sestavljen takole: predsednica, Mici Malavašič Cassullo; podpredsednik Marjan Grilj; tajnica Veronika Malovrh; kulturna referentka Mirjam Oblak; blagajnik Evgen Urbančič; podblagajnik Martin Selan; gospodinja Metka Trpin Zafra ter odborniki širšega odbora: Toni Rovan, Lojze Erjavec, Jože Kržišnik, Jani Marinčič in Toni Oblak. Za nadzornika je bil izvoljen Marko Trpin in za podnadzornika Lovro Tomaževič.
Občni zbor se je zaključil z molitvijo in željo po skupnem nadaljnjem delovanju in medsebojnem sodelovanju v novem delovnem letu 2013.
Veronika Malovrh
SLOVENCI IN SPORT
KOLAJNA ZA VASILIJA ZBOGARJA
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je osvojil bronasto kolajno na tekmi svetovnega pokala v Palmi de Mal-lorci. V olimpijskem razredu finn je zmagal Britanec Giles Scott, za njim pa se je uvrstil Nizozemec Pietr Jan Postma. Žbogar je regati za kolajne začel s četrtega mesta, od tretjega pa ga je ločilo pet točk. V obeh plo-vih je ohranil mirne živce in v cilj prijadral kot peti in drugi ter na svoji prvi regati v tej sezoni osvojil odličje bronastega leska.
iz nemčije v rusijo
Najboljši slovenski na-miznoteniški igralec Bojan Tokič se po desetletju igranja v Nemčiji po koncu sezone seli v Rusijo. Odhaja namreč v bogat ruski prvo-
ligaški klub Jekaterinburg, ki se nahaja na vzhodnem pobočju planinskega očaka Urala. Omenjeni klub, za katerega nastopa tudi hrvaški zvezdnik Zoran Primo-rac, ima velike ambicije.
UMRL LEGENDARNI SMUČAR
V 54. letu starosti je umrl Boris Strel, dobitnik prve slovenske kolajne na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju. Leta 1982 je bil bronast v veleslalomu v Schladmingu. Boris Strel (na fotografiji), v zadnjih letih podjetnik, ki se je ukvarjal s servisom smuči in smučarsko šolo, je svojo edino zmago v svetovnem pokalu dosegel leta 1981 v veleslalomu v Cortini d'Ampezzo.
32. ZMAGA V DVOJICAH
Slovenska teniška igral-
ka Katarina Srebotnik je skupaj z Rusinjo Nadjo Petrovo v finalu dvojic na turnirju v Miamiju z nagradnim skladom 5,2 milijona dolarjev premagala ameri-ško-britansko navezo Lisa Raymond/Laura Robson s 6:1 in 7:6 (2). Za Srebo-tnikovo je to 32. turnirska zmaga med dvojicami.
TINA OSTALA BREZ TRENERJA
Ekipa najboljše alpske smučarke Tine Maze je pred olimpijsko sezono ostala brez italijanskega trenerja Livia Magonija, ki se je odločil za nov izziv, vodenje italijanske ženske reprezentance v veleslalomu. Novico je potrdil vodja ekipe Team to a Maze Andrea Massi, ki pa o imenu novega strokovnjaka ni želel spregovoriti.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
10-LETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
V nedeljo, 25. marca so imeli v Slovenski vasi pomembno slavje. Praznovali so 10-letnico Društva Slovenska vas, ki je osrednja ustanova v tem močnem slovenskem naselju.
Začela se je ob pol desetih z zahvalno sv. mašo v Marijini cerkvi, nato je bila na športnem igrišču zaključna nogometna tekma za pokal Društva Slovenska vas.
Slavnost je začel Jože Črnak z recitacijo priložnostne pesmi Naceta Hladnika. Za njim je Ludvik Šmalc prebral pozdravno pismo tajnika NO za Slovenijo Miloša Stareta. ... Besedo je prevzel predsednik Društva Slovenska vas Jože Rome.
Po izročitvi pokala društva zmagovalcu tekmovanja med društvi Marku Skvarči iz Mladinskega odseka iz Ramos Mejie je stopil na oder predsednik društva Zedinjena Slovenija prof. Lojze Horvat.
SLOVENCI V ARGENTINI
Začetek slov. srednješolskega tečaja v Buenos Airesu
Pouk v slov. srednješolskem tečaju se bo začel dne 6. aprila in bo ob sobotah, vsakih 14 dni. Učni predmeti in predavatelji so naslednji:
I.	letnik: Apologetika, dir. Anton Orehar; slovenščina, Edi Škulj; zgodovina Slovencev od naselitve do kmečkih uporov, Tine Debeljak ml; zemljepis, opis, leta in naravne značilnosti, Jože Po-znič.
II.	letnik: Moralka, dir. Anton Orehar; slovenščina, Tine Duh st.; zgodovina Slovencev (od Ilirije do Vetrinja), Pavle Rant; gospodarski zemljepis, Simon Rajer.
III.	letnik: Moralka, dir. Anton Orehar; slovenska in svetovna književnost, prof. Lojze Geržinič; prosta izbira predmeta.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Jožeta Bajleca in njegove žene ge. Hermine Kravic se je rodil sin Pavel Danilo. Srečni družini naše čestitke.
MENDOZA
Naši fantje in dekleta so 17. februarja spet polagali obračun svojega enoletnega delovanja. ... In tako so bili pri Fantovskem odseku v novi odbor izvoljeni: za predsednika Jure Bajuk, za podpredsednika Vinko Zarnik, za tajnika Peter Bajda ml., za blagajnika Janez Štirn, za gospodarja Jože Ška-mlec, za športnega referenta Davorin Hirschegger. Pri dekliškem krožku pa je v letošnjem delovnem odboru: za predsednico Rezka Štirn, za podpredsednico Kristina Zarnik, za tajnico Marica Triler, za blagajničarko Tončka Trobec, za športno referentko Minka Krvina, za voditeljico naraščajnic Lenčka Božnar in njena pomočnica Kati Grintal.
Svobodna Slovenija, 28. marca 1963 - št. 13
RESUMEN DE ESTA EDICION
letos še krčenje, prihodnje rast
Slovensko gospodarstvo se bo letos po ocenah Banke Slovenije skrčilo za 1,9 odstotka. Gospodarska rast naj bi se obnovila prihodnje leto, a bo znašala le skromnih 0,5 odstotka. Po besedah guvernerja Marka Kranjca bo veliko odvisno od tega, kar bo naredila država. Kot je pojasnil, je nujen jasen signal, da obstaja namen stabilizirati gospodarski položaj.
INFLACIJA V SLOVENIJI
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. K temu so največ prispevale višje cene hrane in pijač, gostinskih storitev, tobačnih izdelkov in električne energije. V primerjavi s februarjem so se cene marca zvišale za 0,3 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu.
VELIKO SNEGA - VESELJE ŽIČNIČARJEV
Z iztekajočo se zimo, ki je postregla z veliko snega, so slovenski žičničarji zadovoljni. Našteli so od pet do 20 odstotkov več smučarjev kot lani, sezone pa še ni konec. Žičničarji tako tekoče normalno poslujejo, težave pa ostajajo pri odplačevanju kreditov za minule naložbe, je STA povedal predsednik združenja žičničarjev Srečko Jesenšek.
NOV ČASTNI KONZULAT
Slovenija je pred dnevi odprla častni konzulat v mehiškem mestu Queretaro, ki ga vodi poslovnež Danijel Mur-šec. To je že drugi slovenski konzulat v Mehiki, prvega je v prestolnici Ciudad de Mexico.
RAZMERJE
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata je v začetku leta 2012 povprečje za razmerje med osebami starejšimi od 65 let in delovno aktivnimi za celotno EZ lani znašalo 26,8 odstotka. V Sloveniji je razmerje znašalo 24,4 odstotka.
PO SVETU
UMRLA M. THATCHER
V starosti 87 let je v ponedeljek umrla bivša britanska premierka Margaret Thatcher, ki je bila znana tudi kot železna lady. Thatcherjevo, ki je britansko vlado vodila med letoma 1979 in 1990, je zadela kap. Že nekaj časa je imela težave z zdravjem in se je le redko pojavila v javnosti. Britanski premier David Cameron je dejal, da so izgubili veliko voditeljico, veliko premierko in veliko Britanko. Nam, v Argentini, je znana zlasti, ker je po zasedbi Malvinskih otokov poslala bojno ladjevje in sprožila vojno v južnem Atlantiku.
SEVERNA KOREJA
Severna Koreja se očitno pripravlja na nov jedrski poskus, je v ponedeljek sporočila Južna Koreja, potem ko je dobila obvestila o povečani aktivnosti v bližini glavnega prizorišča severnokorejskih jedrskih poskusov. A je kasneje južnokorejsko obrambno ministrstvo sporočilo, da dejavnosti res potekajo, a so videti rutinske in ne kažejo na skorajšnji nov poskus. Severna Koreja je februarja letos izvedla že svoj tretji jedrski poskus, ki je bil deležen obsodb mednarodne skupnosti, Združeni narodi pa so proti njej še zaostrili sankcije. Zdajšnji poskus naj bi država domnevno izvedla pred 15. aprilom, ko se bodo spominjali rojstnega dne ustanovitelja države Kim Il Sunga.
ITALIJA ŠE VEDNO BREZ KABINETA
Vodja italijanske leve sredine Pierluigi Bersani še naprej vztraja pri stališču, da ne bo oblikoval velike koalicije z de-snosredinskim Ljudstvom svobode bivšega premiera Silvia Berlusconija. Bersani je v odprtem pismu zapisal, da Italija potrebuje trdno vlado, ki bo sprejemala odločitve v interesu državljanov. Je bilo pa v minulih dneh iz vrst njegove stranke slišati vse glasnejše pozive, naj Bersani vendarle preneha zavračati sodelovanje z Berlusconijem, saj sicer Italijo čakajo vnovične volitve. A Bersani očitno ne namerava popustiti. V pismu je namreč zapisal še, da država ne potrebuje kabineta, sestavljenega iz političnih sil, ki so v medsebojnem konfliktu. Meni, da bi s takšno vlado Italijo čakali le še slabši dnevi.
BLIŽNI VZHOD
Ameriški državni sekretar John Kerry se že tretjič v mesecu dni mudi na Bližnjem vzhodu. Na srečanjih poskuša zbližati stališča Izraela in Palestincev glede mirovnih pogajanj. Na nemirno območje je prispel že v nedeljo zvečer in takoj odpotoval na Zahodni breg, kjer se je srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Predsednik Abas je kot glavno prioriteto za oživitev mirovnega procesa poudaril, da Izraelci izpustijo palestinske zapornike. Njegov tiskovni predstavnik je pojasnil, da so bili pogovori s
Kerryjem usmerjeni k iskanju najboljše poti za ustvarjanje primernega vzdušja za nadaljevanje pogovorov z Izraelom.
DRUGE VOLITVE V ČRNI GORI
V Črni gori so v nedeljo potekale druge predsedniške volitve od neodvisnosti države leta 2006. Čeprav tako uradnih kot tudi neuradnih rezultatov še ni bilo do ponedeljka zjutraj, sta zmago razglasila oba predsedniška kandidata. Kandidat vladne Demokratske stranke socialistov Filip Vuja-novic je povedal, da zmago razglaša na podlagi obdelanih podatkov, zbranih na vseh volilnih mestih. Prav tako je bil samozavesten njegov edini tekmec in sicer neodvisni kandidat Miograd Lekic. Po neuradnih ocenah je bila volilna udeležba sicer približno 64-odstotna, potek volitev pa so spremljali tako domači kot tuji opazovalci.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Metka Mizerit, Terezka Prijatelj Žnidar, Lucijana Jarc, Marko Čeč, Mladina Našega doma, Maksi Malovrh, Mirjam Šušteršič in Veronika Malovrh. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
UN PASO A LA RECONCILIACION
El domingo 7 de abril los fieles de Lemont, en Chicago (EEUU) se despidieron de los restos mortales del 29Q obispo de Ljubljana, Dr. Gregorij Rožman que descansan desde el 23 de noviembre de 1959 en el cementerio del monasterio. Este gesto sera, afirma el autor del editorial, un regreso simbolico a Eslovenia de todos los refugiados ya fallecidos que, al finalizar la segunda guerra mundial, debieron dejar su tierra natal y fue el obispo Rožman el unico apoyo moral en aquellos momentos diffciles. Las iniciativas para que los restos del obispo descansen en Ljubljana se expresaron en varias ocasiones. Pero era necesario que el proceso montado en contra del obispo luego de la guerra mundial, en el cual fue declarado culpable sin posibilidad de defenderse, fuese judicialmente anulado. Y asf fue. El sabado 13 a las 15 horas en la cate-dral de Ljubljana se realizara el funeral y sus restos final-mente descansaran en suelo esloveno. (Pag. 1)
COMENZARON LAS CLASES
El domingo 17 de marzo los alumnos y docentes de los cursos de idioma esloveno se reunieron en el centro esloveno capitalino para dar inicio al ciclo lectivo 2013. La jornada se inicio con la misa que ofrecio el Dr. Jure Rode. En la homilfa resalto como ejemplos de vida cri-stiana a seguir a las figuras del papa Francisco, los bea-tos martir Lojze Grozde y el obispo Slomšek. Luego, en el salon principal comenzaron a desarrollarse sobre el esce-nario diversas narraciones populares eslovenas que repre-sentaron alumnos y ex alumnos de Baragova šola del centro esloveno de Lanus. (Pag. 3)
VIA CRUSIS EN SAN JUSTO
Con alegna mas de 30 jovenes de Naš dom San Justo participaron de la vigilia previa a la asuncion del papa Francisco. Algunos desde el lunes por la noche, otros se sumaron ya en la madrugada del mismo martes 19 de marzo esperaron hasta las 5:30, hora en que comenzo la ceremonia en la Plaza de San Pedro. Por otro lado, como cada ano, los jovenes de San Justo prepararon el Vfa Cru-sis en su comunidad el domingo de ramos. En el centro del salon principal habfa una cruz, alrededor de la cual nos sentamos para ofr la voz de Jesus en cada una de las estaciones y luego la reflexion sobre las cruces que cada uno enfrenta en la vida diaria. Entre las estaciones canta-ron y colocaron alrededor de la cruz una vela y pequenas cruces. A la entrada juntaron alimentos no perecederos, ropa y dinero para los necesitados. Al finalizar los presen-tes recibieron una cruz y una estampa bendecida. (Pag. 3)
SEMANA SANTA EN LA IGLESIA MARIJA POMAGAJ
La semana santa se celebro, como todos los anos, en la iglesia Marija Pomagaj de manera especial. El inicio fue el Domingo de ramos con la bendicion de las ramas de olivo. El jueves santo el delegado pastoral Dr. Jure Rode ofrecio la misa y realizo las ceremonias de la fecha. El viernes santo el sacerdote Dane Vrečar fue el encargado de realizar la ceremonia de adoracion de la Cruz y se canto la Liturgia de la Pasion del Senor. El mismo dfa, se pudo revivir el Vfa Crusis, organizado por los jovenes de San Justo. El sabado santo los sacerdotes eslovenos bendijeron durante el dfa los alimentos que conforman el desayuno pascual. Lo hici-eron en todas las comunidades eslovenas ya que tal ceremonia en una antigua tradicion eslovena. Por la noche, en la iglesia Marija Pomagaj el sacerdote Franci Cukjati ofrecio la misa. El domingo de Pascua en todos los centros eslovenos tuvieron la solemne misa de Resurreccion. (Pag. 3)
CULTURA EN LA EMBAJADA
En la embajada eslovena de Buenos Aires se inaugurara el 12/04 la muestra de arte "No me olvides" de Gracie-la Mravlje, en el ciclo "Buenos vientos para la cultura". La misma estara abierta hasta el 07/06. El dfa de la apertura habra un debate titulado "žAdonde va la poesfa?" moderado por Damian Ahlin, Gregor Papež y Agustrn Mojica que presentaran una seleccion de sus poemas en esloveno y castellano.
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OSEBNE NOVICE
OBVESTILA
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller
4790-1544 in 15-5175-9191
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
c/j-jiztit
„boreuroe«, ^ ^
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
valutni tečaj
v slovenji
9. aprila 2013
1 EVRO 1,30 US dolar 1 EVRO 1,32 KAD dolar 1 EVRO 6,82 ARG peso
Krsta
Na velikonočno nedeljo je bil krščen v cerkvi Nue-stra Senora de Monserrat (Godoy Cruz, Mendoza), Filip Avguštin Šmon, sin Avguština in Karine Maru-šič. Botra sta bila Tatjana Marušič in Friderik Šmon.
V torek, 2. aprila, je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Laura Mo-dic, hčerka Gregorja in Saši Urbančič. Botra sta bila Ivo Urbančič in Marjana Modic Cestnik. Krstil jo je gospod župnik Roberto Scardama-glia med somaševanjem z
delegatom Juretom Rodetom.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka
V	cerkvi San Gabriel Arcangel sta se v soboto, 16. marca poročila Albin Frontini in Silvia Kenda. Čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt
V	CABA je umrla Mira Teršar in v San Justu Tone Tomaževič (89).
Naj počivata v miru!
SOBOTA, 13. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Članska večerja v Slomškovem domu.
Zgodovinski odsek
SKA vabi na predavanje dr. Andreja Finka, ob 20. uri v
Slovenski hiši.
NEDELJA, 14. aprila: Spominska sv. maša za škofa dr. Gregorija Ro-žmana, ob 10.30 na Pristavi v Castelarju.
Maraton pro JMJ 2013, ob 10.30 uri v Našem domu.
OBCNI ZBOR NA PRISTAVI
v nedeljo 21. aprila, po sv. maši, nato družinsko kosilo.
Vsi lepo vabljeni!
Teža križa in plačilo
Škof. dr. GREGORIJ ROZMAN
bo sedaj počival v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.
Vabimo vse Slovenke in Slovence, da se udeležijo sv. maše v spomin in zahvalo ljubečemu pastirju ter za domovino, ki bo v nedeljo 14. aprila ob 10.30 na Pristavi v Castelarju.
Sv. maše se bo udeležil tudi Prof. Lojze Peterle, predsednik prve samostojne vlade Republike Slovenije.
Nova Slovenija Nsi - krščanska ljudska stranka OO Argentina - Južna Amerika
Igra Stari in mladi v izvedbi igralske skupine Slovenske vasi, ob 18. uri na Pristavi.
ČETRTEK, 18. aprila: ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek ob 16h v Domu. Govoril bo dip. časnikar g. Tone Mi-zerit o argentinski in slovenski politiki. Vsi lepo vabljeni tudi možje in mlajše žene.
PETEK, 19. aprila: Koncert Marjana Zgonca, ob 20. uri na Pristavi.
SOBOTA, 20. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 21. aprila: Občni zbor društva Slovenska Pristava, po sveti^ maši. Nato kosilo.
Člansko kosilo ob 13. uri v Našem domu. NEDELJA, 28. aprila: Kosilo upokojencev in prijateljev, ob 13. uri v San Justu.
Romantični pevec
MARJAN ZGONC
na Pristavi v petek 19. aprila ob 20. uri.
Na razpolago večerja
Vsi prisrčno vabljeni!
Zgodovinski odsek Slovenske kulturne akcije
vas prisrčno vabi na prvi letošnji kulturni večer, na katerem bo predaval
Dr. Andrej Fink
na temo »Ob dvestoletnici Napoleonovega vdora v Rusijo« V soboto,13. aprila ob 20. uri, v mali dvorani Slovenske hiše.
Nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi
sv. Avguštin
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je 29. marca 2013, v 90. letu starosti, odšel v večnost naš ljubi mož, oče, brat in stari oče, gospod
Tone Tomaževič
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga kropili in spremljali na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo nečaku Tonetu Prešernu za molitve ob krsti in g. prelatu Juretu Rodetu za pogrebne molitve.
Žalujoči: žena Pavla;
hčerki Marija in Pavla z družinama; sinova Lovro in Tone z družinama;
sestri Micka vdova Prešern in Anica vdova Skarlovnik z družinama; brata Jože z ženo in Franc z družino; vnuki in pravnuki, ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija