Sobota, 26. september 1991 • Leto XIII ♦ Št. 38 ♦ Cena 30 din KO ZORI SADJE Poletje se je poslovilo in vse pogostejše jutranje megle že dajejo slutiti, da je tu prava jesen. Za letošnjim poletjem ne žalujemo preveč in ne želimo, da bi se kdaj ponovilo. Morda še vedno s kančkom negotovosti, pa vseeno z upanjem v najlepše, zato pričakujemo, kaj nam bo prinesla letošnja jesen. Za kmetijce je jesen najlepši letni čas, čas, ko pobirajo plačilo svojega celoletnega dela. Težave, ki pestijo naš vsakdan, niso šle tudi mimo njih. Kmetijstvo je dejavnost, ki je odvisna od države in narave, ne ena ne druga pa ji nista bili preveč naklonjeni. Prva morda celo manj, saj kljub zadovoljivim proizvodnim rezultatom denarnica ostaja skoraj prazna. Kljub neugodnim razmeram pa se še vedno izkazuje kmečka trdoživost, saj vztrajajo, čeprav je žetev skromna. Kmet je navezan na to svojo zemljo, na živino in oklepa se je do zadnjih moči. Čeprav že pojenjujejo, je k sreči teh moči še nekaj, zato ne bi bilo prav, da bi mu jih vzeli. Zato je zdaj na potezi država. Kmetijstvo je dejavnost, ki je ni mogoče v celoti prepustiti delovanju trga in tržnih zakonitosti. Ko se tehtnica prevesi v škodo kmetijstva, je potrebno intervenirati. Žal pa je zaradi vedno bolj siromašnega republiškega proračuna sredstev tudi za to vse manj. litini k°bodo kmetje prodali še zadnje jesenske sadove, bodo imeli v žepu malo cekinov. setev S° . pa& 5asi, vendar v njih še vedno ostaja vsaj zrno upanja. Pred nami je jesenska ce, ?a Sl *e zdaj skorajda upamo trditi, da polja navkljub vsem težavam, ki pestijo kmetij-osamn °d° os^a^a prazna. Še je namreč upanje, da pri premagovanju vseh ovir ne bodo ostali ^Pinisn!"v!ad^‘b krogov že prihajajo nekatere spodbudne novice, ki dokazujejo, da se tu-nostj v e ?ostl Posameznikov začenja nekaj spreminjati. Vendar šele takrat, ko se bo v misel-Oskrb Seh nas sPremeni! odnos do kmetijstva, se !e-to lahko nadeja boljših časov. Zadostna ilastj ra fl.rano ie Pogoj za našo politično in gospodarsko samostojnost in to naj nas spremlja btivzkn’ 1(0 na novo postavljamo temelje naše slovenske državnosti. Ko bo po jesenski se-skunn; k novo seme, naj z njim vzkali tudi novo upanje za boljši položaj kmetijstva in za naš boljši jutrišnji dan! Ludvik Kovač PRIBEŽNIKI do t m'r na Hrvaškem, pa vendar daje upanje ljudem, da ne bo-se h . množično bežali iz svojih domov. Tudi pri nas pričakujejo, iSedeK ^*evHo pribežnikov zaradi tega zmanjšalo, čeprav jih je bilo v ' * v pomurskih občinah še vedno dosti. STANOVANJA NA PRODAJ 4. stran Aktualna tema Prvi dan 39. tedna v letu (v ponedeljek, 23. septembra 1991) ob 14.48 se je začela jesen. V nedeljo, 29. septembra 1991, ob 3.00 bomo premaknili ure za uro nazaj. To so dejstva, po vsem drugem pa je JESEN neznanka .. . (Fotografija: Nataša Juhnov) V Go ^adgoni so imeli v ^Ceve* Pojavljenih 90 be-deprijavHeJ’->'pa s' Pridobiti po-frh.P le.i., b zdravstvene skupnosti. Ha, roške zdravljenja tudi po- Slfef a 'e ,6Paket0VZŽ‘-, "iliai?/6 razdelili, sedaj pa kaJ dosti več rast. , d pribežniki je tu-Posl otrok, nekatere so s0|Pa. N a>‘ v šolo, drugi pa so ih^aciu Sedežu radgonske or-> £ Rdečega križa so h^stvo U°tn° 'n nedeljsko de-jer se pribežniki lahko °Jern st ln dobijo potrdilo o ^^USU. ki"?ht fe- s? Je prijavilo tudi Dhl Pod n ln posameznikov, ^nike sv°jo streho sprejeli V Ljut ' irr|ajo na občin-JaVin tu^^1 Rdečega križa 41 1 Pri njih so sedaj še vsi pri sorodnikih in znancih. V šolo bodo vključili tri otroke, osem družin pa se je tudi prijavilo, da bi sprejeli begunce, celo družino, otroke ali mater z otroki. Tudi na soboškem Rdečem križu imajo dežurstvo v soboto in nedeljo, v ponedeljek pa so imeli prijavljenih 219 pribežnikov. Vsi so pri sorodnikih in znancih, pomagajo pa jim s paketi z živili in oblačili. Prijavilo se je tudi štirinajst družin, ki bi bile pod svojo streho pripravljene sprejeti ubežnike, ki ne bi imeli kam. V Lendavi imajo 80 prijav, konec prejšnjega tedna pa je pribežalo tudi čez sto Romov, ki se bodo po umiku vojske iz Varaždina verjetno kmalu vrnili domov. Pribežnikom pomagajo s paketi z živili, ki naj bi bil za vsakega odraslega družinskega člana, ter s hrano in obleko. Pri njih do sedaj nimajo nobenega naslova družine ali posameznika, ki bi bil pripravljen sprejeti pribežni-ke, saj jih do sedaj tudi niso potrebovali. V vseh pomurskih občinah pa so tudi v štabih za civilno zaščito imenovani odbori ali komisije za sprejem beguncev, v katere so vključeni predstavnik štaba, izvršnega sveta, centra za socialno delo, Rdečega križa ter oddelka za notranje zadeve. Njihove naloge so sprejeti begunce in pripraviti prostore za njihovo namestitev; ki so po občinah prehodnega značaja. Zbirni center je namreč pripravljen v Mariboru. mh PODRAŽITEV GORIV Zaradi povišanja cen surove nafte na svetovnem tr- Z gu in spremembe tečaja dolarja so od sobote v Sloveni- | ji dražji naftni derivati. Po novem stane superbencin ■ 31,30 dinarja, navadni bencin je po 29,20, neosvinčeni • bencin pa po 28,90 dinarja za liter. Za kurilno olje je tre- I ba poslej odšteti 15,70 dinarja. Sicer pa lahko več o ] oskrbi z gorivi preberete na 8. strani, kjer je govor tudi j o kurivih in ozimnici. —še _ Pet prostovoljcev ADRE iz Murske Sobote je v soboto pri vhodu v bolnišnico delilo zloženke Rdečega križa ter humanitarne organizacije ADRA — Adventistična radodarnost na temo Kako opustiti kajenje. Postavili so tudi stojnico ter razstavili knjige in plakate o škodljivosti kajenja. Naredili so tudi malo anketo. Odgovarjalo je 20 kadilcev ali takih, ki so kajenje ze opustili. Tretjina vprašanih je povedala, da je kajenje že poskušala opustiti, polovia pa se jih je odločila, da bo prišla na organiziran zdravstveni tečaj za odvajanje. Po mnenju anketiranih sta za opustitev kajenja najprej potrebni trd-k na volja in podpora okolja, bolezen m zdravstveno prosvetljevanje pa namero lahko podkrepi. Foto: nj mh BREZ ZADOSTNE OSKRBE NI POLITIČNE SAMOSTOJNOSTI Veliki Vestnikov intervju z dr. Jožetom Ostercem, ministrom za kmetijstvo v slovenski vladi Poostren nadzor meje stran 6 s Hrvaško Tudi meja med Slovenijo in Hrvaško, ki poteka na območju Pomurja, je zaradi razširitve spopadov v Medžimurje, bolj nadzorovana kot prej. Policisti UNZ Murska Sobota kontrolirajo promet prek kontrolnih točk (prihodnjih mejnih prehodov s Hrvaško) v Petišovcih, na Gibini in v Raz-križju, vendar tako, da ne ovirajo gibanja vozil in ljudi. Na območju v bližini meje s Hrvaško patruljira 5 motoriziranih patrulj milice. Izvedeli smo, da zaenkrat niso zaznali gibanja nobenih sumljivih oseb, ki bi na našem območju poskušale izvršiti kakšne sovražne akcije. GRADITELJI POZOR! GREDI« d. o. o Novo selo Rok, R. Končar« 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno ADRA ZBIRA POMOČ im?ia?.harno organizacijo ADRA v Zagrebu in v Murski Soboti so iz prošni° *a pomoč v hrani. Zato ADRA iz Zagreba poziva vse H® iVce’ organizirajo v sodelovanju z Rdečim križem in krajev- Abb sMje S bralno akcijo. Najbolj potrebujejo živila, pšenico, krompir, Mi • MurJ! aru8°- V namen pa je tudi že organiziran zbiralni center samiSobota na Mladinski 38. Darovalci lahko svoje prispevke pri-v Mora \pa 0 *em obvestijo po telefonu 23-558. Zbiralne akcije bo-^(1 Prišli tnA’toplicah, Tešanovcih in drugje. Organizatorji zbiranja pa s. o* na dom, če darovalci podarjenega sami ne bodo mogli pnpe- VESTNIKOV KOLEDAR 26. september, četrtek, KOZMA 27. september, petek, JUSTIN 28. september, sobota, VENČE- . SLAV OktODer 29. september, nedelja, 1. oktobra bo dan dolg 11 ur MIHAEL in 4 ? minut. 30- september, ponedeljek, 1 oktobra bo Luna v zname- JERNEJ niu zadnjega krajca. oktober, torek, JULIJA J J ■ 2. oktober, sreda, BOGOMIL Po manjšem poslabšanju v petek bo v soboto in nedeljo spet razmeroma sončno in toplo. Pregovor Miha podpiha Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči. ***** VREME Aktualno po svetu Politični barometer Z obiskom slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla v Bolgariji. Romuniji in Albaniji je slovenska diplomacija stopila v tisti prostor, ki smo ga doslej preveč zanemarjali — na Balkan. Uradna slovenska politika lahko še naprej maha z Evropo, ki se mora najprej zgoditi v naših glavah, za tiho diplomacijo pa je zadnji čas, da skuša aktivno preprečevati ozemeljske težnje srbskega voditelja Slobodana Miloševiča. Šef slovenske diplomacije se je tokrat dejansko vključil v prizadevanja, da bi grškim organizatorjem nesojenega srečanja voditeljev Grčije, Srbije, Romunije in Bolgarije preprečili novo delitev Makedonije in s tem nove ozemeljske zmage Slobodana Miloševiča. Hkrati pa Bolgarija vse bolj spoznava veliko nevarnost s srbske strani pri načrto-* vanju svoje prihodnosti. Svoj glas pa so menda dvignili tudi Nemčija in Italija ter ZDA. Pod takšnimi pritiski odpovedano atensko srečanje dokazuje, da Miloševiču morda ne bo šlo tako gladko, če bo v prihodnosti poskušal širiti svoj vpliv na jug Balkana, kajti Evropejske trde glave tam bi se srečal z ameriškimi interesi. ZDA namreč v Turčiji in okrog nje gradio svoj ščit proti vse bolj nepreračunljivi Sovjetski zvezi in tudi islamskim državam. Dokler Srbija prodira samo na sever, je za Američane Jugoslavija samo pripomoček, na katerem naj se Evropejci učijo pometati pred svojim dvoriščem. Žal so Evropejci v svoji prvi vojaški učni uri 34 let po ustanovitvi Evropske skupnosti trde glave. S svojimi ukrepi pa so vedno prepozni zato, ker se jim je Jugoslavija zgodila prezgodaj. Celina, ki bi lahko bila po svojem bogastvu, znanju in vojaški tehnologiji prva sila sveta, se 16 mesecev pred iztekom slavnega leta 1992 ne more dogovoriti o četrtini nujno potrebnih zakonov za skupni trg. Razkol med revnim jugom in bogatim severom pa ne dovoljuje ustanovitve gospodarske in finančne zveze. Še več! Bogate evropske države niso sposobne pomagati svojim revnim vzhodnoevropskih sosedam in jim odpirati svoje trge vsaj toliko, da bodo preživele brez nemirov, vojaških udarov ali etničnih spopadov, ki bodo na koncu grozili tudi Evropi. V primeru Jugoslavije pa so se zbudile tudi stare zamere in različni interesi posameznih držav. Zato, ke Nemčijo obtožujejo poskusov širjenja vpliva na Balkan, ker si Avstrija ne upa nič brez blagoslova Evropske skupnosti, ker ima Francija svoje račune z odrivanjem ameriške vojaške navzočnosti iz Evrope in ker Velika Britanija brez močne politične osebnosti noče prevzeti vodilne vojaške vloge, da o Italiji z vse bolj čudnimi interesi sploh ne govorimo, so se obrambni in zunanji ministri Zahodnoevropske unije v Haagu lahko dogovorili samo za morebitno vojaško zaščito svojih opazovalcev. Ne glede na to, ali je leva ali desna politična usmeritev v teh državah prevladujoča, se Evropa preprosto še ni sposobna spopasti s tako nevarnim izzivom, kakršnega v Jugoslaviji ustvarja Slobodan Miloševič. Ob razhajanjih v mednarodni politiki bo z dovoljenjem velikih sil lahko preživel morda tudi srbski voditelj, če bo svoje ozemeljske apetite obrzdal na za Zahod sprejemljive meje. Nikjer ni zapisano, da je iz morebitnega novega zemljevida Balkana izvzet severozahod Jugoslavije s Slovenijo vred. MILAN JERŠE SPANJE PRAVIČNEGA Karikatura: Franco Juri MIR ALI TAKTIČEN PREDAH? Je sporazum o ustavitvi ognja na Hrvaškem, o katerem sta se dogovorila Tudman in Kadijevič, zares začetek miru ali pa je zgolj taktičen vojaški predah ju-goarmade? Odgovora na to vprašnje za zdaj še ni mogoče dati, vsekakor pa je res, da bo pot do pravega miru v tem delu nekdanje Jugoslavije še dolga in trnova. Na žalost je tudi po tokratnem sporazumu določenem roku prišlo do streljanja, bombardiranja, uničevanja objektov in ljudi. Vendar pa je zdaj po številnih mirovnih poskusih vojna napetost le jela popuščati. Preo- 25 odstotkov Hrvaške« Beograjski župan dr. Mi-lorad Unkovič je izjavil, da »Jugoslavija ne bo razpadla, če se Hrvaška in Slovenija odcepita«. Po njegovih besedah pa se »Hrvaška lahko odcepi samo pod pogojem, da pusti Srbom tista ozemlja, ki jim pripadajo.« Pri tem je poudaril, da pripada Srbiji 25 odstotkov Hrvaške. Demosova oblast, po načinu sprejemanja zakonov sodeč, se sicer zaveda svoje moči, ne pa tudi pogojev svoje legitimitete. Le-ta je vzpostavljena na dveh dejstvih, ki sta konstitutivni za parlamentarno demokracijo: na svobodnih volitvah in opoziciji. Najprej k prvemu delu Demosove politične legitimitete, k svobodnim volitvam. Termin sam je tako rekoč contradictio in adjec-to. Volitve so ali svobodne ali pa jih ni in je vsa volilna ceremonija samo predstava, ki naj ustvari videz demokratičnosti. Nadaljnje politično dejstvo pa je, da tudi volitve, ki so utemeljeno opremljene z adjektivom »svobodne«, čisto zares niso svobodne. Torej tudi volitve ne, na katerih nastopajo različne politične stranke, ki imajo relativno enak dostop do medijev. Prav to pa je razlog za vprašljivost svobodnosti volitev. Predvolilne kampanje, medijsko bombardiranje državljank in državljanov povzroča, da vo-lilci ne volijo po svoji volji. Zatorej volitve niso svobodne, pa čeprav se tako imenujejo in so vsi pogoji,- ki naj zagotovijo takšne volitve, izpolnjeni. Volitve same so torej nezadosten pogoj za politično legitimi-teto. Preostane opozicija. Opozicija kot živa in nenehna priča parlamentarnega sistema. Zato je Spomenka Hribar, ki je v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine takTat, ko je opozicija, nezadovoljna z zako- brat v generalskih glavah je toliko bolj presenetljiv, saj je Veljko Kadijevič še v soboto odkrito grozil hrvaškemu predsedniku, da bo pač Srbe na Hrvaškem zaščitil z vsemi sredstvi. Očitno je, da je armada na bojiščih doživljala vse večje neuspehe, da so se temu brutalnemu vojskovanju poleg vojakov začeli upirati tudi starešine in celo srbski rezervisti, pa tudi pritisk mednarodne javnosti je postal izjemno močan. Za zdaj brez mirovnih sil Tuja sredstva obveščanja obširno pišejo o treh sestankih v Haagu, še posebej po odločitvi Evropske skupnosti, da za zdaj v Jugoslavijo ne bo poslala mirovnih čet. Reuter poudarja, da to pomeni hud udarec za Hrvaško, saj je ta republika pričakovala, da jo bo Zahod končno obvaroval pred napadi zvezne vojske. Španski premier Gonzales pa je med drugim povedal, da je za zdaj v Jugoslavijo nemogoče poslati mednarodne mirovne sile. V Jugoslaviji je treba najprej zagotoviti mir, tega pa mednarodne mirovne sile po njegovem mnenju vojskujočim se stranem ne bi mogle vsiliti. Glede na neučinkovitost ev- ČUVAJTE NAM OPOZICIJO nom o privatizaciji, zapuščala klopi in skupščinsko dvorano izjavila, da ne bo glasovala, ravnala konsekventno. Opozicija podeljuje prav s svojim nasprotovanjem legitimiteto zakonodajnemu telesu. Slovenska opozicija pa imenuje svoje sedenje v parlamentu takrat, ko v legalnem glasovanju izgublja, sadomazohizem. Češ da ne bodo sadomazohistično gledali, kako jih vedno znova preglasujejo. Zato obstruktivno zapuščajo poslanske klopi. Kaj tako bebavega in »nešportnega« se sicer dogaja samo na podeželskih nogometnih tekmah in popoldanskih čajankah histeričnih žensk, katerih moški so, na primer, na frontah. Takrat, ko se »dečki«, ki tekmo izgubljajo, vedno doslej pa so brcali žogo samo med seboj, dvignejo in zapustijo igrišče. Oziroma na popoldanski ča-jaaki gospodinj takrat, ko se del udeleženk, ki na videz ni zadovoljen s potekom družabne igre, s povešenimi nosovi dvigne in gre. Sklicujoč se pri tem na gospodinjino pristranskost, ki da jih je posadila preblizu kamina in zdaj trdijo, da izgubljajo zato, ker jim je prevroče. Kamin pa sploh naložen ni. Dejstvo pa je, da v resnici niso zadovoljne s svojim družinskim življenjem. Nakar se jim dogaja še to, da izgubljajo igrico, ki jim služi kot tolažba za izgubo pol- Možno je tudi domnevati, da je z nenadnim pristankom na ponujeni sporazum Kadijevič skušal prehiteti oziroma vplivati na razpravo o Jugoslaviji v Varnostnem svetu OZN, predvsem pa na ameriško stališče, ki zaradi neuspešnega mirovnega posredovanja Evropske skupnosti postaja čedalje bolj obtožujoče. Za glavnega krivca nevarne vojaške zaostritve so namreč spoznali pro-srbsko jugoslovansko armado. ropskih posredovanj za rešitev jugoslovanske krize je dobrodošla napoved z druge strani Atlantika, da bo Jugoslavija kmalu tudi predmet razprave v Varnostnem svetu OZN. ZDA so se izrekle za mirno in demokratično reševanje jugoslovanske krize ter za nujno spoštovanje dogovorjene ustavitve ognja. Zvedelo se je, da seje Velika Britanija odločno uprla vojaškemu posredovanju v Jugoslaviji, za posredovanje mirovnih sil pa so se ogrevale na haaškem sestanku Francija, Nemčija in Nizozemska. Francoski predsednik Mitter-rand se je med obiskom v ZRN zavzel za nastop vojaških enot, ki bi v Jugoslaviji ločile sprte V žarišču dogodkov nomočnega družinskega življenja. Enako je s slovensko opozicijo. Sadomazohizem je prav veličina opozicije. Iz tega, da je navzoča pri tem, ko izgublja, opozicija črpa svojo moč. In toliko slabše za opozicijo, ki se tega ne zaveda. Recimo, da je vladajoča koalicija do obisti spoznala opozicijo in tako ve, da ji gre zgolj za nagajanje. Toda istočasno se mora zavedati, da opozicija z obstruktivnimi odhodi z zasedanj skupščine samo sebe izničuje. Nobe- JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Nobena skrivnost ni, da je Miloševič psihološki tip samouničevalen oziroma samomorilca, ki svojo samomorilsko blaznost prenaša na ves narod. Skrivna moč diktatorjev ni pamet, marveč to. da lahko s svojimi norimi zamislimi zapeljejo veliko ljudi in cele narode. Nedjeljna Dalmacija. Split Bog nam je da! Markoviča, da nam vsaj vsake toliko razvedri sedanje, mračne čase. Markovič ni demantiral, da je na seji vlade zahteval odstop obrambnega ministra Kadijeviča in njegovega namestnika Broveta, kar meji na senzacionalnost. Delo. Ljubljana Glavni krivec za poraz hrvaške politike v zadnjem letu dni sta Franjo Tudman in njegova napačna, konzervativna in popačena ideologija. Njegov projekt nekakšne konfederacije je nevzdržen tudi >■ pravni teoriji, kaj šele v državni praksi. Duga, Beograd Carrington svari pred krvavo vojno Posrednik Evropske skupnosti lord Carrington je v in^’ juju za BBC posvaril, da se bo v Jugoslaviji razvnela »najbo J krvava državljanska vojna«, kpr jih pomni Evropa, če ne bo P? šlo do prekinitve ognja. Če le-te ne bo, dvomi, ali se še spla« nadaljevati konferenco v Haagu. Kako je mogoče nadaljej3' mirovno konferenco, če se pobijajo počez in povprek? je vpraša ■ »Naj se koljejo, a brez nas!« Hitro se množijo znamenja, da je Italija med evropskimi gonilna sila stališča o marginalizaciji bistva konflikta na Hrvate ■ Zadnji ta zgled je izjava socialističnega prvaka Craxija v Berlinu. K med drugim tudi biser cinizma: »Nobenega razloga ni, da bi evropska država tvegala kakšno življenje v zadevi te vrste,« je je odločno nasprotoval ideji pošiljanja oboroženih sil evropskih drža Jugoslavijo. Taktika italijanske politike je torej zavleči konflikt- Zaskrbljena tudi Madžarska Madžarska vladaje zahtevala ustavitev vseh vojnih ^^jugo-goslaviji in vzpostavitev političnega in ustavnega nadzora n‘\žar^ke-slovansko armado in vsemi vojaškimi silami. V sporočilu ma vOja ga zunanjega ministrstva je še rečeno, da bo ta država zaradi ( in obsega vojaških operacij jugoslovanske armade zahtevala s Stanka VS OZN. V Budimpešti poudarjajo, da nenadzorovan vanje jugoslovanske armade ogroža mir v vsej Evropi- Zadnje sredstvo poseg OZN Ce ne gre zlepa, potem bo treba poseči po močnejših sredstvih, meni avstrijski zunanji minister Alois Mock. Zanj je popolnoma nesprejemljivo, da bi Srbija obdržala hrvaška ozemlja. Zaščita narodnostnih manjšin mora biti zagotovljena s širokim sistemom pravic, ne pa s spremembo me- strani. Mandat za takšno posredovanje naj bi Evropska skupnost dobila od OZN, seveda pa je za takšno odločitev po Mitter-randovih besedah potreben v dvanajsterici dogovor na najvišji ravni. Vsaka od držav, ki bi se udeležila tega posega, bi se morala zavezati, da bo na terenu ostala nepristranska, temeljni pogoj za akcijo, ki bi potekala v okviru Zahodnoevropske unije, pa naj bi bilo seveda soglasje vseh sprtih strani v Jugoslaviji. Brez takšnega soglasja posredovanje ne pride v poštev, je dejal francoski predsednik, s čimer se je strinjal tudi nemški kancler Kohl. no legitimno oblast pa kaj takega ne more veseliti. S tem namreč izgublja same temelje svoje parlamentarne demokratičnosti. Obenem pa se mora zavedati, da njena opozicija ni normalna. Ta opozicija je travmatizirana, ker je izgubila dolgotrajno oblast. Z njo je potrebno ravnati kot z razvajenim otrokom. Da se sicer Demosu slednjič ne bi zgodilo tako kakor hrvaškemu predsedniku Tudmanu, ki je v trenutku občasnega zmagoslavja, ko se je pogodil za začasno prekinitev vojne, po zagrebških ulicah hodil tako rekoč sam. Rekoč, da je pričakoval še koga. Še tako slaba in kontraprodu-ktivna opozicija je boljša kot nobena. Štefan Smej ja. Zato je predlagal da bi na Hrvaškem začel ukvarja v(lie. nostni svet OZN. To ne bi $eg šavanje v notranje zadeve, J nS|ji VS je zahteval tudi jug°s predsednik. Belgija sankcije • orejh1' Belgija je ES pozvala, naj s ni sankcije proti Srbiji. Me A 'ajke1 mogoče sprejeti zbrisanja spre-zemljevida in uporabe si bo membo notranjih meja. vsa^' ES morala proučiti prekin K ga sodelovanja s Srbijo; [ ■ jjiko’1 go nakupa nafte in naftni Takšne blokade pa dr23' -u je j®' zdržati. Po belgijskem in P ■ goslovanska federacija mrI O11' pirajo vzpostavitev pan^^^n, Kon-rovnih sil pod pokrovitelj* sOdel°' ference o evropski varnosti vanju. globok -------------- MOSKVA -- zasedanju ruskega P naj sp^ bo trajal štiri mesec , jn celo jeli kakih sto zakon o sto drugih listin, P nove ruske ustave. b(jolŽi' BAGDAD - ZDA, da vnovič gre> J t0 vpl je in opozoril, da ul. gn sveta-1 a na varnost v tem atner Lja-odgovor na sk P ,a po a predsednika Busha. sprega škim silam dovobl f ogle* strokovnjake OZi . iraških skladišč orozj ■ HRANA - ^Mje« tervenirala v Jugo* hkra jso varni pred srbskim WASHINGTON J sai L potrditev Roberta ~ ^ek^. kandidata za nov8 vrs'0 .^e Cie je v ZDA sprozd SOFIJA - minister dr Dimitrij V-skal »olganjo m 2a d ,k nijo. Bolgarski pre° da J« | je v pogovoru po d pd gova država med P rep pravico jugoslovan v do samoodločbe. ^i 1INZ — Pretek'1 jjp'asK-£. Sloveniji in zdajšnji£ SO zasenčili vprašalne ga delovanja članic so nosti Alpe-Jadran. d lu(;ijo. tarjuOZNdeCuel^oZ^a katerem je zahtev’ •. raZp dnevni red uvrsti t . položaju na Hrvašk.. VADUZ - sedstva Republike - na gžlj lan Kučan seje mu^ ud Liechtensteinu, kjer Jogos je okrogle mize o Spregovoril je o slo S|0 dih na reševanje J krize. globna Stran 2 VESTNIK, 26. SEPTEM^^Ž aktualno OTVORITEV PREHODA - POZIV K MIRU V EVROPI Dr. Plut: MED POLITIKO IN EKOLOGIJO štai.e^Stavn'ka slovenske in deželne vlade, Lojze la Vf e 'n J' Krainer, sta pozva-p m,ru v Evropi. rotokolarni del otvoritve čefa aL°dneSa Prehoda sta za-Joeaf ^eDa župnika dekan un .oll iz Wagne in Janez lz Šentilja. Župnika sta voru k lagoslovila in v nago-Protr,- ran' množici izrekla varnn? Za m'r med narodi in Drnm . na območju najbolj 5 nega prehoda med drža- Kraine?-^' ^eže'n' glavar Josef obudil v sv°jem nagovoru ^godk®1?0"?’116 na nedavne sijo n„ f 0 je JA izvršila agre-z§odi|o „enti|ju. Slednje se je Privid Prav v času’ ko je bilo JkniiSk?° ?dprtje prehoda, »i in n streljanje na naši stra-6naia v Pad S<1 TO, ki je pre-Sam onPJake JA >z stražnic, je °tnior 6' D°g°dke je ocenil dje ob 2/2 hude sanje, saj Iju-/ bodo "^o m°gl> dojeti, takim or Srec*’ Evrope še priče n grozotam. Alj krščanski demokrati cikajo na ravnateljske položaje? deUl zadnj'č vprašal, če 4na PriPrav|jaj° na‘ ‘mu m"‘elJske pozicije. Odgo-kk^sPrašulm vedel> vedel Pa sem’ C20. seplmkat0’ kerso SKD v Pe' P » «ku X, ’ pripravili preda-bi bilo 2nate'ja- Morem pa so-sUa n°rmalno in je torej Ueh^nje idnj.,č za pričakovati, iiln? K iasa Je 8'mnazija na naših 'ek? k°t s krščanskim izro-išv^^isln «'■ n-ieniu. S čimer je v je .živela tudi proti tradici-V 0 to razmeroma kratek V ^ik' dvorani sobo-v sl»ven^redaval ravnatelj za-n V°s°ernik glmnazije dr- Kegi-n&r je za začelek povelje Sil °fske8a- kar je normal-jP11 je tiefaZi-|ski ravnatelj. Gim-,/iSrednja šola, ki se od hl jf^euje D 'kuje P° tem, da se na % ^egi nP,redmet filozofija. Citi-i°de| °. Htv2ra^rar nvstrijskega za-V/F Pri rj?'- Pravi, da naj šola JN ovijanju DOBREGA, . RESNIČNEGA. To do- ^mnica trka na vrata tV'l dehvZ|aostren‘h gospodarskih razmerah, ko je že močno načet standard rJkve S .,denarnice vse tanjše, postaja prodaja nekaterih tradicionalnih v iJ10 č'm ugodnejših cenah vse zanimivejša. Prav s tem namenom je v 'letina PriDr a[ski Soboti Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Nad?!'11* Pn» J Pogovor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki KZ Panonka, % i»tfl> hlaa-i ."ik in Pomurske banke - LB. Uspeli so se dogovoriti, da bodo Šilihi' 'K v /, e v Puconcih začeli z letošnjo prodajo ozimnice, predvsem se-, od 7 j oto, 5. oktobra, med 8. in 12. uro. Tako bo poslej vsako soboto kipita3)0 v k'z« 21 oktobra pa bodo imeli odprto od 9. do 16. ure. Poleg tega "ate v ,, l ' anonka uveljaviti ugodnosti za vsa tista podjetja oziroma njino-,Na ^.Užinin- k mlad že tudi ustanovi I zgosp“ bo med drugim ukvarja ^ova«! jenjem in vzdrževanjem .pd«. Kot je povedal direktm pa so tako za poskus 1 )ahko koliko bodo za prodan0 Za prodanih 50 kvad^pi|i n« stanovanja bodo lab 0 . deset do enajst kvadra V času stanovanjskib^k«^ smo od plač dajali dva -erTinOsI' pri’ lidarnostnega ter za vZ ^ato5 za stanovanjsko gradnj je P » spevka združili, pa ve osebHeUlf vek še bil 2 odstotka o jsH* hodka. To je bil sta " ukin'*O' nanciranja gradenj. ri|i t p, so denar za gradnjo o b0,e,lp,' skih proračunih, ven 3' jj|i2 ,a|iz[ebčarno«. Uglajen nekdanji urednik Družine in zdajšnji še6 k verskih oddaj na ljubljanski televiziji, ki sem ga pozneje enkrat srečal, ko je sam obedoval v restavraciji vrh televizijske se >je nagajivo poškilil po novinarskih kolegicah. Spuščali smo SVQP° stopnicah. Razlagal nam je, da so študenti teologije dali .“Rnm bifeju takšno ime zato, ker so naslonjala stolov v njem °b ecena v konjsko kožo'. Neki drug prijazni gospod mi je potem pripovedoval, kako lefh družabni prostor začeli urejati že v njegovih študentskih Ke' $e P.reJ Pa Je bil prostor dolgo časa prazen in neopremljen. r so bili časi takšni, da si ga niso upali urediti. Kakor pa so se 'tične razmere spreminjale, tako so bife izgrajevali. tist ^kovno konferenco so gospodje pripravili izvedensko, s kai fZnano duhovniško zavzetostjo in z dobro vednostjo o tem, cAasc.'n'ra- Vsak novinarje dobil knjigo z naslovom Slovenska redb 'n.mls>joni> seznam vseh prireditev, popoln program pri-so " V’ k'so tačas na obisku v domovini. Ne, to še ni vse, dodali se seznam drugih predavateljev s popolnimi naslovi. zau ^as pa Je slutiti nekaj, kar bi težko imenovali ne-ževpa.nJe’ moglo pa bi to biti nekje med tem in opreznim pribli-lahknjem nov'narjev 'n duhovščine. In duhovni so pokazali, da zao ? $ koncizn° pripravljeno tiskovno konferenco nadomestijo obySV medijski navzočnosti v laičnih sredstvih javnega kliuhSCanja ®osP°d urednik verskih oddaj pa je tam zgoraj no rde"-™11 dedoval sam. Ali to pomeni, da je televizija še ved-tiisi^tn°!°® Rajko Ložarje nekoč rekel, da so Slovenci narod slanJ?narjev- Septembra letos opravlja po svetu misijonsko po-kovoa duhovnikov, 8 rednih bratov, 50 redovnic in 12 lai-jona " kupnega števila jih je 18 iz Pomurja in Prlekije. »Misi- S° vedno osebe, ljudje z imenom, rojstnim krajem in da-°seb ™ ter s.svojimi življenjskimi podatki. Za imeni se skrivajo ®tuž'3 Poklicanost v človeški in božji razsežnosti, domači kraj, božj'na ’n življenjska pot, pa tudi skrivnostno sodelovanje v tiisf °drešenjskem načrtu, h kateremu so bili poklicani naši ki irn°narj' 'n misijonarke.« Dr. Alojzij Šuster je očitno človek, javno3 PPs'uh tudi za posvetne stvari. »Ne gre za brezimno de-st>k ta- ne vemo’ odkod prihaja in kam gre, ampak zaTssebni 1 če..se osebno ne poznamo.« t°rei ?Ven'ja hoče biti na svetovnih zemljevidih. Domnevam Pozd da Vrstn' red poslanstev in poudarkov v metropolitovem tnisijraVn^m članku, objavljenem v knjigi Slovenska cerkev in pOv'°ni’ članek ima naslov Kaj pomenijo in kaj povedo imena?, stiio n kar se v zavest laične slovenske javnosti še ni prav ume-napa-. • namreč misijonarstvo, katerega imena povedo, da se držav lz.slovenskih virov, pomaga pri uveljavljanju slovenske načrt n°St’.' »Skrivnostno sodelovanje v božjem odrešenjskem n* brezimna dejavnost, marveč dejavnost, za katero se ’ S0- prihaJa- $ade'lanske postaje vsaj niso v jugoslovanskih rokah. Amba-preg'0 .veleposlaništva pa bodo vse do zadnjega prišle v roke .-Jugoslaviji, kakor je vsakomur jasno. ostaij j!j?narke in misijonarji bodo vsaj v prehodnem obdobju katerje. ni ambasadorji in kulturni atašeji v mnogih državah, s spet Smo nekdaj drugovali na neuvrščen način. Tako bodo pravo misijonarsko delo. Toda v laičnem in ženKvmisijonarjem načelno prištevamo le tiste člane moških so r ih redovnih skupnosti, duhovnike in laike, ki širijo (ali štev «slrJali) Kristusov nauk, med pripadniki nekrščanskih Ijud-Venska'rav’ d1' Zmago Šmitek. Med ljudstvi, ki še niso proslo-Titovo t V tem sm‘slu še niso spreobrnjena), ker vedo samo za v Jugoslavijo, bodo širili vest o novi državni entiteti. J^at^S^gaoju za širjenje vere iz leta 1659. sicer naroča misi-itogof ’’ naJ se ne vmešavajo v posvetne zadeve, vendar je to delOv ®.razumeti samo kot odsvetovanje aktivnemu političnemu terj k’ bi imelo za predmet notranjo politiko države, v ka-misijonarijo. Sploh pa je te ljudi v državah, kjer Šibam ec naših misijonarjev, te države pa so vse po vrsti članice kaktJa ueuvrščenih, potrebno osvoboditi morebitne zmote o ne- "‘Agoslaviji. Poiskal 6jS’ prišek da mi pomagaš, te ne potrebujem. Ce si me br°doš ’। ?e skupaj osvobodiva zla, ki ga nosiva v srcu, si do-g°kater avstralski domorodec posvaril misijonarja. Mno- Pof™U .zamorcu v srcu še poje Jugoslavija! to sp]Q|~lp^nj vpliv misijonarskega dela prihaja sam po sebi. Za-kodpg^ n’ Potrebno, da bi slovenski misijonarji, ki bodo v pre-Pfejjt. °bdobju v večini držav tretjega sveta skorajda izključni Pfegret^^' slovenske države, zapuščali načela apostolata. In se ^°gel n ' nad načel> Kongregacije iz leta 1659. Nikoli si nisem neKav Pojasniti, kako to, da smo se Slovenci izmed vseh dr-»I? ohr-a-nje Sovjetske zveze najbolj povezovali prav z Gruzijo. v6nski ^p-l^uih dokumentov je razvidno, da so v 18. stoletju slo- r, iPuc'n' delovali v misijonih v Kongu in Gruziji.« Poz-Ujeni k e,u 1760 Pa d« leta 1832, kakor piše dr. Šmitek v ome-Maj so v Gruziji delovali še trije slovenski misijonarji, tsiti: sj skušam slovensko-gruzijsko prijateljstvo pojasniti tudi s kitici ^Ov?nci so ksenofobični, vendar pa so potemtakem Gru-nje Se .anJ tuji, ker so naši misijonarji tam že hodili. To spozna- li vleglo v nezavedni del slovenske politične duše. . ra1o v yenc' bomo šele z misijonarstvom, ki bo uradno integri-Pacj; Ovfnsko nacionalnost, lahko postali planetarno prizna- le n0Ja; Sele misijonarstvo nam bo posnelo nekaj ksenofobi- in ezelskosti. Knoblehar, Baraga in Kerec so prihajali do- , ■.^li a? ?blačili v arabske, indijanske in kitajske noše, ker so ^'hovg ? j.e Potrebno misijonariti tudi med Slovenci: odganjati °°jazni pred tujim. Nesporno je, da so zasedanja občinskih skupščin preobremenjena s številnimi, marsikdaj tudi povsem formalnimi zadevami, ki bi jih lahko opravili že prej na drugih ravneh političnega odločanja. Tako pa so delegati dobesedno »zasipani« z raznimi nepomembnimi spremembami odlokov, volitvami in imenovanji ter še z marsičem drugim, kar delegate, ki izgubljajo ure in ure svojega dragocenega časa, veči-nokrat spravlja v slabo voljo. Dejstvo je, da so dnevni redi teh skupščinskih zasedanj postali preobsežni (večinokrat po 20 in več točk), ob razpravljanju o nepomembnih zadevah pa preprosto zmanjka časa za obravnavo pomembnejših vsebinskih vprašanj. S tem pa se vsa odgovornost pravzaprav prenaša na samo skupščino občine, namesto da bi pristojni organi oziroma komisije odgovarjali za posamezna področja. Ker pri delu zborov občinske skupščine prihaja tudi do nekaterih proceduralnih zapletov, bodo na tem področju nujne spremembe. Ni odveč, ko se zavzemajo za to, da strokovne službe pripravijo statut občine, poslovnik o delu občinske skupščine in posameznih zborov, hkrati pa naj bi prilagodile odlok o pristojnostih zborov občinske skupščine. Niso namreč osamljena mnenja, da so skupne seje in skupna NIC KAJ OBETAVNE NAPOVEDI Slovensko gospodarstvo vstopa v jesen s težjimi in počasnejšimi koraki, kot je začelo letošnje leto. Čeprav gospodarske težave Slovenije niso od včeraj, pa so zadnji politični dogodki bistveno vplivali na njihovo zaostritev, ob tem da smo sami predolgo odlašali in zapostavljali gospodarski vidik našega osamosvajanja. Preveč naivno in premalo modro smo računali na spontano gospodarsko podporo zahoda, ki naj bi ob razglasitvi naše neodvisnosti postavil na noge tudi naše gospodarstvo. Seveda se to ni zgodilo. Preveliko je YU tveganje, ki prinaša premajhne koristi za izbirčen in pohlepen kapital. Drugo, kar nas je presenetilo, je jugoslovansko tržišče, ki seje za slovensko industrijo skoraj v celoti zaprlo. Tudi tukaj smo se preveč zanašali na svoje, še včerajšnje balkanske partnerje, ne vedoč, da bodo ti, tudi za ceno preživetja, prekinili stike z »deželo.« Ob spoznanju, da bo slovensko gospodarstvo četrtino svoje proizvodnje moralo prodati nekam drugam in daje gospodarsko sodelovanje z Evropo izredno selektivno in restriktivno, so težave slovenske gospodarske jeseni toliko težje. Kažejo se predvsem v zmanjšanju oziroma upadanju proizvodnje. Ta je v Pomurju sicer nekoliko nižja kot v povprečju v Sloveniji, vendar je to ob kritičnih napovedih do konca leta le slaba tolažba. Vedno bolj skrb zbujajoče so likvidnostne razmere zaradi izpada plačil in ogroženosti pravne, materialne in ponekod tudi osebne varnosti v poslovnih stikih. Osiromašeno slovensko gospodarstvo postaja s plenjenjem in odtujevanjem premoženja v drugih republikah obubožano. Izvoz, ki je v Pomurju sicer večji kot lani, ob dejstvu, da ga več kot polovico ustvari paradni konj pomurskega gospodarstva Mura, pridobiva pomen, toda tudi tveganje je vedno večje. Znano je, da se poslovne vezi krhajo, da prihaja do odpovedi naročil, tuji partnerji zahtevajo vnaprejšnja plačila in dodatna zavarovanja, kar povečuje stroške izvoza. Problemi turističnega gospodarstva, ki so tačas najhujši, ne pomenijo le izpad dohodka, posledice bodo prenesene tudi v naslednje obdobje. In navsezadnje je tu upadanje zaposlovanja, ki lahko pripelje do resnih socialnih nemirov. In če se v luči teh težav ponovno vrnemo k lastninski zakonodaji, ki je tako razburkala in razvnela strankarske vrste, lahko ponovno ugotovimo, da je gospodarska uspešnost mnogim le beseda v politi- čnem slovarju. Renata Ficko Delnice podjetij le zaposlenim O paketu zakonov o lastninjenju so nedavno razpravljali tudi v Neodvisnosti — Konfederaciji novih sindikatov Slovenije in izrazili vrsto pripomb na predložen dokument. So proti temu, da bi bilo kar 70 odstotkov družbenega kapitala zastopanega in upravljanega prek centraliziranih investicijskih družb. Poglavitna pripomba je, da bodo ob uporabljeni metodi razdelitvenega koncepta dobili polnoletni slovenski državljani delnice investicijskih skladov in ne delnice podjetij, v katerih dela-jo. To pa je za Neodvisnost — Konfederacijo novih sindikatov Slovenije nesprejemljivo, zato nasprotujejo takim zamislim. Pri tem navajajo, da bodo zaradi nerealne vrednosti na sklad prenesene delnice posameznih investicijskih skladov, ki bodo razdeljene med slovenske državljane, nekakovostne tako glede varnosti kot donosnosti naložbe. “ To pomeni, kot poudarjajo v Neodvisnosti — KNSS, da bi bilo treba del delnic razdeliti med delavce podjetja na podlagi tržne vrednosti le-tega. Pri tem izhajajo iz opredelitve, da ne gre za posebne pravice do upravljanja, ampak za realno vrednost delnic in njihovo neposredno povezanost s poslovno uspešnostjo podjetja. Le na ta način bo možno delovni kolektiv spodbuditi za boljše delo in učinkovitejše poslovanje. Predvsem pa se zavzemajo za zapolnitev vrzeli pri zasedanja zborov bolj učinkovita od ločenih zasedanj, še zlasti, ko se razpravlja o volitvah in ime-■ novanjih kandidatov, saj jih marsikateri delegat sploh ne pozna, mora pa o njih odločati. Zato naj bi poslej volitve in imenovanja obravnavali in sprejemali zbori na skupni seji. O tem je predsedstvo soboške občinske skupščine že sprejelo pobudo. Kaže pa, da predlog pi^dsednika SO Andreja Gerenčerja, po katerem bi se do naslednje seje vodstva političnih strank dogovorila o kandidatu za podpredsedrffka SO in se opravi njegova izvolitev, še vedno ne bo uresničljiv. Vsaj tako lahko razberemo iz dnevnega reda ponedeljkovega skupnega zasedanja vseh treh zborov soboške občinske skupščine. Na ta način se bo ta zaplet, s katerim se delegati ubadajo že dlje časa, nadaljeval tudi v prihodnje in vprašanje je, kdaj bo soboška občina dobila podpredsednika. Morda pa ga sploh ne potrebuje, kot zatrjujejo nekateri. Kakorkoli že, delegati občinske skupščine se bodo morali v naslednjih mesecih bolj kot doslej ukvarjati s strateškimi vprašanji razvoja celotne občine in večjo pozornost nameniti težavnemu gospodarskemu stanju. Kajti nepotrebno izgubljanje časa in energije za razne formalne zadeve ne vodi nikamor, še najmanj pa k učinkovitejšemu delegatskemu sistemu, za kar se sicer zavzemajo povsod; vsaj z besedami. Milan Jerše Trgovin več, izbire ni Ni še tako davno, ko so bile vse trgovine v Lendavi v rokah enega samega trgovskega podjetja. Le čevlje in konfekcijo so ponujale nekatere druge poslovalnice. Ni bilo zasebnih trgovin, ki naj bi popestrile ponudbo, danes je položaj drugačen, trgovine »rastejo« kot gobe po dežju, kupec pa je ostal kratkih rokavov. Zasebne trgovine ponujajo prehrambeno blago res da ceneje kot prodajalne trgovskega podjetja, tudi tekstil je nekoliko cenejši, nihče pa se ni usmeril v prodajo specializiranih izdelkov in tehničnega blaga. Kupci, ki tudi doslej niso bili navajeni kupiti le tisto, kar jim ponudijo v domači trgovini, ampak želijo pokukati tudi drugam, so nezadovoljni tako kot so bili doslej. Ponudba je preskromna, kaže, da želi vsak na hitro nekaj zaslužiti. Nekoč, pravijo starejši Lendavča-ni, je bilo v Lendavi kar 23 trgovin, v vsaki so ponujali različno blago, trgovci so med seboj tekmovali v cenejši in pestrejši ponudbi. Danes, denimo, v lendavskih trgovinah le stežka kupiš fotografski aparat, nočno namizno svetilko in še bi lahko naštevali, treba je iti pač iz Lendave, če želiš kupiti tisto, kar želiš. Samo nekaj cenejših cunj, praška in slatine ter drugih pijač še ne pomeni, da smo zadovoljili kupce, denar pa spet kot nekoč odteka iz občine. JD Nevarna navajenost Navajeni smo že, da vsak večer sedemo pred televizor in v poročilih gledamo posnetke porušenih hiš. streljanje in bombardiranje, poslušamo grožnje enih in drugih vojščakov. Večina je že tako močno navajena vsega tega, da me je že groza! Vse skupaj je postalo podobno nekakšni zasvojenosti; zavedaš se, da ni prav, pa vseeno želiš še naprej sodelovati v tej informacijski brezizhodnosti. Zakaj? Tako kot vojaki tudi snemalci ne spoštujejo več človeka, ne živega in ne mrtvega; samo da je po TV-dnevniku čim več solza in krvi! Včasih so bolj pazili, kaj lahko posredujejo javnosti in kaj ne. To lahko imenujemo tudi cenzura, pa vseeno so vedeli, zakaj to počnejo. Tako kot se sedaj prav dobro ve, zakaj moramo gledati taka grozodejstva. Mediji so vključeni z vojno. Na eni strani se borijo z orožjem, na drugi pa še s kamero, ki predvaja javnosti »resnično sliko«. avtonomni izbiri načina lastninjenja ne glede na velikost podjetij. Strogo naj bi upoštevali zahtevo, da se tretjina družbenega kapitala razdeli v obliki delnic delavcem, upokojencem in drugim državljanom Republike Slovenije. Hkrati pa bi morali po njihovem mnenju upoštevati dejansko stanje zaposlenih in zagotoviti povezavo med novimi lastniki podjetij in poslovodno strukturo. Milan Jerše Pred meseci smo vsak večer sedeli pred televizorjem in gledali nadaljevanke kriminalnih zgodb — danes namesto tega gledamo TV-dnevnike. Vsak pogled na ranjenega in umrlega pusti v človeku globoke posledice. Včasih nas je vest o ranjenem, o streljanju ali storjeni krivici vznemirila, vznejevoljila, o tem se je še dolgo govorilo. Danes pa nas očitno več ne gane niti smrt človeka, saj smo se navadili, da vsak večer poslušamo in gledamo številke o umrlih, razmrcvarjenih . .. nato malo zavzdihnemo, češ kako so ubogi, pa malo prekol-nemo tiste, ki so to naredili. .. in gremo spat! Navadili smo se. V začetku nas je pretresla vsaka strelna rana in smo si govorili: Saj to ne more biti res, tega normalni ljudje ne bodo dovolili. Danes nas ne gane niti več streljanje ljudi pred zidom! Kaj hočemo, je pač vojna! Za konec pa še konkreten zgled nevarne navajenosti na smrt in brezčutnosti ljudi. Pred dnevi je v prometni nesreči umrla kolesarka. Kolona vozil je morala čakati na odgovorne ljudi, na cesti je še vedno ležala umrla, le nekaj metrov vstran je v koloni moral čakati tudi avtobus s potniki. Da se med čakanjem potniki ne bi preveč dolgočasili, jim je šofer predvajal videokaseto s komedijo Policijska akademija. Bernarda B. Peček ^AŠKI MEDNARODNI JESENSKI SEJEM 1991 - od 28. septembra do 6. oktobra K t ?• 2000 razstavljavcev z vsega sveta vroknrz“'ra blaga splošne porabe in storitev vse V|,e razstave . v . P°ljedeljstvo, obrt, gastronomijo, hoteli, šport in prosti cas, unzem ^aški jesenski velesejem Grazer Messe International Vstopnice za dinarje kupite pri KOMPASU v Mariboru in na mejnih prehodih na Šentilju, Gornji Radgoni in v brezcarinski prodajalni v Gederovcih. L26- SEPTEMBRA 1991 Stran 5 intervju Dr. Jože Osterc o razmerah v slovenskem kmetijstvu Kmetijstvo je panoga, ki v primerjavi z drugimi panogami in ob upoštevanju zapletenih gospodarskih in političnih razmer dosega še dokaj solidne proizvodne rezultate. V povprečju so ti sicer nekoliko slabši od lanskih, vendar je v drugih panogah padec proizvodnje še veliko večji. Seveda se razmere tudi v kmetijstvu vedno bolj zaostrujejo, finančni rezultati so veliko slabši od proizvodnih in na nekaterih področjih se posledice že čutijo. Akumulativnost v kmetijstvurje izredno nizka ali pa je sploh ni, nekatere vrste proizvodnje pa so za kmetijce vedno manj zanimive. Svojevrsten problem so obresti, ki jih kmetijstvo zarad* počasnega obračanja kapitala ne prenese, brez posojil pa zaradi pomanjkanja lastnih sredstev ne more shajati. O vsem tem in še o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Jožetom Ostercem, slovenskim kmetijskim ministrom. BREZ ZADOSTNE SAMOOSKRBE NI POLITIČNE SAMOSTOJNOSTI PRILAGODLJI- VOST SLOVENSKIH KMETIJCEV Dr. JOŽE OSTERC: Ugotovitev, da so rezultati v kmetijski pridelavi boljši kot v mnogih drugih panogah, drži, to pa je . delno posledica večje prilagodljivosti slovenskega kmetijstva oz. tistih, ki kmetujejo. Kljub temu, da so težave bile prisotne že jeseni, ko so opravljali jesensko setev, saj je denarja že takrat primanjkovalo in so bili problemi pri oskrbi z repromaterialom, so kmetijci upoštevali priporočila svetovalne službe in posejali dovolj kakovostno seme in opravili tudi ustrezno agrotehniko. Letošnja žetev je bila tako zadovoljiva in smo kljub nekoliko slabši letini odkupili le malo manj pšenice kot lani. Letošnji odkup 80 tisoč ton pa bi bil še boljši, če mnogi pridelovalci zaradi negotovega položaja ne bi zadržali doma večjih količin pridelka. Tudi spomladanska dela so bila opravljena kakovostno in ko se danes vozimo med slovenskimi polji, vidimo kakovostne sorte koruze, ki pravočasno dozorijo in dajejo dobre pridelke. Podobno je tudi pri sladkorni pesi in nekateri strokovnjaki celo napovedujejo boljši pridelek, kot je bil v lanskem letu. V živinoreji smo od maja lani, ko sem prevzel to funkcijo, težave skušali reševati z različnimi intervencijami. Tako smo pri mleku uspeli zagotavljati pokrivanje 80 odstotkov ali še več proizvodne cene mleka, ki jo vsak mesec sproti izračunava kmetijski inštitut Slovenije. To pomeni, da bodo rejci, ki oddajajo mleko, čez poldrugi mesec zanesljivo dobili za mleko tega meseca ,naj-manj 80 odstotkov proizvodne cene mleka, ki je izračunana na osnovi 3.800 kilogramov mleka po kravi na leto. Do sedaj, ko inflacija še ni bila pretirana, je bila takšna cena zadovoljiva, zdaj pa že tudi postaja vprašljiva. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je obračanje kapitala pri mleku navkljub vsemu veliko hitrejše in posledica tega je, da imamo letos več tržnih presežkov kot lani. Imamo pa težave s prodajo, saj turistične sezone ni bilo in precejšen izpad prodaje imamo predvsem na Hrvaškem. Položaj v prireji govejega mesa je nekoliko slabši, vendar bomo vseeno dosegli nivo 95 odstotkov lanske prireje. Se pa nekoliko bojim prihodnjega leta, saj dolga vezava sredstev ob sedanjih obrestih rejce zavrača od privezovanja telet in od pitanja. V prireji mesa smo z intervencijami začeli lani v oktobru in kompenzacije smo zaradi nizkih cen zadržali do februarja. V marcu smo tako dosegli, da se je razmerje med ceno mleka in ceno mladega pitanega goveda ustalilo na nivoju 1 proti 5,5 do 5,6, pred dobrim tednom pa je bilo to razmerje celo 1 proti 6,1. Tako upam, da bodo kljub visokim obrestim tisti, ki imajo vsaj nekaj lastnih sredstev, vseeno nadaljevali s pitanjem, saj je to razmerje spodbudno tudi za prirejo mesa. Seveda se trudimo, da bi našli tudi sredstva za regresiranje obresti, vendar je pomembno že to, da so vzpostavljena razmerja in da rejec vsaj približno ve, koliko bo dobil. Naša naloga pa je, da interveniramo takrat, ko se razmerja, ki veljajo v Evropi, porušijo. Na ceno mladega pitanega goveda smo vezali tudi ceno prašičev. V zahodni Evropi je cena kilograma prašiča okoli 0,75 odstotka cene mladega pitanega goveda, ker pa pri nas želimo spodbuditi razvoj prašičereje, smo to razmerje postavili na 0,85 odstotka, v preteklem tednu pa smo dosegli celo 0,96 ' odstotka. Upam, da nam bo vsa ta vzpostavljena razmerja uspelo ohraniti, njihova ustaljenost in zanesljivost pa bosta spodbuda za vse, ki se profesionalno ukvarjajo s kmetijstvom, saj bodo zanesljivo vedeli, koliko bodo dobili za posamezni proizvod. Osnova za izračun vseh razmerij je zaenkrat mleko, vendar načrtujemo zasledovanje stroškovnih parametrov v proizvodnji razširiti, da pridemo še do večje natančnosti in to bo osnova za prihodnjo cenovno politiko. Če se nam bo gospodarsko in politično uspelo osamosvojiti, bo to tudi osnova za izdelavo celovitega spodbujanja in varovanja kmetijske pridelave v Sloveniji, pa tudi za spodbujanje izvoza v tistih dejavnostih, kjer imamo komparativne prednosti in jih bo potrebno izkoristiti. MLEKO ZAGOTAVLJA SOCIALNO VARNOST Omenjali ste težave v živinoreji. Na nekaterih območjih v Jugoslaviji so se te že tako zaostrile, da je prišlo do močnega zmanjšanja osnovne plemenske črede. So morda takšne težnje prisotne tudi v slovenski živinoreji? Dr. JOŽE OSTERC: Povsem natančnih podatkov nimam, vendar moram reči, da nam je z raznimi premijami že v preteklih letih uspelo v Sloveniji vzdrževati več ali manj enakomeren stalež osnovne plemenske črede. Pri plemenskih kravah in telicah se to število giblje od 240 do 250 tisoč, kar je ugodno v primerjavi z nekaterimi drugimi območji,- saj ima npr. Vojvodina po nekaterih podatkih le od 60 do 70 tisoč krav. Ob tem pa moram povedati, da imata .prav reja krav in pridelava mleka v Sloveniji še vedno močno socialno noto. Dal sem izdelati analizo in ugotovil (podatki so za lani), da kar 83 odstotkov slovenskih kmetij odda 46 odstotkov vsega odkupljenega mleka, povprečno na kmetijo pa pride le 3.736 kilogramov mleka. Sočasno pa je zanimiv podatek, da samo 0,8 odstotka kmetij odda v povprečju 82 tisoč litrov mleka na kmetijo oz. kar 9,5 odstotka slovenske prireje. Pomeni, da skoraj desetino slovenske prireje mleka odda manj kot en odstotek kmetij. To.pomeni, da je veliki večini slovenskih kmetij, med njimi so seveda tudi polkmetije, mleko tako pomemben vir dohodka, da si ga ne morejo odmisliti in dobesedno bi se pojavil problem, če tega vira ne bi bilo. A ni bojazni, da bi prav zaradi takšne sestave kmetij lahko kaj hitro prišlo do neugodnih posledic? Dr. JOŽE OSTERC: To bi se lahko zgodilo, če bi imeli močno gospodarstvo in če bi člani teh polkmetij na svojem delovnem mestu zaslužili toliko, da bi družina s tem lahko preživela. Takrat bi kmetovanje v bistvu družini predstavljalo tudi oviro pri uresničitgi nekaterih njenih želja, saj si ne bi mogla privoščiti potovanj, dopustov in podobnega. Takrat bi bila tudi nevarnost, da bi take družine opustile živinorejo. In če bo do tega prišlo, potem jim bo tudi zemlja postala breme in jo bodo dali v najem ali prodali tistim, ki redijo živino in bodo tako lahko povečali čredo. Gre preprosto za prestrukturiranje, vendar tega ni moč pričakovati v kratkem času. Za to je najprej treba ustvariti pogoje, vendar to potem ne bo bistveno vplivalo na zmanjšanje črede, saj bodo potem tisti, ki bodo zemljo dobili, redili več živine. Se vam ne zdi, da sedanja kmetijska politika ne spodbuja takšnega prestrukturiranja, saj so spodbude oz. razne intervencije enake za vse, tako za velike kot male kmete? Dr. JOŽE OSTERC: Letos smo že nekoliko spremenili kriterije za dodeljevanje sredstev za gradnjo hlevov, saj smo povečali minimalno velikost hlevov, da bi tako spodbudili koncentracijo. Vendar je ob tem potrebna previdnost, saj mora biti takšno povečanje usklajeno z možnostmi, ki jih te kmetije imajo. Ce namreč zaostrimo kriterije, jih kmetije ne bodo mogle izpolniti in prireje s tem ne bomo pospeševali. Pogoje spodbujanja in podpiranja proizvodnje moramo naravnati tako, da bo vsak, ki kmetuje, imel možnost, da pride do strokovnega nasveta za pravilno kmetovanje, o tem. kako bo kmetoval, pa se bo odločil sam. Ob tem pa moramo z zakoni postaviti pogoje, pod katerimi bo kaznovan, če ne bo ustrezno uporabljal zemlje. Lastnina nad zemljo namreč ni le pravica pač pa tudi dolžnost, da jo pravilno izkorišča v svojo in skupno korist. OHRANITI STOPNJO SAMOOSKRBE Samooskrba Slovenije s hrano nam je cilj, ki smo si ga zastavili že pred leti. Kakšen razvojni koncept kmetijstva pripravljate v vašem ministrstvu za samostojno državo Slovenijo? Dr. JOŽE OSTERC: V kmetijskem ministrstvu smo se odločili, da vsaj zadržimo doseženo stopnjo samooskrbe. V preteklih letih smo, gledano agregatno, dosegli 82-odstotno stopnjo samooskrbe, seveda različno pri posameznih pridelkih. Švicarji so izračunali, da je za politično suverenost dežele potrebna vsaj 80-odstotna samooskrba, četudi so določeni proizvodi nekoliko dražji, kajti naroda ni mogoče z ničemer hitreje zasužnjiti kot s hrano. Vsa ta lastninska prestrukturiranja so nevarna in lahko se zgodi, da bo za krajši čas naša samoskrba manjša, vendar upam, da le za krajši čas. Pri novih lastninskih zakonih in pri vseh zakonih, ki jim je cilj pospeševanje pridelave hrane, zasledu jemo cilje, da bi vsaj zadržali doseženo stopnjo samooskrbe. Seveda pa so pogoji za kmetovanje v Sloveniji od območja do območja različni. Raznolikost terena in občutljivost slovenskega prostora za intenzivno konvencionalno kmetovanje nam preprečujejo, da bi se pri vseh najpomembnejših pridelkih približali popolni samooskrbi, pri nekaterih pa jo lahko presežemo. Pri tistih pridelkih, ki imajo po naravnih pogojih prednost (sadje, kakovostna vina itn.), moramo ustvariti suficit in z njihovim izvozom dokupiti tisto, kar nam manjka. Skratka optimalno moramo izkoristiti vse naravne danosti. CILJ SO DRUŽINSKE KMETIJE Je s tem povezana tudi rajoni-zacija slovenskega kmetijstva? Dr. JOŽE OSTERC: Izvajanje rajonizacije je tesno povezano s sestavo posesti. V Sloveniji smo se odločili, da bi bila nosilec kmetovanja družinska kmetija. Pri tem se zgledujemo po izkušnjah drugih, nenazadnje pa je to tudi program SKZ-LS. Seveda pa je družinska kmetija lahko različno velika, odvisno od tega, v kaj je usmerjena. Na kmetiji, ki ima samo vrtnarske kulture, lahko družina že na dveh hektarjih ali celo manj doseže dovolj dohodka za primerno življenje. Kmetija, ki se ukvarja S pridelavo mleka, potrebuje pri današnji sko 10. poglavje, kijesest adj iz dveh delov. Prvi del u J jn Čanje zadružnega Prern° 7ako-to bo v bistvu potekalo P . je| nu o denacionalizaciji, pa ureja priznavanje z lastnine v predelovalni na osnovi dobave surovi • vna misel, ki smo jo Pr ■ oava-sledovali, je, da bi s P • linjem dela knjižne vredne & sko-predelovalnih pooj rJazWj drugam omogočili hitrej’ n8- zadružništva. Ugotovil 0. mreč, da majhen kmet jj ben sam izpeljati pred prodaje, če ne želi, da o s ez0. tal pohodil, pa se mota vati. Da bi se zaščitil,. in pri nas združuje i" Razdruževati na osnovi aZa-nja in vzajemnosti, skra veJ-družnih osnovah. Da • ^pije možnosti za tak nac ziranja, smo želeli, v jta|8. sfero pripeljati nekaj ar ne Pri tem posameznik |aS(-dobi, ampak je to za an*' nina, ki je nedeljiva. 1 ZUIneJ0 protniki pravzaprav n v|adnetp ali nočejo razumeti- rJiH predlogu ni v ospre .pt naboj, ampak je cilj 'orgaiU' racionalna in ucinko . va|ct, zacija tega malega pri predo-da bo lažje Prežlve X val. Sočasno pa Je s 1 v prede di zagotovilo delavce -n0, s»J lavi, da bodo dobili s ]a po-brez nje ne bodo i_me ^tet® javljajo se namreč vZn0t^' težnje po organiziranj bo pf1sl» ne predelave in če <- ne b do sporazuma, ce km J [jva do dobili ustreznega po predelavi, potem se j ot sprejetju zakona o za«z8iek ganizirali po svoje m b tudi pt« vzporedno organizira pfav^ delavo. To pa bi bilo nje denarja, hkrati p jelavc® lo tudi veliko škodo 111 predelovalni industrij • de]av^ ’ ra biti tudi v intere r. da do takšne poveza । opt sno pa smo v zakonu tu^, Ja delili in v razpravah P°ilsko-P j delavci, ki delajo v delovalni industriji, n v druS v primerjavi z dela rjkraJs^ podjetjih v ničeme P vredn & Zato se preostanek podjetja ,astn,nlH|fkOvanjn ?ŽIii lastninskem preobl zadrLl , jetij, delež, ki pre j raZvo f sklad pa ima v bi t komponento, kot J odjetJ vojni skladi za drug . s£gS Na področje ^nacionali^bo tudi zakon o J jaZen,d ,c-Nekateri izražajo o J do]oCii -j po uveljavitvi njefoV;jh liko delavcev v sed^l1” gospodarstvih ostalo jbe' Dr. JOŽE OSTERC-,e v nih kmetijskih zem J t|(oV, p veniji le okoli 17 od J ostala so v lasti km v pil k ča, ki bi jih vračali, ce5 parcelah, zato bo t, E p|. ( zapleten. V zakonu J« nj da se zemljišča vrač J tam, kjer je to rnoz^ # možno in kjer je n druz.,si-vezana tudi sedanj * proizvodnja, se VZP rist str ninska pravica v sj na‘ čenča in ta lastniki razdelijo ku- W - v nepravdnem t» ni mogoče in da b' di tiste, ki sedaj s« jo-zemljo, je predvid ju pa-sedanjim obdeloval jrU’। je čimilastniki sklene n godba. Zavezane«1. pravico uporabi) ‘ st, v „0 ne za svojo dej J-jvrK^cU'' največ pet let od P jOpa > li sti odločbe o pri trajnih nasadi pl dobo lOlet-Vtem ^g ^ danji koristnik najt' zaposlitve za tls‘®Uf)i. tega zemljišča odv jaStnb pOii fizičnega P^^t traJ®1'^ do torej nekaj c* - izpej kod pa jih bo možnf stopnji intenzivnosti in pri sedanjih cenah od 10 do 12 hektarjev zemlje, da bo s 15 do 20 molznicami še nekako shajala, kmetija, ki bi se usmerila v poljedelstvo, pa bi s sedanjo stopnjo mehani-ziranosti lahko obdelala 50 ali celo 100 hektarjev zemlje. Jasno je, da bi mi, denimo v Pomurju, na ravninskem delu, najraje imeli poljedelsko usmerjene kmetije in tisto živinorejo, ki ji je osnova zrnje. Žal pa so tod kmetije, ki imajo premalo zemlje in če želijo preživeti, se morajo usmerjati v delovno intenzivno kmetovanje. Zato se kmetje v Pomurju tako krčevito oklepajo govedoreje, saj na svojih površinah ne pridelajo dovolj zrnja, da bi lahko redili od 300 do 400 prašičev in z njimi zaslužili dovolj za solidno življenje. Dokler ne bomo ustvarili pogojev, da bo imela kmetija dovolj zemlje, tako dolgo se le-ta ne bo poslovila od goveda. Če bi se kmetija, ki nima dovolj zemlje, odločila za prašičerejo in bi krmo dokupovala, bi se pojavil še problem, kam z gnojevko, takšno kmetovanje pa bi bilo tudi ekološko vprašljivo. Rajonizacije torej ni možno izpeljati brez strukturnih sprememb, za te pa zaenkrat še obstajajo objektivne ovire. So torej družinske kmetije naša vizija? Dr. JOŽE OSTERC: Ne samo vizija ampak tudi cilj, saj smo majhna dežela z razgibanim reliefom in z izjemno občutljivo pokrajino, zato si ne moremo privoščiti samo konvencionalnega industrijskega tipa kmetovanja. Potrebujemo prilagodljive manjše obrate, to pa so družinske kmetije, ki bodo ohranjale našo kultivirano krajino. Kljub našim naporom pa se nam zaradi napak v preteklosti in zaradi pomanjkanja denarja marsikje območja celo razseljujejo, upam pa, da bomo to lahko popravili, ko bomo gospodarsko močnejši. Samo poseljena dežela zagotavlja ohranitev kultivirane krajine in nihče drug kot kmetje ne more tako skrbno obdelovati in negovati. Mi pa mu moramo za to zagotavljati pogoje. Demografsko ogrožena območja v Sloveniji so v glavnem kmetijska. Če želimo ljudi zadržati na teh območjih, potrebujejo določene spodbude, vemo pa, da v Sloveniji kmetijstvu namenjamo še vedno premalo sredstev. Je pričakovati spremembe v miselnosti tistih, ki so odgovorni za naš skupni razvoj, da bodo dali za razvoj kmetijstva več sredstev? Dr. JOŽE OSTERC: Kmetijstvo in sploh udejanjanje kmetijske politike, o kateri sem prej govoril, bi potrebovalo seveda več sredstev, vendar pa moramo biti istočasno tudi objektivni in se zavedati, koliko zmoremo. Ni namreč skrivnost, da je pritok v republiški proračun zmanjšan in tudi če je volja, država nima kje vzeti. Ob tem moramo tudi razumeti, da imamo 75 tisoč brezposelnih, socialni programi nas več stanejo, nenazadnje pa svojo ceno zahteva tudi osamosvajanje in vzpostavljanje našega obrambnega sistema. In bolj kot . nepripravljenost je vse to vzrok, da kmetijstvo ne dobi več sredstev. • S NOVA LASTNINSKA ZAKONODAJA Slovensko javnost v zadnjem času burijo razprave o novi lastninski zakonodaji. Na področje kmetijstva posegata zakon o zadrugah in zakon o denacionalizaciji. Največ polemik je o 10. poglavju zakona o zadrugah?! Dr. JOŽE OSTERC: V zakonu o zadrugah je v bistvu lastnin- koj. Stran 6 kmetijska panorama ,0 1-n )• >1 :e j' i-v b i-)j i-)• n i-Y )i li i. i' o i-e t' 5' 0 n ii ia k i, Y r ? jj r ■e I' o Y V 0 f' li i' i-v r l, v a ti h ti o k ii o * negotovosti do konca leta? shd^!a so-se Jesenska kmetij-y]ja'e a; saj kmetijci že pospra-;e ,. s"ažno koruzo, začelo se prj lranie sadja, vinogradniki se tudii; na trgatev, tečejo pa ne rje r3Ve za spravilo sladkor-"? za jesensko setev. Za kvter Prldelkov in jesensko se-stv0 h druge Posege v kmetij-Preo; ° v tem času potrebnih ki^edstev- zato so v republi-doKj ,ustrezne podatke in Cino dea^Pčno ovrednotili koli-Potreh„,la?a’ ki 8a bo kmetijstvo log: a 0 bo konca leta. Pred-niku vl;>rHnUlno pri Podpredsed-skiipaj, -dr' Modreju Ocvirku, in min'strstvi za kmetijstvo todne kCe, ter direktorjem Na-skušali anke Slovenije pa bodo bo mrKv0*60*1’’ koliko sredstev wnisjje^°ce dobiti iz primarne ločili or,n na teJ osnovi bodo do-'egresir/eg Posojil in možnosti Mi Podprl obresti zanje- T°-। sprejet v odbo-bvo da se bodo »'?a mand-ani'h p°8°jih odl°* dir°tehnikaJSa,gaganja. Slabša d? nižit* ' Pa b' imela za posle-PndeHre, ki bodo pri-k eno seveda povečali. od h loščiti |S1 Ver->etno ne smemo L. Kovač NOZ NA VRAT MESARJEM? Med slovenskimi mesarji je sredi minulega tedna kot strela z jasnega udarila novica, ki je prišla iz Evropske gospodarske skupnosti. Po doslej znanih podatkih naj bi namreč dežele te skupnosti prepovedale uvoz živine, mesa in mesnih izdelkov iz Jugoslavije. Po nepreverjenih podatkih naj bi menda pobuda za to prišla iz zvezne administracije, ki je Evropsko gospodarsko skupnost obvestila, da ne nadzoruje slovenskih meja, zaradi nastalih političnih razmer v Jugoslaviji pa ne more več odgovarjati tudi za neoporečnost živil. Takšen odnos je skorajda neverjeten, saj ne gre le za slovensko gospodarsko blokado, pač pa je s tem prizadet ves jugoslovanski izvoz. So pa slovenski klavničarji in mesnopredelovalna industrija veliko bolj prizadeti, saj domače tržišče ne more prevzeti njihove ponudbe, medtem ko na drugih območjih ponudba tako rekoč ne presega povpraševanja. Če bo prišlo do uresničitve teh napovedi, bo med pomursko mesnopredelovalno industrijo najbolj prizadeta Mesna indu- strija Pomurka, ki se je v zadnjem času najbolj preusmerila v izvoz. Samo v avgustu je vrednost izvoza iz Mesne industrije presegla 2 milijona dolarjev, od tega največji del v državah Evropske gospodarske skupnosti, zato tega izpada ne bo možno nadomestiti. V Pomurki pravijo, da je izvoz doslej sicer potekal še nemoteno, informacije o tem, kdaj naj bi veljala prepoved, pa so različne. Če bo do nje prišlo, se bo Mesna industrija znašla v največji krizi, kar jih je kdaj koli bilo, zato o tem ne upajo niti razmišljati. Že doslej so se namreč zaradi razmer v Jugoslaviji pri domači prodaji usmerili v glavnem na slovensko tržišče, vse drugo pa so izvažali. Zato so vse aktivnosti usmerili v razreševanje nastalega položaja, da do uresničitve tega ukrepa ne bi prišlo, pa prek ustreznih republiških služb posredujejo tudi v Evropski gospodarski skupnosti. L. Kovač Priprava semena za setev ozimnih žit i i i V Radgoni bodo začeli trgati 1. oktobra V radgonskih goricah imajo 301 ha vinogradov, od tega 18 ha takih, ki letos še ne bodo rodili, ker so bili obnovljeni. 15 ha nameravajo obnoviti tudi v prihodnjem letu. Letošnji pridelek grozdja bo srednje dober, če pa ne bi bilo toče, bi bil bistveno večji. Predvidevajo, da bodo pridelali okrog 150 vagonov grozdja. Trgatev se bo začela 1. oktobra z ranimi sortami in jo bodo letos opravili z domačini delavci. Kot je znano, so bili pretekla leta na trgatvi tudi delavci iz Srbije. F. Klemenčič CENE V Mesni industriji Pomurka so na tekočem s tržnimi cenami in sproti spreminjajo odkupne cene govedi in prašičev. Zadnji cenik je vzdržal tri tedne, od ponedeljka, 23. septembra, pa v Mesni industriji veljajo nove, višje odkupne cene. kg kg tople žive teže polovice Kmetje so se odločili sami E-vrsta, biki in telice I. vrsta, biki in telice II. vrsta, biki in telice izven vrste, biki in telice prvesnice krave, I. vrste krave, II. vrste krave, zunaj vrste teleta, neprimerna za nadal jnjo rejo (težka mov) 54 dinarjev za kilogram prašiči do 150 kg prašiči nad 150 kg izločene plemenske svinje izločeni merjasci 50,00 44,00 39,00 34,00 42,00 34,00 28,00 24,00 86,00 78,00 72,00 68,00 78,00 63,00 55,00 49,00 najmanj 50 kilogra- 52,00 din kg žive teže 50,00 din kg žive teže 46,00 din kg žive teže 15,00 din kg žive teže Pozanimali smo se še za odkupne cene v Kmetijski zadrugi Panonka, kjer so nam povedali, da odkupujejo MPG E-vrste po 92,00 dinarjev kilogram tople polovice, krave I. vrste po 65,00, II. vrste po 60,00 in zunaj vrste po 52,00 dinarjev kilogram tople polovice. Pujski za nadaljnje pitanje so v Panonki po 65 00 dinarjev za kilogram, pitani prašiči do 150 kilogramov pa so po 48 dinarjev za kilogram žive teže. Pravijo, da je ponudba živine slaba, povpraševanje pa veliko, zato zdaj sami določajo cene. Gnojišče za ograjo Z^uhal\V-ls Je’ da Je na kme-v Ba™vcih vse vSehaV,jeno- H>ša je n°-hi>sali ^oknih pa so rože-« L J.e> k0 £ n' ocenjevalne ko-jRria ev ,SI ogledali kmetijo ki CWi.khala iz Banovec 21. 1,1 neJ bil to le splošen vtis, Pomemben. Vsak član komisije je nato podrobneje obravnaval svoje področje. Najbolj navdušeni so bili ocenjevalci kmetovanja, kajti le-to je pri Skuhalovih res vzorno urejeno in organizirano. V hlevih, kjer redijo krave molznice in mlado pitano govedo, nastiljajo s slamo, trije družinski člani pa obdelujejo 8,5 hektarja zemlje. Zaradi nasti-Ijanja imajo tudi gnojišče, ki je prav zares urejeno — čeprav je v bližini dvorišča, ga sploh ne opa- z velikimi zite kajti zakriva ga lesena ograja iz desk. Vsak dober kmetovalec ve, da lahko zemljo ohrani zdravo in kakovostno z dobrim hlevskim gnojem in ne z umetnimi gnojili in škropivi. Sredi dvorišča raste oreh, ki je na novo posajen — drevo sredi dvorišča pač mora biti, so prepričani Skuhalovi. Hiša je novejša, z velikimi okni in roletami, ograja pred njo pa lesena. Cvetlične grdde so vzorno urejene, ne manjkajo pa niti brajde in koruznjak. Tudi v sadovnjaku so stare visoke sorte sadnega drevja. Razporeditev gospodarskih objektov je primerna, nasproti stanovanjskemu in gospodarskemu delu hiše je garaža, nekoliko naprej (za dvoriščem) pa drugi potrebni gospodarskih objekti. Tudi Skuhalovi pečejo kruh doma ter vkuhavajo sadje in zelenjavo, prazno embalažo, star papir in staro motorno olje pa sežigajo- bbp V delih katastrskih občin Beltinci, Dokležovje, Lipa, Bakovci in Lipovci so predvideni obsežnejši agromelioracijski postopki. V ta namen je že pripravljen ustrezen občinski odlok, ki bo omogočal večje posege na površini okrog 700 hektarov kmetijskih zemljišč. Zanimivo je, da so se za tak korak odločili kmetje sami, ker naj bi nadaljnje zložbe omogočile izboljšanje primarne kmetijske dejavnosti na tem območju, znanem po visokih hektarskih pridelkih. Investitor te naložbe, ki je zajeta tudi v srednjeročnem načrtu občine in republike, je Kmetijska zadruga Panonka. Dogovorjeno je, da bodo 75 odstotkov potrebnega denarja zagotovili z nepovratnimi sredstvi republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, preostalih 25 odstotkov pa bodo iz lastnih sredstev prispevali zainteresirani kmetje. Tako ne bo problemov s financiranjem teh agromelioracijskih postopkov, iz katerih so izvzeti gozdovi in ne gre za nobene nenadzorovane posege v okolje. M. Jerše Gornja Radgona Le 30 vagonov kakovostnih jabolk Sadjarstvu dajejo v radgonski občini poseben pomen, saj je v okviru Radgonskih goric okrog 60 ha nasadov s kakovostnimi jablanami. Žal pa je letošnje neurje s točo poškodovalo okrog 60 odstotkov nasada, zaradi česar bo pridelek bistveno manjši. Predvidevajo, da bo približno 90 vagonov jabolk, od tega 30 kakovostnih. Te dni so že začeli z nabiranjem zgodnejših sort za ozimnico. Z jabolki bodo najprej napolnili skladišča, preostanek pa prodali. Po besedah direktorja inž, Franca Škrobarja letos ne bo težko prodati jabolk, ker jih je bilo v Sloveniji zaradi toče uničenih nad 9 tisoč ton. F. Klemenčič ' te rjana Skuhala iz Banovec 21 je sicer novejša in 111,1 Pa vzorno urejena. Setev kakovostnega semena je eden bistvenih elementov intenzivnega in gospodarnega pridelovanja. Zato si moramo za setev preskrbeti potrjeno, sortirano, razkuženo in v laboratoriju preskušeno seme. Pri nakupu zahtevamo podatke o njegovih lastnostih, ki so potrebni za izračunavanje količine in naravnavanje sejalnice. Izračunavanje oziroma določitev količine semena za hektar je pomembna ob nabavi semena, saj se ta lahko giblje pri ozimnih žitih do 160 do 380 kg/ha oziroma pri ozimni pšenici od 230 do 380 kg/ha. Pri določanju količine semena po hektarju so pomembni podatki: — Število kalivih zrn na m2 je podatek, katerega dobimo običajno od žlahtniteljev, ki so vzgojili posamezno vrsto ali sorto. Število kalivih zrn/nr ali tudi gostota setve je različna za posamezne vrste žit in znotraj teh za posamezno sorto. Napake, ki tukaj nastanejo, vplivajo na zdravstveno stanje posevka, poleganje in končno na višino pridelka. Na koncu prispevka navajam nekaj primerov potrebnega števila zrn na m2. — Teža 1.000 zrn je podatek, ki ga dobimo iz dokumenta (deklaracije), ki je priložen vsaki pošiljki semena in mora biti v trgovini, ki ga prodaja. To poleg potrebne gostote najbolj določa potrebno količino semena na hektar. Znano je, da so npr. zrna nekaterih sort pšenice debelejša (balkan) kot drugih, ki so drobnejša (marija). — Kalivost in čistoča sta zakonsko predpisani, podatek pa dobimo na osnovi laboratorijskega izvida, ki je tudi v deklaraciji. Ko govorimo o potrebnem številu zrn/m2, mislimo zrna, ki so stoodstotno kaliva in brez primesi. Ker pa takšnega semena zaenkrat pri nas ne dobimo, moramo zmanjšano kalivost in vse nečistoče, ki so zakonsko dopustne, pri določanju količine na ha upoštevati. — in končno upoštevamo slabe pogoje ob setvi, ki nastopijo zaradi predposevka in slabše priprave tal (koruzinje, suša, grude), in rok setve. Pri poznejših rokih sejemo gosteje in za vse neugodnosti, ki tukaj nastopijo, izračunamo količino povečano do 20 %. Če vse omenjeno združimo, izračunamo količino semena na osnovi potrebnega števila zrn:m2 in tisožzrnske teže, kar povečamo na račun deleža čistote in kalivosti ter dodatka (faktorja) za slabše pogoje na njivi ob setvi. Strokovnjaki svetujejo Formula: ' A • B • 100 f ... , ,, K =-----p-r----f (i) kg/ha. kjer je: K = količina semena (kg/ha) A = število kalivih zrn/m2 B = absolutna teža semena ali teža 1000 zrn v g k g kalivost v odstotkih č = čistoča v odstotkih f0j = 1 + delež semen, za katera pričakujemo, da zaradi slabih poljskih razmer ne bodo vzkalila. npr.: K =-------------1 (1 + 10%) = 266 kg/ha 70 ‘ 70 V preteklem letu je nešteto zgledov pregoste setve, ki je usodno vplivala na poleganje in pridelek. Krivde za poleganje ne smemo zmeraj valiti na dušik. Vse ozimno žito sejemo v ozki medvrstni razdalji (10 do 15 cm) in v globino 2 do 4 cm. Zlasti pri rži setev nikakor ne sme biti globlja. Pred setvijo s sejalnico opravimo sejalni preskus. Sejalnico uredimo tako, da izpada želena količina semena. Naravnamo tudi enakomernost razmika med posameznimi sejalnimi cevmi. To izračunamo po obrazcu: 1 1000 T , ,. k=o^Kkg/ha K — potrebna količina semena (kg/ha) O = obseg pogonskega kolesa sejalnice, ki ga izmerimo z vrvico (m) Š = delovna širina sejalnice (m) n = število zasukov pogonskega kolesa sejalnice pri preizkušanju T = teža semena, ki pade iz sejalnice pri n zasukih (kg) Pri pripravi sejalnice za sptev uravnavamo regulator toliko časa, da je po zgornji enačbi desna stran enaka levi oziroma potrebni količini semena na hektar — da sta po enačbi izračunana količina in s pokusom ugotovljena količina enaki. Zgled: Količina semena/ha = 312,8 kg K = 312,8 kg/ha Qbseg pogonskega kolesa sejalnice je 1,90 nO = 1,9 m Širina sejalnice je 3,00 š = 3,00 m Pogonsko kolo sejalnice zavrtimo 40-krat n = 40 10000T . 312,8 kg , 90 3 00 . 40 T 312,8 ■ 1,90 ■ 3,00 ■ 20 kg 59439,6 kg 10000 10000 ’ s K učinkovitejšim agrotehničnim ukrepom med vegetacijo (dognojevanje, predvsem pa uporabo zaščitnih in hormonskih pripravkov) precej pripomore stezasta setev. S tako setvijo si označimo poti v posevku, po katerih bomo vozili ob dognojevanju ali škropljenju. Tako preprečimo možnost prekrivanja ali slabega povezovanja delovnih širin ob posameznih prehodih stroja, povečamo storilnost pri agrotehničnih ukrepih in izboljšamo kakovost dela ter omogočimo opravljanje dela ob najugodnejšem času. Pred stezasto setvijo moramo natančno določiti, s katerimi stroji bomo opravili posamezna dela. Pomembna je delovna širina, ki je podlaga za določitev razdalj med posameznimi prehodi stroja. Upoštevati pa je treba tudi kolotečino traktorskih koles, širino koles in širino zadnjih pnevmatik. In na koncu nekaj približnih normativov setve, vendat primeri veljajo za idealne razmere: Ozimna pšenica: marija 600—700 zrn/m2. absolutna teža — teža 1000 zrn (a.t.) 37 g, potrebna količina 265—310 kg/ha (idealni pogoji), ana 650 zrn/m2, a.t. 36 g, potrebna količina 280 kg/ha, balkan 450—500 zrn/m2, a.t. 54 g, potrebna količina 290-330 kg/ha, pitoma 400—500 zrn/m2, a.t. 49 g, potrebna količina 230—280 kg/ha. Ozimni ječmen— robur 480 zrn/m2, a.t. 36 g, potrebna količina 190-200 kg/ha, alfa 450 zrn/m2, a.t. 42, potrebna količina 210 kg/ha. Ozimna rž: danko 450 zrn/m2, a.t. 33, potrebna količina 160-170 kg/ha. Za doma pridelano in mogoče dodelano seme nimamc nobenih podatkov. Zaradi tega moramo količino določiti na pamet ali pa so zgornji normativi za orientacijo. Džuban Geza, dipl. inž. kmet Kmet, svetovalna služba Stran 7 akcija DELAVNICE POD POSEBNIMI POGOJI GORNJA RADGONA PREMOG ISKAN KOT ZLATO Pomurska oskrba s kurivi, gorivi in ozimnico VEZENINE Z GRADU Del njihovega sveta je resda tudi gornjeradgonski grad, pa čeprav je svet, ki ga imajo in poznajo, ta ko majhen. To je dom, pot z avtobusom in delo na gradu v delavnicah pod posebnimi pogoji-. majhen, pa je za varovance delavnic toliko bolj pomemben in samo njihov. Zato radi prihajajo na o > sta povedali tovarišici, ki prav tako sodita v njihov svet, Marija Ploj in Cvetka Kurnik. Skupinica prtnaj na delo že od leta 1984, ko so delavnice tudi ustanovili. Jesen je tu in s tem tudi hladnejši dnevi, ko je treba resneje razmišljati o ogrevanju stanovanj in drugih objektov, vse aktualnejša pa postaja prav gotovo tudi ozimnica. Ko smo v vseh štirih pomurskih občinah povprašali, kakšna je letošnja oskrba s kurivi oziorma gorivi, smo se lahko prepričali, da vojne razmere močno vplivajo na tovrstno preskrbo, posebno tam, kjer so vezani na nakup črnega in rjavega premoga iz bosanskih rudnikov. Zaradi prometnih ovir je tega zelo iskanega kuriva le za vzorec. Zato se trgovske organizacije, katerim je prepuščen nakup raznih vrst premoga, znajdejo o svoje. Marsikje tudi s pomočjo iznajdljivih zasebnikov, ki so vendarle našli poti do bolj odaljenih krajev. Kaže, da z drugimi kurivi za zdaj ni večjih problemov, močno pa narašča povpraševanje po kurilnem olju, zato se pojavljajo zastoji, ker zmogljivosti bencinskih servisov ne morejo zadovoljevati trenutnih potreb občanov. Primanjkuje zlasti kakovostnejšega premoga Pa poglejmo, kako je v posameznih pomurskih občinah! V trgovski organizaciji Mercator— Sloga v Gornji Radgoni so nam povedali, da naročenega in pričakovanega premoga iz Bosne in Hercegovine ni, dostava je zelo slaba, zato se bolj opirajo na dobavitelje iz Velenja, Trbovelj in Zagorja. Ugotavljajo, da ne prejemajo zadostnih količin, predvsem pa ne dovolj kakovostnega večjih količin. Lignit lahko dobijo po 2 030,50 dinarjev, brez razkladanja pa je za 326 dinarjev cenejši. Nobenih problemov pa ne bo z ozimnico, zatrjujejo v ljutomerski Vesni. Klasina ponudba Etinih paketov z vloženo povrtnino in vse večja konkurenčnost EmoninegaJJortusa iz Ljutomera kažeta na dokaj dobro založenost s temi izdelki. Podobno naj bi bilo tudi z jabolki in krompirjem, ki ga zdaj ponujajo po 4,50 dinarja za kilogram. Ta cena bo pozneje zagotovo še nižja. premoga pa je po 2627 dinarjev. Za vsak primer pa so si zagotovili še uvoz češkega premoga v oktobru. Zagotovljenih imajo 500 ton, za tono pa bo treba odšteti nekoliko več, in sicer 3600 dinarjev. Sicer pa so pri Potrošniku izračunali, da znašajo mesečne potrebe gospodinjstev in drugih porabnikov od 1600 do 2000 ton premoga, kar bodo skušali na vsak način zagotoviti. Kar zadeva ozimnico, so kolektivom, šolam, ustanovam in sindikatom ponudili nakup Etinih velikih in malih paketov, v pro- ČE NI PREMOGA, PA OLJE — Tako se odloči marsikateri kupec, ko ugotovi, da kakovostnega premoga primanjkuje. Zato pa je toliko večje povpraševanje po kurilnem olju, kar že povzroča določene zastoje, saj je težko zadostiti vsem naraščajočim potrebam. Besedilo in fotografija: M. Jerše. Za debelimi grajskimi zidovi varovanci delavnic pod posebnimi pogoji ali duševno prizadete osebe ustvarjajo tisto, kar znajo in zmorejo, v miru, saj obiskov ni ravno veliko. Tudi novinar še do takrat ni prišel k njim, menda je bil le ob ustanavljanju oziroma odprtju. Miru imajo torej na pretek, to pa tudi pomeni, da so kar preveč odmaknjeni od mesta in avtobusne postaje. Čeprav so na videz prostori »grajsko« veliki, saj imajo dva večja prostora za delavnice ter kuhinjo in drugo, pa sta tovarišici opozorili na njihovo neprimernost. Najbolj bi potrebovali ločene sanitarije ter kopalnico ali tuš. »Upamo pa, da bodo ob obnovi gradu tudi za naše varovance iskali in našli primernejše prostore,« je o prostorih povedala ravnateljica osnovne šole dr. Janka Šlebingerja, Terezija Šegola. Delavnice pod posebnimi pogoji so namreč pod upravo šole, v njih pa delajo varovanci iz vse občine. Njihova starost je od osemnajst do triinpetdeset let. Materialne stroške in delo zaposlenih plačuje občinska skupščina, nagrado za opravljeno delo pa si varovanci zaslužijo sami s svojim delom. Pred časom, ko je šlo podjetjem še dobro, so delali za njih, predvsem za Elrad, sedaj pa je tako delo skorajda usahnilo. Ker dela za tovarne ni več, si pomagajo s svojim programom, to je šivanje s storji, ki jim jih je podarila Mura, izdelovanjem posteljnine, predpasnikov, prtov ter vezenjem. Izdelki varovancev so res lepi in marljivo izdelani, čeprav z »otroško« zavzetostjo, saj, kot sta povedali tovarišici, jih vedno ko začnejo delati, tudi močno zanima, kdo bo kupil. Varovanci brez težav prodajo vse, kar naredijo, in čeprav je v izdelek velikokrat vloženega veliko dela, cena ni ravno visoka. Tako so bile tudi njihove nagrade pred počitnicami okoli sedemsto dinarjev. Terapevtki, Marija in Cvetka delata s skupino varovancev že od začetka, tako da se že zelo dobro poznajo. Zato sta varovancem postali mnogo več, kot le tovarišici, saj morata najti toplo besedo, tudi tolažbo za vsakega od njih. In prav zato, ker se varovanci v delavnicah počutijo prijetno in varno, so v nekaterih občinah v Sloveniji že ustanovili tako imenovane stanovanjske skupnosti duševno prizadetih oseb ali njihovo tedensko varstvo. S tem ne bi rešili le problema voženj na delo, za kar mora šola odšteti kar precej denarja, ampak predvsem problem ostarelih staršev. Njihovi varovanci sedaj še imajo starše, ki skrbijo zanje, postavlja pa se vprašanje, kdo bo to skrb prevzel po njihovi smrti, saj so že precej v letih. Če jih svojci ne bi mogli sprejeti in ne bi imeli tedenskega varstva, bi morali v zavode, kamor pa duševno prizadeti ne sodijo. Zato jim je sedaj prvi cilj pri-praviti vse potrebno ter zamisel tudi predlagati za sprejem- Tedensko varstvo pa bi bilo tudi mnogo cenejše od bivanja duševno prizadetih v zavodih. Tisti dan je bilo na gradu le nekoliko drugače, saj je vsakdanjost zmotil obisk, katerega so bili prav veseli, otroško ve-seli, saj so lahko pokazali svoje delo, svoj prispevek. Majda Horvat Tudi duševno prizadete osebe, pri katerih je invalidnost nastala pred petnajstim letom, dobijo ob osemnajstem letu status invalida-Vendar pa je Marija Ploj opozorila, da njihovi varovanci kljub temu niso povsem izenačeni s telesno prizadetimi, še najmanj Pa z invalidi, pri katerih je invalidnost nastala med zaposlitvijo. Sicer prejemajo invalidnino, kar je res velik napredek, vendar v njihovem imenu nihče ni mogel kupiti osebnega avtomobila s popustom pri prometnem davku. premoga. Zato nimajo zalog premoga, saj ga takoj razvozijo. V glavnem so doslej dobivali manj kakovosten velenjski lignit, ki je po 1700 dinarjev za tono. Precejšnje pa je povpraševanje po trboveljskem rjavem premogu, čeprav je treba zanj odšteti 2836 dinarjev. Mariborski DOM-Smreka jim obljublja, da se bo v prihodnje dobava izboljšala. Sicer pa so o pomankanju premoga seznanili tudi ustrezne občinske organe in krajevne skupnosti. Kakih večjih težav z dobavo drugih kuriv pa ne pričakujejo. Hkrati so se pripravili tudi na že običajno prodajo ozimnice z raznimi prehrambenimi izdelki in sadeži. Zbirajo naročila za program ETA iz Kamnika, v ta namen pa so obiskali tudi podjetja in se pozanimali za potrebe zaposlenih. Kot so nam zagotovili, bo ozimnice dovolj, v vseh prodajalnah v radgonski občini pa bodo zlasti ponujali večje količine krompirja, za katerega je treba za sedaj odšteti 5 dinarjev za kilogram. Z ozimnico ne bo težav V lendavski občini se ljudje oskrbujejo predvsem prek trgovine na drobno Mercator—Univerza!, ki ima pri tem že dolgoletne izkušnje. Toda letos so skorajda nemočni, ko je govor o premogu, saj bi ga lahko iskali celo z lučjo pri belem dnevu. Stanje je kritično, saj črnega premoga, na katerega so bili navajeni, prihajal pa je iz Banovičev, preprosto ni, mesečno pa se morajo zadovolji--ti le z enim vagonom iz trboveljskih rudnikov. Medtem pa so prejeli okrog 600 ton lignita iz Velenja, kar sedem ne more zadoščati za vse potrebe. V marsičem so odvisni od Doma-Smreke iz Maribora, ki pa se je prav tako znašel v slepi ulici. Če je povpraševanje po prempgu veliko, pa tega zaenkrat ne bi mogli trditi za ozimnico, čeprav so se na prodajo dobro pripravili. V vseh lendavskih prodajalnah bo na voljo dovolj Etinih paketov, s Kmetijsko zadrugo Panonka iz Murske Sobote pa so se dogovorili za jabolka. dajalnah pa do 15. oktobra zbirajo naročila za tovrstno ozimnico. Tako bodo v petih prodajalnah v Murski Soboti, Beltincih, na Cankovi in na območju Goričkega organizirali prodajo ozimnice. Od 1. oktobra bodo na voljo tudi krompir, čebula, zelje, paprika, jabolka itd., o cenah pa se bodo še dogovorili. Kurilnega olja hitro zmanjka Čakalna doba daljša Tudi v ljutomerski občini so zaskrbljeni zaradi prepočasnega zagotavljanja kuriv, zlasti še boljših vrst premoga. Tedensko sicer dobivajo nekaj tega premoga, toda ne dovolj, da bi lahko zadostili vsem potrebam občanov. V trgovskem podjetju Vesna v Ljutomeru smo zvedeli, da so problemi s transportom očitni, zato jim ne uspevajo pravočasno dobaviti vseh naročenih količin. Prizadevajo si, da bi čim bolj skrbeli prebivalstvo, toda čakalna doba za kakovostnejši premog se je vendarle raztegnila od sedem do deset dni. Visokokalorični rjavi premog dobivajo iz zasavskih rudnikov, njegova cena pa je kar zasoljena. Drobnoprodaj-na cena z dostavo na dom je 3 638,30 dinarjev, brez razkladanja pa je »vreden« 3 183,70 dinarjev. Ob tem je. treba dodati, da sindikatom tudi tokrat namenjajo popust (5—10 odstotkov) za nakup Iznajdljivost čez vse Za ljudi so razumljivo zanimiva tudi tekoča goriva za ogrevanje stanovanj in poslovnih objektov. V poslovni enoti Petrola v Murski Soboti, ki skrbi za širše pomursko območje, smo zvedeli, da za zdaj ni kakih večjih problemov, čeprav je ogromno povpraševanje po kurilnem olju, ki je po 11 dinarjev. V promet gredo namreč nenormalno velike količine kurilnega olja. Medtem ko so te količine prej zadoščale za potrebe treh dni, jih zdaj prodajo že v sedmih urah. Zato ni nič čudnega, če se tu in tam pojavi pomanjkanje, ker jim sedanje zmogljivosti naprav ne omogočajo hitrejše prodaje. Sicer pa s cisternami redno osrkbujejo stranke, pri čemer je čakalna doba od 10 do 14 dni. STARŠI, NE POZABITE In še pogled v soboško občino. Tu je glavni oskrbovalec podjetje Potrošnik z zelo razvejeno trgovsko mrežo, ki mogoča dober nakup. To velja v prvi vrsti za drva, ki jih imajo v zalogi, za kubični meter pa je treba plačati 680 dinarjev. Tudi s plinom ni nikakršnih problemov, desetkilo-gramska jeklenka pa stane 240 dinarjev. V negotovih gospodarskih razmerah skušajo po svojih najboljših močeh zagotoviti dovolj premoga, po katerem je največje povpraševanje. Za velenjski lignit, kije po 1521 dinarjev, je dobavni rok približno deset dni. Visokokalorični rjavi premog iz Trbovelj, na katerega je treba čakati tudi po dva tedna, stane 2550 dinarjev. Večji problem pa je seveda z bosanskim rudnikom Banoviči, saj so težave s prevozom prek .kriznih območij. Pri tem se opirajo tudi na iznajdljive zasebnike, tona tega Samo da ne bo slabše! Takšno je torej trenutno stanje v Pomurju, ko gre za oskrbo s kurivi, gorivi in ozimnico. Najbolj kritično je z zagotavljanjem zadostnih količin premoga, zlasti kakovostnejšega, največje povpraševanje pa je po kurilnem olju. Pri drugem za zdaj ni opaziti kakega večjega povpraševanja. Upajmo le, da se stanje ne bo spremenilo na slabše, ampak le na boljše, kajti pred nami so mrzli dnevi, ko bo treba poskrbeti za primemo ogrevanje in prehrano. Samo da denarnice ne bodo postale pretanke! MILAN JERŠE NA NEZGODNO ZAVAROVANJE VAŠEGA OTROKA! , Vaš otrok je vsak dan izpostavljen nevarnostim tako doma kot v vrtcu ali šo b metu, pri igri, v športu, na počitnicah — ledi^ Zavarovanje nesreče res ne more preprečiti, lahko pa zelo ublaži gmotne P0* .j pri Zato razmislite o načinu zavarovanja, ki ga lahko uredite v vsakem vrtcu oz. so ’ stopniku ali Zavarovalnici: ZAVAROVALNE VSOTE IN PREMIJE ) invalidnost pogrebni stroški dnevna odškodnina letna premih^^ 2.486.400,00 621.600,00 777,00 700,00 1.776.000,00 444.000,00 555,00 500,00 1.065.600,00 266.400,00 333,00 300,00 710.400,00 177.600,00 222,00 200,00 Ne dopustite, da bo nezgoda doletela vašega otroka nezavarovanega! zavarovalnica triglav d.d. OE MURSKA SOBOTA KER ŽIVLIENIE POTREBO!E VARNOST Stran 8 » Se ~ v. w VESTNIK, 26. gospodarstvo Bodo perutninarji reševali mesno krizo? V tem času gotovo ni podjetja, “ ne bi čutilo posledic zaostre-političnih in gospodarskih razmer. V soboškem Agromer-^tju pravijo, da se je vse skupaj ®ielo že pred dvema letoma, ko ki ni sprejemljivo za sodob-?°. gospodarstvo, so posledice kmalu začeli čutiti tudi sobo-. Perutninarji, saj njihovi piš- dalp\?mcrkurjevi klavnici so za petino zmanjšali klanje, razmere uredile in takrat bodo spet perutnmarji tisti, ki bodo ’ali mesno krizo. Fotoarhiv Vestnika. ti ? ^ar naenkrat niso našli poje? srbskih porabnikov. Če so trt,? eta '$89 prodali na srbsko eCe skoraj petino proizvod-s.e to zaprlo in kupce so to?" iskati drugje. K sreči pa ta ”e blokade niso dolgo vzdr-sD '".izdelki iz Agromerkurja tlita ^'bajajo do srbskih porab-jta?' 8_e pa zdaj srečujejo z dru-nt 'ežavami, saj prodaja teče, ^'majajo pa plačila. Proble-^ujej° s kompenzacijskimi jonamesto denarja dobiva-koruzo in sojo. dtUs- ' Plačniki pa so tudi na C? .obm°djih, saj jim kupci kv fJ6'0 bar 60 milijonov dinar-bvidn Pa s'ab^a tudi njihovo li-t«tjatvStn°,sposobnost. Zapadle "tiliinn S° Presegle vrednost 8 dj Za °a- dinarjev, pravijo pa, Post r ■ 1 vsega tega tudi sami iobaS® nesolidni plačniki, sai ^Kinn 'em dolgujejo okrog 30 bji V dinarjev. Jim je pa doslej uspevalo itpeli'?'1 likvidnost, saj še niso 'okiranega žiroračuna. Vse domače ! A Prob|„^!rav je Čentrovod v Lenartu v Slovenskih goricah, so nam ■ Unar( ' P°^jetja in občine kar domači. Pa ne le zato, ker živi v btaijk u.Pjecej Pomurcev ali ljudi, ki so bili nekoč zaposleni v g totja 0|> Muri — med njimi sta tudi namestnik glavnega direk- _ ki en*rov°da Ivan Vela in vodja proizvodnje Boris Grajfo- | s,a bila prej zaposlena v Avtoradgoni. g 'Mi n?, bot Čentrovod, se je 'J ZnatiCe' Pomurskih podje-•" Polit l V nemilosti SDK-ja ?e Prav zaradi rdečih ^eca So se povečevale iz ''Mobnh Vzroki so s°jila c ' najeli so preveč po-ne mOr Prevelikimi obrestmi, pa 7 J? Prodati izdelanega Prodano ne dobi-p r'tičnpd' S1 Je direktor "edsed J? Podjetja« dober s "3v n. 'kom in politiki (če-^jo v n , 'zvršni sveti ni-s Mč) p?djetjih nobene mo-iho se nekako gre, »saj ™ je, če 1Ste-m sosu«. Hudo , h zar?^ direktor predsed->0®^! Resda mu di-e more nič — ne mo-va^s" ukrepa družbe-„ in. Sa zamenjati i 'ektor „ P? VS1 ‘zvedo, da ta H0,.da jp e hodi točno v služ-J je služ2dšel s prijatelji ter X ^zbem avto vedno na atriene dar "e v službene ^Sla nad^Va Čentrovod« । Plan predvsem iz Resnejše težave v Agromer-kurju so se začele z vojno v Sloveniji, ko jim je v skladiščih ostalo dodatnih 200 ton mesa, tako da so se skupne zaloge povečale na okoli 450 ton in te jih zdaj ves čas spremljajo. Ker so že avgusta predvideli, da se bodo težave nadaljevale, so rejo brojlerjev zmanjšali za 20 odstotkov, vendar previdno in čim manj boleče. Števila piščancev niso zmanjšali, so pa podaljšali premore in namesto 6,3 turnusa jih imajo letno le 5,8. So pa v celoti ohranili matično jato, saj računajo, da bodo perutninarji tisti, ki bodo morali že kmalu spet reševati mesno krizo. Vsi slovenski perutninarji bodo letos priredili okoli 70 tisoč ton mesa, to pa je več kot govedorejci in prašičerejci skupaj. Čeprav so že 10. septembra zmanjšali zakol, težav niso rešili, saj jih je zaostrila vojna na Hrvaškem. Največja ovira so prevozi, saj veliko prodajajo tudi v Makedonijo in še nekatere republike, vendar mesa zdaj kupcem tako rekoč ne morejo dostavljati. Težave pa jim povzroča tudi oskrba s krmo, saj so skorajda v celoti vezani na koruzo in sojo z drugih območij. Za 28.500 ton krmil, kolikor jih izdelajo v lastni mešal-nici, porabijo letno 16.500 ton koruze, prav zdaj pa se dogovarjajo z Madžari, ki imajo presežke koruze in pšenice. Nakup na Madžarskem bi bil za Agromer-kur najboljša rešitev, zato se zavzemajo za vzpostavitev ustreznih osebnih razlogov nesimpati-čnosti (trdi direktor). Predsednik pravi, da so oškodovali občino, saj so jim dali predplačilo že pred meseci, delo pa še ni opravljeno — skratka, da bi lahko delali, pa nočejo. Direktor se izgovarja na blokiran žiroračun in probleme pri dobavi materiala, sicer pa — poudarja — zaupa v prihodnost podjetja, saj imajo uspešne programe, ki bodo živeli dalje. Izguba, pa naj bo sto- ali dvestomilijon-ska, ni prava izguba; to je minus zaradi države. 10 majhnih podjetij s po največ 15 ljudmi bo vsekakor laže upravljati — taka podjetja bodo tudi laže propadla drugo za drugim ali pa prešla v zasebno last. Starega Cen-trovoda ne bo več. Bo nastalo 10 novih Centrovodov ali 10 obrtnikov? Bernarda B. Peček Čeprav stroški proizvodnje nenehno naraščajo, saj so prav stroški energije največje breme, v Agromerkurju ne pretiravajo s cenami. Povečujejo jih le toliko, da pokrivajo stroške, saj ne želijo, da bi se poraba piščančjega mesa zmanjšala. Od 15. maja do 12. avgusta cen niso spreminjali, z 12. avgustom so jih povečali za 25 odstotkov, od ponedeljka pa je piščančje meso spet dražje za 20 odstotkov. služb na mejnem prehodu v Dolgi vasi. Težave na domačem tržišču skušajo vsaj delno reševati z izvozom, ki naj bi ga letos podvojili in izvozili okrog 700 ton piščančjega mesa, vendar je tudi tu prišlo do zapletov zaradi prepovedi uvoza mesa iz Jugoslavije v EGS. V Agromerkurju so prepričani, da se bodo morale razmere prej ali slej urediti in tako naj bi že novembra spet začeli normalno polniti vzrejališča. Razmišljajo tudi o širitvi valilnice, ideja o predelavi pa je v Agromerkurju navzoča že dalj časa, vendar dlje kot od sodelovanja z radgonskimi Mesoizdelki niso prišli. Novost pa je briketirana krma, ki jo bodo že kmalu začeli delati v Lendavi. Naložba jih je stala 5 milijonov dinarjev, vendar pravijo, da bo v enem letu odplačana, saj se bodo s tem izgube pri krmi precej zmanjšale. Ludvik Kovač Centrovod iz Lenarta je le eno od številnih podjetij v manj razvitih občinah, ki ga je spremenjena gospodarska politika močno prizadela. Ko se je zaprla republiška pipa, iz katere so tekla sredstva za manj razvite, so vsi načrti padli v vodo, že začete naložbe pa so lahko dokončali z najemom posojil z visokimi obrestmi. In tako se je začel potop Centrovoda, ki to v resnici ni. Nekaj čez 200-milijon-ski primanjkljaj je nastal pravzaprav zaradi visokih obresti, ne pa zaradi pomanjkanja dela. Že od novembra imajo blokiran žiroračun, kar dodatno otežuje normalno poslovanje — ko je žiro račun blokiran, ne morejo dobiti nobenega materiala po »normalnih poteh«. NIC VEC SUHIH MALT! Pred leti je bila pravi bum na trgu suha malta, ki so jo izdelo- . •_ 215 delavcev, občasno pa je >na čakanju« le L^iša^k Jna zaposlenih. Nekaj jih dela tudi v Avstriji. Po preustroju bo v vsakem podjetju le po 15 lj“ *• Na ruševinah starega raste novo podjetje Ce so po stečaju soboške Panonije mnogi dvomili o prihodnosti nove firme PAN-AGRA, ki je vznikla na ruševinah stečajnega podjetja, dosedanji proizvodni rezultati kažejo, da se za njeno usodo zaenkrat ni treba bati. 186 zaposlenih, kolikor jih je ostalo v novi firmi, ima dovolj dela, delajo le v eni izmeni, produktivnost pa se je močno povečala, saj delavci čutijo pripadnost k firmi, zato je tudi izostankov z dela veliko manj. Z osebnimi dohodki so zadovoljni, dobivajo jih redno, na plačilni dan, polletje so sklenili brez izgube in te ne bo tudi po zaključnem računu. Če ne bo prišlo do novih zaostritev, bi proizvodnja morala še naprej teči normalno, razmišljajo pa že tudi o nekaterih novih programih. To pa seveda ne pomeni, da so v PAN-AGRI lahko brezbrižni. Zaostrene politične in gospodarske razmere se kažejo tudi v tem kolektivu in vodstvo mora vlagati maksimalne napore za nemoten potek proizvodnje. Tačas jih najbolj pestijo težave z dobavo surovin, saj je prevoz čez Hrvaško tako rekoč nemogoč in jih zato vozijo čez Madžarsko, kar pa draži prevozne stroške in podaljšuje čas dobave. Večjih zalog si ne morejo privoščiti, zato so pri osnovnih in pomožnih materialih prešli na sprotne dobave, vendar morajo zaradi nastalih razmer zdaj zaloge spet povečevati. Pri gotovih izdelkih se s težavami pri zalogah ne srečujejo, saj jih je za enotedensko proizvodnjo, zasluge za to pa je pripisati nekaterim velikim kupcem, ki jim jih je navkljub nastalim razmeram uspelo zadržati. Med njimi omenjajo predvsem novosadsko Agro-vojvodino in Vojvodino iz Sremske Mitroviče, vendar poteka prodaja na to območje v glavnem prek kompenzacij. V zameno za stroje dobiva PAN-AGRA koruzo, pšenico in slad- Vzpon ali zlom Centrovoda? vali v Centrovodu Lenart. Pravzaprav je bilo z domačo pametjo izdelanih več vrst suhih malt, prav tako pa tudi posebnih strojev za nanašanje ometa, ki so jih kupovali predvsem zasebni gradbeniki. V Centrovodu so se odločili, da bodo svoje znanje prenesli tudi v druge republike, s pomočjo sredstev za manj razvite zgradili 9 tovarn, kjer bodo po njihovi licenci izdelovali iskane suhe malte. Podpisali so pogodbe v vrednosti 60 milijonov nemških mark, toda do njihovih uresničitev ni prišlo. Uspeli so zgraditi le eno tako tovarno v Klini na Kosovu, ki je stala okrog 15 milijonov, vanjo pa so vložili svoja sredstva tudi Razvojni center Celje ter rudnik boksita iz Kline (tovarna je do pred kratkim obratovala, vendar so pri izdelovanju malt vezani na recep- kor, probleme s plačili pa delno rešujejo tudi z nabavo potrebnih surovin. Tudi sodelovanje, ki ga je s tujimi partnerji imela Panonija, so v PAN-AGR1 obdržali. Ob uvedbi stečajnega postopka v Panoniji je PAN-AGRA prevzela dobršen de! obveznosti in terjatev stečajnega podjetja. To jim zdaj povzroča dodatne težave, saj obveznosti presegajo terjatve, poseben problem pa so bančna posojila, ki so jih prav tako prevzeli v sorazmernem deležu. 35 milijonov dinarjev teh bančnih posojil so jim sicer spremenili v dolgoročne, vendar so nekatere obveznosti s tem le odložili. Navkljub vsemu pa jim je doslej uspevalo reševati sprotno likvidnost, saj nova firma še ni imela blokiranega žiroračuna. izvoz teče v glavnem prek kooperacijskih poslov, ob tem pa izvažajo še žitne sejalnike in obračalnike, kmalu pa bodo začeli izvažati freze v Avstrijo. Ohranjajo tudi izvoz na Poljsko, Češko in Madžarsko, vendar se je ta zmanjšal, saj so naši izdelki na teh tržiščih postali predragi. Z ustanovitvijo nove firme PAN-AGRA so prejšnje programe Panonije skrčili le na tiste, ki so donosni, v glavnem pa je to tako imenovani kmetijski program. Osnovni proizvodni program tako sedaj predstavljajo žitni sejalniki, kotli za žganjekuho, polnilne ture iz Centrovoda, ki pa jih več ne morejo plačevati). Zaradi nove vladne politike in spremenjenih odnosov med republikami so ostali načrti Centrovoda o prenosu tehnologije in znanja neuresničeni. Nekajletno delo je bilo zaman. Morali so iskati nove razvojne usmeritve, predvsem pa najti denar za pokritje primanjkljaja. Ivan Vela, namestnik glavnega direktorja, je pojasnil: »Naši problemi so podobni problemom v drugih podjetjih, vendar v marsičem specifični. Mi smo se več let pripravljali na prenos tehnologije v jugoslovanski prostor. Prejeli smo sredstva za manj razvite v obliki posojila. Ta sredstva moramo podjetjem po treh letih vrniti. Že novembra lani je republiška vlada obljubila, da nam bo pomagala, da pa trenutno nima sredstev. Takrat smo se dogovorili, da potrebujemo za dokapitalizacijo 40 milijonov dinarjev, za popolno sanacijo podjetja pa 80 milijonov. Ta dolg je v pol leta narasel na 220 milijonov.« Tovarna v Džurdževcu po zadnjih informacijah Janeza Ferka ni poškodovana . Ze nekaj časa je bila zveza z njo zelo težka, zadnjih štirinajst dni pa je stik popolnoma onemogočen. 10 NOVIH PODJETIJ Čentrovod je moral iskati nekaj novega. Rešitev je videl v preustroju v deset novih podjetij. Več kot mesec dni imajo na sodišču v Mariboru prošnjo za registracijo novih podjetij, ki se bodo ukvarjala s posameznimi dosedanjimi programi (Izdelovanje suhih malt in strojev za pihanje embalaže, umetno kovaštvo, metal, procesna proizvodnja, gradbeništvo itd.) Ivan Vela je optimist: »Mi smo optimisti kot vedno in mislim, da se bomo s tem preustrojem, ustreznim posojilom in dokapitalizacijo uspeli rešiti. Druga možnost je v sovlaganju in dokupu tovarne v Džurdževcu.« Janez Ferk, glavni direktor Centrovoda, je prav tako še vedno trdno zaverovan v rešitev podjetja: »Delo imamo in ga je dovolj, vendar ga zaradi blokiranega žiroračuna ne more linije za vino, freze in prikolice za enoosne traktorje, izdelujejo pa tudi vrtne kosilnice. Slednje delajo v treh izvedbah, ponudbo pa želijo še popestriti, saj načrtujejo izdelavo vrtnih kosilnic s košem in kosilnic za visoko travo. Sicer pa odgovorni v podjetju pravijo, da bo po obsegu zaposlenih PAN-AGRA ostala v sedanjih okvirih, razmišljajo le o ustanavljanju manjših firmic, ki bodo programsko vezane na to podjetje. Sicer pa je že v izdelavi nov razvojni program z novimi razvojnimi usmeritvami za do polnitev sedanjega kmetijskega programa in uvajanje nekaterih novih nekmetijskih programov, po katerih povprašujejo na tržišču. Hkrati iščejo tudi nove tehnološke rešitve, preurejajo tehnološki proces, s tem pa se bo sprostilo tudi nekaj proizvodnih prostorov. PAN-AGRA pa bo kmalu prešla iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Skoraj vso potrebno dokumentacijo že imajo, zdaj čakajo na odločitev bodočih delničarjev, z novim letom pa naj bi že postali delniška družba. Istočasno potekajo tudi procesi last- ninjenja. Ludvik Kovač mo opravljati. Ne moremo kupovati materiala. Predlog kolektivnega odstopa vodstva je bil bolj protestnega značaja; kar se mene tiče, želim pripeljati podjetje iz težav, vendar bom pri svoji odpovedi vztrajal. Na Čentrovod gledam še vedno z zaupanjem. Menim, da je še vedno najpomembnejše, da imajo ljudje delo, ne pa to, kdo bo lastnik. 220 primanjkljaja na žiroračunu ni izguba! To je le minus zaradi obresti, proizvodno pa smo še vedno uspešni in imamo dela več kot dovolj.« Ivan Vela: »Kar nekaj časa nas je reševala tovarna v Džurdževcu na Hrvaškem, saj je suha malta zelo iskana. Zaradi blokiranega žiroračuna in otežene nabave surovin smo lahko proizvajali le s 40-od-stotno zmogljivostjo.« Tistega, ki je enkrat označen za »črno račko«, ker ima blokiran žiroračun — in takih podjetij je čedalje več — se ne usmilijo niti v lastni občini. Nasprotovanje njegovemu preživetju je večje, če je med nasprotniki tudi oškodovanec. Kot kaže, pa spor med lenarško občino in vodstvom Centrovoda le ni tako hud. Gradbeni delavci so že pred dnevi nadaljevali s komunalnim urejanjem gradbenih parcel (od katerih je menda odvisen nadaljnji razvoj mesta Lenart), Janez Ferk pa je na dveh sejah izvršnega sveta predsedniku Avgustu Zaverniku natančno pojasnil, da v Centrovodu le ni vse tako črno ter da ne smejo mešati zasebnih in službenih zadev. Bernarda B. Peček SEPTEMBRA 1991 Stran 9 anketa Previsoki normativi za srednjo šolo DOBRO OBRNITI DINAR Kako povezati en konec meseca z drugim? Kako preživeti ob naraščajoči draginji? Ali so osebni dohodki in družinski proračun dovolj za pokritje izdatkov? Se je možno znajti tudi na kak drug način in preboleti krizo? To so nekatera vprašanja, ki smo jih postavili naključno izbranim občanom. In kakšni so njihovi odgovori? večjih količin hrane Po 30 letih izobraževanja strojnih tehnikov v Lendavi — na šoli, ki je bila ustanovljena že leta 1947 kot rudarska industrijska šola, le-ta pa se je leta 1960 preoblikovala v srednjo tehniško strojno šolo in v šolskem letu 1981/82 uvedla tudi dvojezični pedagoški program, dve leti kasneje pa še dvojezični program ekonomsko-komercialni tehnik — se je letos prvič zgodilo, da nimajo prvega letnika strojnih tehnikov. Ko naj bi šlo zares, so imeli namreč le 10 kandidatov, kar pa je bilo očitno premalo, da bi jim Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije dovolilo samostojen oddelek. Tako so se morali ti učenci preusmeriti na druge šole z enakim programom, in sicer se jih je večina odločila za Srednjo tehniško in poklicno šolo Murska Sobota, kjer so imeli še prosta vpisna mesta. ekonomsko-komercialni tehnik JOŽE KUČAN, vratar v soboškem Avtobusnem podjetju, doma iz Križevec v Prekmurju: Sem samski in živim v svoji hiši, ob kateri imam tudi vrt in na njem pridelam marsikaj, da mi ni treba vsega kupovati v trgovini. Nekaj pa je treba vendarle tudi kupiti, za- to opažam, da so dokaj draga razna živila. Zdi se mi, da je predrago mleko, ki ga kmetje oddajajo dokaj poceni. Sicer pa z mojim osebnim dohodkom še nekako shajam, pri čemer seveda tudi var-čujem in ne zganjam kakega luksusa. Poleg tega ne pohajkujem naokoli in denar večkrat dobro obrnem, predno ga porabim. Pri hrani običajno ni mogoče dosti privarčevati, pri vsem drugem pa že. Doma prihranim, kolikor se da, kajti drugače bi se težko prebil skozi ves mesec. Ker v mladosti nisem imel možnosti, da bi se izučil za kak poklic, sem se takoj zaposlil in sem tako odvisen od svojega dela. v ZDENKA FAŠALEK, pripravnica, višja sanitarna tehnica iz Hrastja-Mote: Nekaj časa sem bila po študiju nezaposlena, zdaj pa sem končno le dobila službo. Trenutno živim pri starših, ki imajo kmetijo, na kateri pridelamo marsikaj. Tako nam ni treba kupovati trgovini, s čimer se vsaj ne- kaj prihrani. Vedeti je treba, da moj nizki osebni dohodek, ki ne dohaja niti zajamčenega, ni dovolj za normalno preživetje, zato je vsakršna pomoč dobrodošla. Mislim predvsem na stanovanje in prehrano, ki jo imam zagotovljeno doma. Vse drugo pa je treba kupiti. Pri teh letih pa si človek želi, da bi imel vsaj nekaj svojega, pa si tega ne more naenkrat privoščiti. Opažam, da je draginja velika in da je treba denar pametno porabiti v koristne namene. M MARIJA NEMEC, medicinska sestra od Jurija: Z možem in dvema otrokoma zaenkrat živiva pri moževih starših, gradiva pa si svojo hišo. Gre sicer bolj težko, če želiš v teh časih graditi, zato sva primorana najemati posojila. Z osebnim dohodkom bi težko shajali, »Seveda je to za nas precejšen udarec. Če tudi naslednje leto ne bi imeli vpisa v ta program, potem bi nastal presežek učiteljskega kadra. Gre za 4 do 5 profesorjev, ki delajo večinoma na naši šoli že okrog 20 let. Gledano realno pa se to ne bi smelo zgoditi, saj samo industrija v lendavski občini potrebuje letno okrog 10 novih strojnih tehnikov, preostali pa običano študirajo naprej. V 30 letih je dala naša šola okrog 600 diplomantov in med njimi jih je okrog 130 doseglo višjo ali visoko izobrazbo, nekateri pa so postali tudi magistri in doktorji znanosti,« ugotavlja ravnatelj Srednje šole kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava Tibor Fiile. In kje naj bi bil vzrok, daje tako občutno upadel vpis učencev, ki naj bi se šolali za strojne tehnike? Prav gotovo je razlogov več in eden od njih je vsekakor kriza kovinske industrije, ki je precej prizadela tudi tovrstna podjetja v občini Lendava oziroma v Pomurju. Nadalje so >krivi< učenci iz sosednjih krajev na hr- vaškem, saj se letos ni vpisal nobeden, prejšnja leta pa povprečno po 10. >Zatajali< pa so tudi osmošolci iz enojezičnih osnovnih šol lendavske občine, kajti prijavila sta se le 2. Morda se nekateri raje odločijo za drugo šolo zaradi obveznega (dodatnega) predmeta madžarski jezik, ki je na lendavski šoli, vendar nam je ravnatelj odločno zatrdil, da zavoljo madžarščine še noben uče-nev ni imel problema pri nadaljevanju. Ta pouk že nekaj let izvajajo nivojsko (začetni in nadaljevalni), torej na različni zahtevnostni stopnji glede na predznanje učencev. Naslednje šolsko leto pa nameravajo uvesti madžarščino za učence enojezičnih šol le kot fakultativni predmet. Prihodnje šolsko leto pa bodo lahko nastale nove težave tudi v dvojezičnih programih zaradi višjega normativa. Po novem naj bi bilo najmanjše število prijavljenih učencev 24, da bi lahko odprli oddelek. Sedaj so lahko vpisali v pedagoški oziroma gimnazijski program 16, v program pa 20. »Minister Vencelj nam je v P«' govoru obljubil, da šolsko mini' strstvo ne bo sprejemalo nobenih ukrepov, s katerimi bi zmanjšan že doseženo raven narodnostnega šolstva. Žal pa, kot kaže, tisti, ki so pisali nova zakonska določila, tega niso upoštevali. Za narodnostno šolstvo na Obali pa so še vedno predvidene izjeme. Tudi mi upamo, da se bomo lahko dogovorili, če bo to potrebno. Zares bi bila velika škoda, če bi se obseg dela na šoli bistveno -a ctrokO- za strok«' zmanjšal, saj imamo — ■ vno delo dokaj dobre P § Prav letos smo končali z ureditvi; jo računalniške učilnice, kup1'1 smo tudi datoskop in video opremo, tako da jo lahko uporabljamo v 6 učilnicah. Nova tehnološka oprema nam omogoča, da je pouk vedno bolj podprt z računalniki. Potrebovali pa bi boljs° telovadnico, saj je sedanja zasi no urejena v šolski delavnici-Nujno bo potrebno obnoviti tudi streho na stari šolski stavbi, in 0 bi bila priložnost, da bi z majhn' mi stroški hkrati uredili na podstrešju večnamenski prostor'P še kakšno učilnico in klubs prostor. Zato si bomo prizadeva li, da pridemo v srednjeročni r publiški program.« O rudarski šoli v Lendavi P® ne razmišljajo več, ker naj bi bU to zgrešena poteza. Jože G^ zato nam pride prav, da lahko na domači zemlji pridelamo marsikaj tistega, kar bi morali kupovati v trgovini. To je predvsem hrana, ki danes ni več poceni. Starejši sin hodi v drugi razred osnovne šole in je odveč pripovedovati, da se je z nakupom šolskih knjig in zvezkov, obleke in obutve družinski proračun močno skrčil. In ker v glavnem živimo od prigaranega osebnega dohodka, imamo toliko, da preživimo. O kakem dodatnem varčevanju v teh razmerah ne moremo niti razmišljati. MATIJA MIŠKO, upokojenec iz Lipovec: Živimo iz dneva v dan, toliko da se prebijemo, nismo pa navajeni na luksus, kot ga nekateri zganjajo. Doma živimo žena, stara mama, sin in jaz. Tudi žena je upokojena, in sicer invalidsko. Ne pravijo zaman: Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Tako skupno obdelujemo vrt, sadovnjak in nabiramo plodove, ki pridejo zelo prav v družinskem proračunu. Poleg tega je sin zaposlen in lažje shajamo iz meseca v mesec, saj veste, kakšne so pokojnine. Drug drugemu pomagamo, kar je edina rešitev in v uteho vsem nam. Samo da bo mir, vse drugo pa bo že prišlo samo po sebi. To si najbolj želim. ODSOTNOST Z DELA SE POVEČUJE • a Naraščanje števila brezposelnih, težave v gospodarstvu, zniževanje življenjske ravni ljudi, posledice. In vedno znova je mogoče ugotoviti, da slabšanje družbenogospodarskih razmer vodi v zdravstvenega stanja ijudi ali do zmanjšane skrbi za zdravje. w . v j 7J0 Doživljamo torej velike družbenogospodarske spremembe, ki prav gotovo imajo svoj odsev. (/de-negativen kazalec zdravja je tudi gibanje odsotnosti z dela. Nekateri v Sloveniji že trdijo, da se odsotn. lo povečuje. Zavod za socialno medicino in higieno pa je napravil primerjalno analizo za Pomurje za ter 1990. zaposlenih manj, vendar med zaposlenimi več žensk Število zaposlenih ali aktivnih zavarovancev se je najbolj SILVIJA KUZMIČ, študentka iz Kuštanovec: Imam kadrovsko štipendijo, ki znaša 4680 dinarjev, kar je seveda premalo za preživljanje med študijem v Ljubljani. Zato mi pomaga mama, kolikor je v njeni moči. Nekaj z denarjem, nekaj pa tudi z domačo hra- no, kar mi pride zelo prav. Doma imamo kmetijo, ki prinaša določen dohodek, zagotovljene pa imamo pridelke. Kot vidim, so izdelki po trgovinah dragi, hrano, obleko in tudi šolske potrebščine je treba nenehno kupovati. Zato ne morem razmišljati o kakih prihrankih. Za zdaj še nekako gre iz meseca v mesec, kako bo v prihodnje, pa še ne vem. STANKO KOVAČ, prijavljen na zavodu za zaposlovanje, prej delal v Pom-gra-du, doma iz Dokležovja: Za zdaj prejemam le zajamčen osebni dohodek, ki znaša okrog štiri tisočake. To pa je tako majhen znesek, da se ni mogoče na nikakršen način prebiti skozi mesec. Poleg tega pa so mi zaračunali 14 tisoč dinarjev za priklop elektrike in druga dela. Še sreča, da živim z družino na vasi. Žena je zaposlena, dva otroka pa obiskujeta osnovno šolo. Imamo majhen vrt, kjer pridelamo za vsakodnevne potrebe, medtem ko njive nimamo. Ker je treba računati tudi na druge izdatke, se pač znajdemo po svoje. Običajno hodim pomagat k sosedom, v zadnjem času sem nabiral krompir, marsikaj pa postorim tudi doma. Upam le, da bom kmalu dobil ustrezno zaposlitev v tesarski stroki, za kar sem se izučil. Ravno zdaj sem namenjen na banko, kamor mi pošiljajo denar. , A AVGUST ŠKRABAN, delavec soboške Mure, doma iz Dokležovja: Z osebnim dohodkom sem še kar zadovoljen, čeprav so izdatki iz dneva v dan večji. Skupaj z družino — žena je invalidsko upokojena, dva sinova sta že pri kruhu, hčerka pa obiskuje 7. razred os- ALOJZ BERTALANIČ, zasebni trgovec v Predanov-cih: Imam sicer tri otroke, ki pa 'so že vsi poročeni in zaposleni, tako da ta skrb odpade.'Doma sva ostala le z ženo in po cele dneve delava v zasebni trgovini. Prej sem bil kar 33 let zaposlen v družbenem sektorju trgo- vine, nazadnje kot trgovski poslovodja v Brezovcih. Po bolezni in operaciji zaradi krčnih žil sem se odločil, da poskusim z zasebno trgovino. Zadnje čase pa opažam, da promet ni več zadovoljiv, kar je odsev splošnih gospodarskih razmer. Poleg tega so dajatve in prispevki čedalje višji. V začetku so nam obljubljali, da bodo podpirali razvoj zasebne obrti, zdaj pa je zelo majhen ostanek dohodka. Nekoliko si z ženo pomagava z majhnim vrtom, kolikor je pač časa, da se z njim ukvarjava, saj delava po vse dneve, da se nam splača imeti trgovino. novne šole — si prizadevamo, da iz meseca v mesec normalno shajamo. Na zemlji pridelamo najnujnejše za vsakodnevne potrebe, poleg hiše pa. imamo tudi vrt, ki nam pride zelo prav. Le zdravja si najbolj želim, kajti potem je tudi drugo lažje. Ne gre prezreti, da so tudi stroški za zdravila visoki. MILAN JERŠE zmanjšalo v letošnjem polletju (za 4,9 odstotka ali za 2237 delavcev, najbolj v lendavski občini), medtem ko se je v primerjalnem obdobju število zaposlenih zmanjšalo za 1,6 odstotka. Zanimiva pa je ugotovitev, da se je v deležu zaposlenih povečal delež zaposlenih žensk. To pa zaradi znanih težav v tistih industrijskih vejah, v katerih so večinoma delali moški, in kjer so tudi največ odpuščali. V letu 1989 je bilo od vseh zaposlenih 45,3 odstotka žensk (največ v soboški občini 47,9 ter najmanj v lendavski 39,8 odstotka). Delež zaposlenih žensk v regiji se je povečal na 48 odstotkov, v Murski Soboti celo na polovico vseh zaposlenih. Ob teh spremembah pa se je povečala tudi odsotnost z dela. Dnevna odsotnost z dela je bila 1989. kar 1768 delavcev, leto pozneje pa 1853, čeprav seje število zaposlenih zmanjšalo. Dnevna odsotnost z dela je torej porasla od 3,81 na 4,05 odstotka (tu so upoštevani koledarski dnevi brez porodniških dopustov). V analizi odsotnosti z dela so ugotovili znano cikličnost, in sicer povečanje med februarjem in aprilom ter spet med septembrom in novembrom, čeprav v tem času ni bilo večjih epidemij ali drugih izstopajočih bolezni. To seveda povezujejo s kmečkimi opravili. In kako dolgo je povprečno trajal izostanek z dela? V letu 1989 je trajal 20,3 dneva, v letu pozneje pa se je trajanje izostan- ka povečalo na 26,5 dneva, ali; vsak zaposlen v letu 1989 je izostal z dela 24,4 dneva ter leto pozneje 27,7 dneva. Zanimiva pa je tudi primerjava izostankov z dela z delavci v zasebni dejavnosti. Med vsemi odsotnimi z delaje bilo le 3,4 odstotka tistih, ki delajo pri zasebnikih. Odsotnost z dela predvsem zaradi bolezni Skoraj polovica vseh, ki niso prišli na delo, je bila bolna. Čeprav se je število obolelih v primerjalnem obdobju zmanjšalo za 8,3 odstotka, pa seje zaradi bolezni povečajo število izostalih dni, kar verjetno kaže na težavnost obolenj. Največ delavcev ostaja doma zaradi bolezni dihal (14 odstotkov), duševnih bolezni ... tp[ boi« (II), srca in obtočil ("/ zni prebavil (8 °dst0 it«' Zaradi poškodb je oiejr Stankov od 10- do ' , iazimsi Večina poškodb je.na®:,n s|«>raJ dela, ali, slednjih je bi za polovico manj, ^ot.vno P°" pri delu. Sicer pa se s škodb nasploh zmanjšuj 7^0^ V prejšnjih letih so na za-socialno medicino ovece. ugotavljali, da se je 26 zevalo število izostankov se radi nege družinskega :aves posebej če so delah P^ajp3^ podatki za Slovenijo- . ^vh« upada, tako število pn tnost2 število izostalih dni- U bolfe' dela je trajala zaradi neg jo ga družinskega člana 6’9dneVa' Majdah HITRO -•h • servisiranje tovornih vozil po najsodobnejsm " sfjiin • avtokleparska in ličarska dela na vseh vrstah motornih vozil • protikorozijska zaščita vseh vrst vozil opravlja (jgOD*40 kvalitetno Z zdravili še kar, manj z denarjem Lekarne se v tem času ubadajo vsaj z dvema problemoma — prvi je oskrba z zdravili zaradi vojne, drugi pa velike denarne težave. V oskrbi se namreč pozna, da farmacevtske tovarne iz Srbije, v zadnjem času pa tudi iz Hrvaške, neredno ali sploh ne pošiljajo svojih izdelkov. V lekarnah problem s svojimi dobavitelji rešijo tako, da pač vzamejo nadomestna zdravila, ki jih je mogoče dobiti ali jih dela domača farmacevtska industrija, težje pa je, če je zdravilo mogoče dobiti le še na tujem. V Pomurskih lekarnah občutijo težave v oskrbi, vendar o velikem pomanjkanju še ne govorijo, morda tudi zato, ker so se menda načele državne zaloge. Sami pa si zaradi likvidnostnih težav velikih zalog niso mogli narediti. V januarju so jih imeli še v vrednosti štiri milijone dinarjev, sedaj res za sedem milijonov, vendar količinsko manj, saj so se zdravila v tem času podražila tudi do 100 odstotkov. Pomurske lekarne imajo namreč blokiran žiroračun, trinajstega septembra so imeli za 6 milijonov in 800 tisoč neplačanih računov, republiška uprava pa jim je dolžna še 400 tisočakov za delo. Manjka jim torej 7,2 milijona dinarjev, kar pomeni do dvamesečno zamudo pri plačilu oziroma dohodku. Zaradi tega so si pomagali s posojili in samo za obresti bodo morali odšteti 500 tisoč dinarjev, toda tega jim ne bo nihče povrnil. Prav tako vedo, da od republike zamudnih obresti sami ne bodo mogli terjati. Zato so se tudi pogovarjali o varčevalnih ukrepih. Ker z omejitvami pri toplih malicah in prevozih na delo ne bi kaj dosti privarčevali, tudi osebni dohodki predstavljajo le 18 odstotkov vsega prihodka, so določene ukrepe sprejeli pri zdravilih, ki predstavljajo 73 odstotkov celotnega dohodka lekarn. Naredili so seznam dragih zdravil ter tistih, ki jih lahko predpisujejo specialisti, in jih bodo odslej izdajali samo v soboški lekarni. Poleg tega ukrepa, ki seveda najbolj prizadeva uporabnike, so sprejeli še številne druge poslovne ukrepe. Predlagali so tudi, da skupaj z ustanoviteljem ocenijo mrežo lekarniških enot in čas dela. V upravi lekarn so že predlagali, da bi v nekaterih zunanjih in občinskih lekarnah spremenili delovni čas, vendar so naleteli na neodobravanje skrajševanja delovnega časa. Vendar celodnevna oskrba v zunanjih lekarnah, kot ugotavljajo, vedno tudi ni gospodarna. Majda Horvat Stran 10 NOVO Ličenje vozil z najnovejšimi tehni^n0 preizkušenimi metodami LAKIRNO SUŠILNA KOMORA ... in vaš avto bo kot nov! INFORMACIJE: Servisna delavnica, Bakovs 3 69000 M. SOBOTA, tel.: (069) 21-884, 21-549, interna 19, 20 / VESTNIK, 26. SEPTEM^- kulturna, obzorja Robert Titan-Felix BEG S SLIK čnat en'^ 'grišče so si omislili na obronkih mesta. Obkoljeno z ži-skd 'n razsekano na skladni polovici se je ugnezdilo med po- nanjč p? 'n železniško progo. Obstal sem in se s pogledom obesil ne gib l^>(n'sko sem zasledoval potovanje žogice in razgrinjal nju-rttzgrnT°re^t^f1 Se le ^riva P°d njimi, morebiti se mi bodo le ročn .Prikriti gibi, nezavedni izpovedovale! skrivnih sporočil. Spo-uc"12 sna in budnosti! z»an^ ^larec, ki se je spopadal z dekličem, se ni dal preslepiti ne-“ilar P^edorn. skrbno je zasledoval gibanje žogice in pomerja! se:e e' e ,u in tam mu je kak pobegli pogled zdrsnil k neznancu. Bal deljs^eznančevega strmenja, kot da ta ne bi bi! le zdolgočasen ne-ulic ^sPrehajalec, ki se je naveličan hladnega polmraka in praznih cah b e .^rdečega pijančka, ki seje skotali! po krčemskih stopni-vl^j . v ograjo in s prizanesljivim nasmehom na obrazu obležal no posCerajšnjih. nalivov; črno mačko, ki mu je prekrižala pot in žlob-n(>vnjVe". v °ei: nekaj umazanih golobov . . . je srečal. . . mešča-nje odSreC^'- meščoni so ždeli v brlogih in zazibani v prezgodnje spa-doval ^aJVaH zvončkljanje dežnih kapljic — oprl na ograjo in zasle-ittrgaijUPno poskakovanje žogice; kot bi jima skušal s pogledom hkškr SrCe ’n po^ drobnogledom razbrati skrivna sporočila: tista, ki Paš v k ‘jPon°či vklešejo v srce in jih presipljejo z gruščem, ko sesto-škega U“no.sl’ dsto kot pompejski spomeniki (skriti v plasteh ognjeni-iovolii^ a) vedčastne podobe. Saj mu Vsemogočni vendar ne bo skal SB 'zlr8ad najinih src; pa četudi nama bo iztrgal srci, ne bo izbr-dal ‘pomenikov izpod grušča; pa četudi jih bo izbrskat, ne bo razvo-bei ' ^etenih klinopisov — morebiti je uvedenec v prastare podo- močv^1^0^ sem se omrtvičenosti in prisede! k Pavlu. Izplaval je u>naza 'n se otresel, ošprical meje s prijetno pekočimi kapljicami idatej^- °roz8e- Odmaknila sva se razšopirjenim mladcem, ki jih je ^ondn^,^^0, zaPredala v svoje nitke, in se jela pomenkovati o Pavd>vi traktati so lebdeli v bližini mojih misli, nemirno se pr z brlogov, ko sem s pogledom poljubljalpianistkine ustnice, in krav d no vtihotapili, ko sem se jim odtrgal. A prepojili jih niso. Če-faztaHi Sl želel, da bi jih, da bi se v spektru preprostih pomenkov ■k Bjei . P,anistkina privlačnost. Razbolele oči so otrpnite, zdrsnile so bijih lrePabticam in obstale. Ne moči ne poguma nisem imel, da vidno . ernoknil. Pa bi jih menda mora!. Starec me je razkrinkal: pre-ktpno jS,oP’calno igrišču, kot bi se bal, da mu bo spodrsnilo, in pri-r8e,al. Čudna bolest ga je odtegovala tenisu. Žogice so pršele sploh že^a; ne da bi jih v umetelnem loku vrnil pianistki, ne da bi se Potenj en‘l zanje. Zdrsnile so v jarek ob ograji.in začudeno obstale, rtiern BPa. so se nedolžne skrivalnice z očmi nenadoma ustavile v ne-'iubko2^ : moj pogled je bi! prikovan na pianistkina nedra, seru Se a sem jih, blago mikastil hribčka in drsel po globeli; nadejal >z rok r^2P°ke, ki bi jo razprl do srca. Starcu je teniški lopar spolzel ^Ct^ in nemirno drgetal, prikupno drgetanje sinice v poz-^ celiCjpm v^tru se je umikalo drgetanju jetnika v zatemnjeni, glu-roke '<,n'stka se je zleknita na travnatem robu igrišča, kazalec velj i:uhle na rosnata tla in ga oblikovala v sprehajališče mra-^^h napačno oceni-preveč .morate’ da ljudem ni to dnt še zlasti’ ker vam Vaše saf.uiej0 številne izkušnje, se bou enje b° dolgo, dvakrat sami e vezali in dvakrat ostali Popustih Ener8’j°’ trmo in Jlvost uporabljajte ne-na K JO ali Presledku dve zvezi zakona v že zrelih letih. Ijubj6 'Zredno preprost človek, ki otrokeSVOb°d0> naravo, živali, Ste VSe z'v'jenjske radosti, ditj ??dn’ 'n znate marsikaj nare-br0 ?P°storiti. Zdravje kaže doki b0 a .1 boste zaslužiti deanr, ljubite 'eka[ >z dveh virov. Ne Raje .preve® šole niti učenja. ^kda2'^16 v malih poslih ali KddnJlh opravilih. . Nasvet ■ । hli sv ■ ’ Ce boste kdaj spreme-bm boJ s!aE^e do šole in se . r DoiHfa^ote^° večerne šole, ±e- Prepričana sem, da zadovoljnejši. Lahko se Halogenske ZA LJUBITELJE CVETJA bolj primernih mestih. Prehitro se boste iztrošili, rezultati pa bodo pičli. Tudi pogovor ni napačna pot k reševanju problemov. , toliko povzpnete višje kot ste bolj, ker ste še mladi. Eksperiment s penicilinom soljskema<*ka an>eriškega shuttla Discoveri, ki je na petdnevnem ve-katerim .potovanju, bo med drugimi izpeljala tudi eksperiment, s ^težn b° skušala pridobiti močnejši penicilin. Vesoljci bodo v pen>cilia°Stne”1 staniu vzgajali kristale iz drobcenih kapljic encima "^Pobo rC’ k' nastaja v človekovem organizmu. Penicilin je eden fij mutir • rab,jenih antibiotikov, vendar pa čedalje več vrst bakte-»o je d r n S tcm os,anej° odporne proti penicilinu. Zelo pomembna, jea . ™acev,ska industrija razvije nove, močnejše vrste penici-bt vesop^'* Pr<>fesor James Knox z univerze Conneticut, ki je av-Jskega eksperimenta s penicilinom. Starejši ljudje Premalo pijejo fi ^lovečt. od«2»Je'° vsebuje do šestih Pokazal kov v°de. Raziskave ?dje v tsie’ da >majo starejši ta ^odui»eSU Premalo vode, to Sni 11 DrpmZ?ravju' Kadar je v ti ^Ov' nr 018 °. v°de, se telesni in telesi.0101^0 dobro pretaka-»V rn"nastaja premalo hor-«^1« sVa SV raZmerje kislin’ A. Za s'a krvni tlak in delo U^ode la^Ost,ima pomanjka-kiRpovain a bude posledice, oi n atrija telesu Primanj-ejUjeiQJ ’ ker starejši ljudje Porabo kuhinjske soli iz bojazni pred zvišanim krvnim tlakom. Kuhinjsko sol sestavljata namreč natrij in klorid. Starejši ljudje spijejo premalo tekočine, predvsem mineralne vode, ki vsebuje natrij. Najnovejše raziskave so pokazale, da potrebuje telo deset do dvanajst gramov kuhinjske soli na dan. Priporočljivo je, da popijemo vsak dan liter do dva vode, ki vsebuje natrij. Vode, ki ne vsebujejo veliko mineralov, lahko zaradi povečanega izločanja povzročijo, da se telo nevarno izsuši. domače Murskem valu ds»jem2a. Salec: ^Udk.. 1^■■■■ KUPON 32 hStvica 2 J^Cpr^dnozabavnih melodij: 3 3Ž Ans. Vlada Sredenška 4 PA EN FRANC KOŠIR - Franc Košir 5 i SnH^SKA — Slovenskogoriški kvintet DOMA — Fantje z vseh vetrov $E z GORA — Ans. Nagelj Pričakujemo na naslov: MURSKI VAL, Titova 29, I ' Pobota k 0 lahko poslušate na MURSKEM VALU vsak četrtek. J&A G. Petrovci 43, Petrovci Plečnikova 8, Krog, M. Sobota ' ^JAR, Zvezna 20 Rakičan, M. Sobota, svetilke Halogenke počasi, a vztrajno zamenjujejo žarnice, saj so veliko manjše in ljubkejše. Poznamo dve vrsti halogen-skih svetilk: visokonapetostne svetilke z močjo 100 do 500 W, ki jih lahko priključimo na 220-voltno mrežo, in nizkonapetostne svetilke z močjo 20 do 100 W. Za te je potreben 12-voltni priključek in tudi transformator, ki je najpogosteje ob vznožju svetilke, včasih pa tudi v vtikaču. Pri teh nizkonapetostnih svetilkah teče električna napetost skozi pocinkano bakreno napeljavo. Ker je v njih tako nizka električna napetost, dotikanje te napeljave ni nevarno. Svetloba iz nizkonapetostne svetilke je zelo podobna dnevni svetlobi. Je dvakrat svetlejša od žarnice, porabi pol manj energije in gori dvakrat do trikrat dlje. Ob menjavi žarnice moramo uporabiti krpo, da steklo ne pride v stik z znojem na dlaneh. Slabovidnost pri otrocih Škiljenje je vselej nevarno za razvoj otrokovega vida, zato ga ne smemo jemati zgolj kot lepotno napako ali igro narave. Če te motnje ne zdravimo, lahko bistveno vpliva na otrokovo življenje. Otroka moramo najkasneje v drugem letu starosti peljati na pregled k očesnemu zdravniku. Samo okulist lahko ugotovi, ali je treba morebitno motnjo vida zdraviti. Otrokovo slabovidnost ugotovimo po nekaterih nedvoumnih znamenjih in kadar opazimo enega ali več simptomov, moramo z otrokom takoj k očesnemu zdravniku. Otrok slabo vidi, če: — pripira oči, — se zelo približuje k igračam, — se pogosto zaletava v razne predmete ali podboje vrat, — je zelo občutljiv na svetlobo in ga sonce slepi, — ima večkrat rdeče oči, — škili, — se pritožuje zaradi gla- ■ vobola. Veliko motenj je mogoče odpraviti le do šestega ali sedmega leta starosti. Barvne kombinacije pri cvetju Vsaka doba ceni drugo barvo in druge barvne kombinacije. Enkrat so v ospredju čiste barve z močnim sijajem (romantika), drugič razdrobljene barve ali motni toni v kontrastu do močnih svetlih kombinacij (barok). Potem so bile zopet priljubljene svetle, vesele ali nežne pastelne barve (rokoko) ali skromni svet pisanih barv (v klasicizmu). Barve nam resnično dosti povedo, človek jih najbolje razume z občutkom. Kakor toni barv, tudi barva cvetja vpliva na naše razpoloženje. Vsak človek ima svoj odnos iio cvetja in barv. Barve morajo biti v skladu s človekovim značajem in razpoloženjem. Svetloba in barve so v medsebojni povezavi. Tri barve: rumeno, rdečo in mo- dro imenujemo osnovne barve ali barvni krog. Poslužujejo se ga slikarji, notranji oblikovalci,^ aranžerji . . . V svetu cvetov najdemo različne odtenke oh zasenčenju enega barvnega tona iz barvnega kroga. V barvno harmonijo naj bo vključena tudi posoda. Koristno je, če je posoda v temnejši barvi, lahko pa je seveda tudi bela. Tudi zelenje veliko pomeni pri cvetju. Pri cvetlični ureditvi morajo učinki teže ustrezati svetlobi, in sicer tako, da postavimo temneje obarvane cvetove globlje, največkrat okoli izhodiščnega središča šopka. Svetlejše cvetove namestimo nad temne: to seveda velja pod pogojem, da oblika in velikost cvetov ne zahtevajo drugačne, obrnjene raz- poreditve cvetov. Močna čustvena navezanost ljudi na barve je sprožila testiranje barv po določenih metodah, s katero so lahko ugotovili diagnozo človekovega značaja in posameznikovo najbolj priljubljeno barvo. Neposreden vpliv na oblikovanje človekovega značaja ima tudi barvno ustrezno oblikovano okolje, v katerem človek živi. Če je spremenjena samo majhna količina barve ali stopnja čistosti barve, ima to popolnoma drugačen učinek. Prav to pa je tisto, zaradi česar je kombiniranje z barvami tako zanimivo in prinese toliko doživetij: za ta doživetja moramo biti samo pripravljeni, da jih sprejmemo. Olga Varga NASVET Vsak, še najmanjši prostor je z malo dobre volje mogoče spremeniti v koristen vrt. Med dvema zgradbama imate neprijeten ozek prostor. Na zidove pritrdite leseno ali žično mrežo, ki bo kot podpora za rastline, ki se rade vzpenjajo. Dobili boste zeleno površino, ki polepša okolje._____________ Moda Kuhajte z nami PIŠČANČJI DŽUVEČ Za jed uporabimo različno svežo zelenjavo, ki jo še najdemo na vrtu. Jedi z malo mesa in malo dušene zelenjave so zdrave in nasitne. Za 4 osebe potrebujemo: 7(Jdag piščanca, 3 žlice tekoče maščobe, 20 dag čebule, 40 dag surovega olupljenega krompirja, 3 manjše stroke česna, manjši šopek zelenega peteršilja, 30 dag olupljenih jajčevcev, 35 dag svežih paprik, 20 dag riža, 50 dag paradižnika, sol in začimbe. V dobro pomaščen mali pekač ali primerno kozico zložimo na tanke kolobarje narezan krompir, narezano čebulo, na liste narezane soljene in ožete jajčevce, drobno narezan stročji fižol in svežo, na bolj široke rezance narezano papriko. Potresemo z rižem in začimbami. Piščanca narežemo na manjše kose in ga zložimo po rižu. Solimo in rahlo popramo. Paradižnik olupimo, narežemo na tanjše ploščice in z njimi pokrijemo perutnino. Solimo in zalijemo z zajemalko juhe. Posodo z zloženko dobro pokrijemo in jo pri 220° C v pečici dušimo Zraven ponudimo zeleno solato. SESTAVIL MAKO NAPAST DOKUMENTARNI FILM PRAVOSLAVNA SVETNIŠKA PODOBA UČENEC PRVEGA RAZREDA NDUSTRU-SKA RASTLINA OSJE GNEZDO PODPORNIK UMETNOSTI SREDOZEMSKA OKRASNA RASTLINA VRSTA SPRIČEVALA ORNAMENT OBRAT ZA IZDELOVANJE KOVANCEV FIATOV OSEBNI AVTOMOBIL EVROPSKI VELETOK LAT. IME ZA JANEŽ CERKVENI OBRED NIKOLA TESLA MESTO V BAČKI AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE OS. ZAIMEK SEZNAM TISKOVNIH NAPAK SVOBODNA POSEST V FEVDALIZMU UDOBNO OBUVALO, NAVADNO ZA DOMA KNINSKI FEVDALEC (ANAGRAM: PLENICA) DEL TKALSKE NAPRAVE REKA V SAVOJI, PRITOK ISERE TEŽKO OROŽJE PLAČILO NA RAČUN RADIJ VERDIJEVA OPERA JUNAŠKA PESNITEV ZMES AZBESTA IN CEMENTA (PLOŠČE) CUNJA, KRPA JEAN ANOUILH REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: kopriva, apre-ter, Tripalo, rama, IM, iva, ska, Nirala, kliring, rojak, O, A, Baur, bori, VI, Bristol, ekstaza. 26. SEPTEMBRA 1991 Stran 13 utrip življenja »Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo .., Naše mleko je najboljše. Naše meso in meso naših potomcev je kakovostno, kljub temu pa nas hočejo prodati. Zakaj? Ker nimamo cene! Smo me. ki se pasemo pod slovenskim križem, manj vredne od tistih, ki se pasejo pod avstrijskim ali madžarskim?« bbp ZG. KONJIŠČE Kdaj nov ribiški dom? V RD Gornja Radgona — TE Apače so letos avgusta načrtovali otvoritev novega ribiškega doma, v katerega so člani družine vložili že precej truda, seveda eni več, drugi manj, vsak po svojih močeh in sposobnostih. Zal pa je prišlo do neljubih in nepotrebnih nesoglasij v vodstvu temeljne enote in v nekaj dneh je vse skupaj vzel vrag. Skoraj vsi, ki so najbolj zaslužni za uspehe ribiške družine, so odklonili sodelovanje pri nadaljnjem delu in tako dom (še nedokončan) sameva. Seveda se ob gramoznicah najdemo ribiči, ki namakamo trnke in tudi kakšno rečemo na račun nedokončanih del in sprtih vodilnih v naši temeljni enoti. Škoda je velika, a vse skupaj se da popraviti in nadaljevati, samo potrebno bo pljuniti v roke ter pomiriti duhove. Veliko seje sanjalo o razvoju turizma na tem koncu, saj so prihajali avstrijski ribiči. Danes pa si trenutni obiskovalci ogledujejo tri družine labodov, ki se edini ne zmenijo za to, ali je okolica ribiškega doma urejena ali ne, če bo dokončan ali ne. Bomo pozabili na ves trud, vložen v gradnjo doma, bomo pozabili na to, da smo ga marsikomu obljubili v uporabo . . .? Mislim, da bomo morali na razprtije med nami pozabiti, se strezniti in delo, ki smo se ga lotili, dokončati. Bojan Macuh — Dolnja Bistrica—'—'".. Dobijo kabelsko televizijo Krajani Dolnje Bistrice so se odločili za kabelsko televizijo. Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora Anton Donko, bodo 7.000 metrov zemeljskega kabla položili v lastni režiji. Čaka pa jih še postavitev betonskih podstavkov za ojačevalce. Delavci Elrada iz Gornje Radgone pa bodo montirali postajo z antenami in opravili hišne priklope. Za kabelsko televizijo seje v Dolnji Bistrici odločilo 70 naročnikov. Vsak pa bo prispeval 999 DEM v dinarski protivrednosti. Prve dni oktobra bodo naročniki že lahko spremljali šest zemeljskih in osem satelitskih programov. Imeli pa bodo tudi interni program. ČRENŠOVCI OTROŠKA VESELICA Na OŠ Franceta Prešerna v Črenšovcih so učenci, učite 1J1 ‘ je pripravili drugo otroško veselico. V prijetnem nedeljskem P°P0 vablji’ bilo na šolskem igrišču osrečenih veliko mladih in odraslih. Ze M je bil bogat srečelov, za katerega so dobitke prispevali posamezn^ manj pa tudi ni bil vabljiv otroški sejem, kjer so si otroci po menjali šolske potrebščine. Najlepše pa je bilo ob družinskih topi, njih. Veselico so učenci popestrili še z glasbenimi in ritmičnimi z modno revijo, v kateri so predstavili izdelke Rašice iz Beltme , Ona-On Cilke Miholič iz Lendave ter trgovine Tarnaš iz ('‘J™! ve-ce in Bobenček iz Mlurske Sobote. Tudi plesa ni manjkalo. O r ^ili selica bo mnogim ostala v lepem spominu. Izkupiček pa bodo za nakup videokamere, ki jo šola nujno potrebuje. ODPRT BUTIK MIARTE Pred nekaj dnevi je Lendava dobila novo specializirano trgovino z otroško, žensko in moško konfekcijo. Butik je odprla zasebnica Zlata Grčar. S tem se je povečala ponudba blaga v Lendavi. V novi trgovini bodo poskrbeli tudi za obilnejše postave, kar je vsekakor pohvalno, saj je bila tovrstna ponudba konfekcije doslej pomanjkljiva. Trgovina je na Partizanski ulici v središču Lendave. Dva kilometra asfalta Cesta Negova—Ihova povezuje dve občini — Gornjo Radgono in Lenart in že dolgo čaka na asfalt. Gre za okrog dva kilometra, ki sta še neasfaltirana. KS Benedikt ni bila kdove kaj zainteresirana za modernizacijo, saj je cesta predvsem namenjena prebivalcem Negove, kijih povezuje s severno magistralo. Ker pa je ob cesti od Ihove proti radgonski meji zraslo nekaj hiš, so ti stanovalci pritiskali na odgovorne v KS Benedikt, da bi jo modernizirali. Cestišče so doslej že utrdili z gramozom, v kratkem pa tudi pričakujejo asfalt. S tem se bodo stanovalci ob cesti otresli večnega prahu. Ludvik Kramberger APAČE — Pred kratkim so delavci Gradbenika iz Lendave začeli graditi novo poštno poslopje, v katerem bodo uredili tudi več kot nujno potrebno avtomatsko telefonsko centralo. Sedaj imajo le 200-številčno, na telefon pa čaka že blizu 400 novih naročnikov. Ko bodo končali z deli, to bo predvidoma do konca leta, namerava Ptt-podjetje Murska Sobota, ki je tudi investitor, montirati 760-številč-no centralo, tako da bodo lahko priključili vse interesente. Fotografija: Jože Graj Qostinci! Kupujete novo opremo? Ugotavljate, da je vašo opremo že načel zob časa? Zakaj bi po nepotrebnem zapravljali čas in dragocene devize in te aparate uvažali sami? Naše cene so enako ugodne, kot pri tujih prodajalcih! V oktobru še posebej priporočamo nakup aparatov za kuhanje kave firme LaSanMarco. Pošljite nam izpolnjen kuponček in poslali vam bomo podrobnejšo ponudbo, ali pa nas poiščite v prodajnem salonu na Celovški 149 vsak dan od 8 do 15 ure (telefon 061 554-781). Gastrema, Celovška 149, Ljubljana GASTRED Car pred Gezo in Kučanom Takšen je skupni vrstni red letošnjega glasovanja za izbor Pomur-ca. Od januarja do konca septembra je gledališki igralec Evgen Car dobil 238 glasov (zmagovalec aprila, maja, junija, julija in septembra), humorist Geza Farkaš 164 glasov (zmagovalec Februarja, marca in avgusta), predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan pa 82 glasov (zmagovalec januarja). Ostali kandidati pa so doslej dobili skupno 56 glasov, kar pomeni, da so že izpadli iz konkurence za najvišje mesto. (ime in priimek) (moj naslov) (poštna štev.) (kraj) * Zanimajo me naslednji proizvodi: 1. aparati za kuhanje kave 7. sokovniki 2. mešalniki 8. mikrovalovne pečice 3. ledomati 9. grill pečice 4. pomivalni stroji 10. stroji za rezanje zelenjave 5. aparati za stepanje smetane in pripravo hrane 6. peči za pizze 11. ves program Strin 14 . - . -VESTNIK,26. SEPTEM^Žj utrip življenja ^jkojze Števanec V AFRIKI ‘^an! lezeš,« nergamo, »saj boš stopi! nanj?« yno se ie le ustavi! ob drevesu, maha! s puško in jo predeva! iz •r0' Antilopa se je stresla, obrnila in stekla med čredo. tijs s' delal?« smo ga spraševali, ko je prišel k avtu. »Pred nosom s‘mSem pa vldel dokler ni zbežal.« Juma je peljal naprej. Več kot bali po °^9an' stepi, gazili nizko grmovje in se spretno izogi-^li ma-^akoni 'n Jamam’ 50 jih skopale svinje. Končno smo zagle- »lv ,r°P B'10 ie močnih živali, ki so nas nezaupljivo gledale, ^rek / Predaj, koji ima bolje rogove!« Pokažem mu najboljši pri-D°/g0'. uma je počasi peljal ob čredi. Ko je ustavi! so živali zbežale. Poka® meri1 skoz' okno tresočega se avta, končno je le počilo in se Bre matrov Pred živaljo. Čreda se je razbežala. ievdolo~Sed se Pe,jemo naprej in zagledamo novo skupino. Koliko ko Pred Predelih Afrike divjih živali, si človek, ki tega ni videl, tež-stavija. Pokažemo mu močnega bika. "S^r^ Sad da Pucam?“ v^edina^tu v plečnico,« mu kažem, »po sprednji nogi navzgor, tam o. vplačnico.« Ie imeti č sfe.tresP znoji, strelja, pa zopet nič. Besne! je, klel, hote! pa Pa naj Bil° je že pozno popoldne. Tam je kmalu po šesti mrak, h Zelo ri ali poleti. Tanzanija leži ob ekvatorju, pred mrakom pa “Sefe, bari-' 88 s' na cesd Vsi smo že bili nestrpni. Pa pravi Juma: dem0 ^udai Posko njemu, Ivotu, pa on ce ti to odmah ubiti pa da »pg j. te Bog, nije to svejedno ko ubije,« kolne Marjan. u aminam Ja to, šefe,« se Juma izmika. »Ja neču nikome, bas niko-aaadi da kažem. Bogami, sefe, necu.« fyo. Pednjih dneh ga je nekako dobil. Sam sem mu pripravi! tro- sem bil v Tanzaniji, sem lahko imel trofeje. Ko pa sem jih ^bi nZlti bi mora! plačati vse mogoče dajatve in takse kot tujec, rofele ie SJal° toliko' da b' velik del tistega, akr sem zaslužil, zapravi! Bon bll° nuino pretihotapiti. sern se s kapitanom naše ladje, ki sem ga pozna! že od Wor nh '1'h bodo prepeljali v Jugoslavijo. Naložil sem jih v prtljažnik, carinil!8 al° vanj, in peljal v pristanišče. Pred vhodom sta me usta-Prtu pol'cai- Ko mijspregledal dokumente, je zahteva! da od-f,.slzamnik: “Ne' Prtijsžnika ne odprem,« sem rekel bolj v šali in ju °dločOtlt'z raznimi dovtipi. Nič ni pomagalo, sitnarila sta, ne pre-v “Če 2°' vendar me nista hotela spustiti v pristanišče. Vr^ai.„ sPustita,« sem reke! »dobi vsak dva kosa mila, ko se bom kar>et°9ledala sta se 'n eden !e zamahnil z roko. ih-,- “posi^da sam dobH na ladii- ^irnam^' iaz sem onima ob vhodu obljubil, da dam vsakemu dve pohii ^U’ mi ju priskrbi.« r!''Pila Cj!!,ie rjUoirja in mu naroči! naj poišče skladiščnika in mi da iaiSi°Paln adiadnika ni bilo. Odšel je v mesto. Nekaj mornarjev se je in Po Palubi, potožil sem jim svojo stisko. Premetali so svoje mi Prinesli še dve zapakirani mili. Tradicija, dolga 130 let Kaj bi dejal rojak, ki je pred mnogimi leti zapustil rodno Prekmurje, se danes vrnil in namesto tistega, kar je zapustil — namesto podolgovate pritlične hiše z masivnimi dimniki, na katerih so si štorklje tako rade pletle gnezda, namesto tega tipičnega prekmurskega sveta iz Povesti o dobrih ljudeh —, našel visoke stavbe, onesnažen zrak, industrijo in mogoče zadnjo štorkljo, ki nemočno plahuta s svojimi ne več belimi krili. Iskal bi prav tisto, kar pogreša. Mogoče bi zašel prav v Rakičan, kjer taka hiša še stoji. Ni več »popolna«, pomeni, da nima več slamnate strehe, zaradi njene starosti (čez 200 let) pa je morala lastnica del hiše tudi porušiti in popolnoma obnoviti. Potem bi se rojak mogoče spomnil, da je dan pred odhodom čez lužo prav v tej hiši s prijatelji spil kapljico domačega v slovo. Prav mogoče, kajti pri Čačinovičevih gojijo gostinsko tradicijo že dobrih 130 let. Ustno izročilo in nekateri arhivski podatki pričajo, da so Čačinovičevi prišli v Rakičan v 18. stoletju iz okolice Virovitice. Leta 1863 pa sta Ignac in Marija Čačinovič kupila za 6000 forintov od grofa Batthyanyija gostilno, vrt, klet za merjenje vina in mesarijo. Ker nista imela otrok, je vdova leta 1892 predala vso posest sorodniku, Imreju Čačinoviču. Danes družinsko tradicijo nadaljuje njegova pravnukinja Majda Čačinovič-Vidonja, ki pravi, da se gostinstvu ne bo odrekla. Iz njihove hiše pa izhaja tudi znani Prekmurec, publicist Rudi Čačinovič. Zanimivo je pogledati, kakšna je bila gostilna v svoji ranejši dobi, ko so ji radi rekli »Pri ošterjašu«. Tistim najbolj navadnim in vsakdanjim gostom je bila namenjena zadnja hiža, za tiste malo bolj petične pa je gostilničar namenil posebno sobo ali prednjo hižo. O tem, da so bili gostje vročekrvni tudi nekdaj, je do druge svetovne vojne pričala lesena skrinja, kamor je gostilničar spravljal vse nože, ki so po pretepih ostali po tleh. Gostilna pa je imela tudi dve posebnosti: Točilna miza je bila izključno gostilničarjevo območje in nihče ni seml niti pomisliti, da bi ob njej stoje naročil pijačo. Sredi gostilne pa je bila vedno kakšna posebno široka klop, kjer so »utrujeni« gostje lahko tudi malo zadremali. BOŠTJAN CELEC ®no rogovje bivola sem obesil pred hišo in pustil v Afriki. (Fotografija: I. Slavič) ko ^tir/n ^InenJ^bdjem, sem moledoval. Mila ni bilo. Eden je našel vreč- ‘‘Dečki ■ me čakala pri vhodu. “la p’ lrnam samo dve mili,« pravim. “^lrrtamSl °bljuh'1 štiri, vsakemu dve,« sta planila. ^ska/ a'" Sem reke! »imam pa pralni prašek.« '^ni £Sa.sta me gledala, nato pa vzeta še prašek in me spustila. 'n sulico, ki sem ju kupi! od Masajecev, sem prevažal z ven!f^-u vZurichu sem to nosil v rokah. Ljudje so se ozirali hi iznaša ar človeka na letališču nekako sprejmejo. Si popotnik, ki m “r°bo«. Prava senzacija pa sem bi! na ulici. Resni, zadrža-h^k^pt v0,P° rnogu brzdati svojega začudenja, ko sem hodil oboro-0 mLCak 'z tretjega sveta, samo nag bi moral biti. I/ svoji opravi na utico. Nazadnje me je bilo kar sram. Sem si pa k0 Prn $ kel: Komu pa kaj mar, kdo me pa pozna, da bi me moralo btgs!as ie vendar sram pred znanci. Nato sem tisti ščit in su-^Sat-/Bc drzno nesel po ulici do hotela in pozneje nazaj na le-S'1 booi2^' k' me je gledal, sem pogledal še bolj drzno, da je -9vi ed' lr^r° na^^mi so se začeli doma. Nikakor in nikakor ni šlo skozi bri^ le veAe, Carine. Trofeje so poslali v Beograd. Minevati so tedni, % , d° niih ^P1 mesec, dva, da sem že obupavat, ali bom sploh kdaj \!! Sfvar /a? koncu mi je priskočila na pomoč Lovska zveza Stove-. ^sp krnalu stekla. Dobi! sem nepoškodovane in, kar je po- - je Ivo Slavič konča! svojo pripoved. (Konec) . '—■— ----------------------------' * SEPTEMBRA 1991 _____ Mihaela Han — prva romska mis Slovenije Presenečena ob razglasitvi za najlepšo Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je bila prva septembrska sobota za Rome nekaj posebnega. To še posebej velja za dekleta, ki so se zbrala na odru Di-dijevega kafe bara na Pušči in nesrpno čakala, katera od njih bo stopila na najvišjo stopničko. Bila je to zabavnoglasbena prireditev — PRVA ROMSKA NOČ, za katero je živela vsa vas. Izbirali so PRVO ROMSKO MIS SLOVENIJE. Kraljična je postala 18-letna Mihaela HAN iz Vanče vasi. Ob osvojitvi tega laskavega naslova smo ji zastavili nekaj vprašanj. — Hodite v šolo, ste zaposleni? »Zaposlena sem v tovarni usnja v Feldbachu v Avstriji. « — Kako to, da ste se odločili za tekmovanje — izbor MIS? »Najprej sem imela nekaj pomislekov, kaj bodo rekli naši ljudje, potem pa sem se kar na hitro odločila.« — Ste se za tekmovanje posebej pripravljali? »Za tekmovanje se nisem pripravljala, saj sem se odločila v zadnjih treh dneh.« — Konkurenca je bila huda. Ste pričakovali, da boste izbrani za najlepšo? »Tega nisem pričakovala, saj sem na prireditev šla kar tako, brez vsakršne obremenitve, iz radovednosti.« — Kako pa ste se počutili, ko so izrekli vaše ime ob razglasitvi? »Bila sem presenečena. V tistem trenutku tega nisem prav dojela. Bila pa sem zadovoljna.« — Ste imeli občutek, da vam je bila katera od konkurentk nevošljiva ob razglasitvi? »Tega občutka nisem imela niti tedaj niti pozneje.« — Menite, da vas Rome take prireditved povezujejo? »Mislim, da nas!« — Kako pa sicer ocenjujejte prireditev. Je bila ta romska »fešta«? »Prav gotovo. To je bilo nekaj posebnega.« — Kako pa ste slavili po izvolitvi za MIS? »Na prireditvi smo proslavili skupaj s kolegi in kolegicami. Nadaljevali pa smo v disku do zgodnjih jutranjih ur.« — Se boste v prihodnje še udeležili podobnih prireditev? »Mislim, da se bom! Če sem tokrat zbrala toliko bom najbrž tudi v prihodnje.« Foto: F. Matko Tekst: F. Maučec poguma, potem Čestitamo! ♦ ! PRODAJNI SALON I INGTGAP Tik ob železniški postaji v Gornji Radgoni stoji iz kontejnerjev sestavljena prodajalna oblazinjenega pohištva in pribora za tapetnike, ki je ob postavitvi burila duhove. Odkar pa so naredili nadstrešnico, je ta ob-jekt vključen v mestno okolje. V sa-' Ionu dela Danica Teodorovič, domačinka, mož pa opravlja tapetniška dela, tako da je v trgovini mogoče tu-„
  • ščava<. sta z očetom iskala dalje in po treh letih so kupili mlin v Zgornji Ščavnici. Medtem se je že tudi sin Ivan izučil za mlinarja, dela pa imajo toliko, da ga komaj zmorejo. Medtem so mlin precej posodobili in zgradili tudi novo hišo. Turbino, ki jo je nekoč poganjalo mlinsko kolo, so še pustili, vendar zaenkrat ne razmišljajo, da bi spet prešli na vodni pogon. V Zgornji Velki smo kar nekaj časa poizvedovali in tavali sem ter tja, da smo naposled našli pravo pot k izviru Ščavnice. Najprej se nam je pridružil sedmošo-lec Stefan Jauk s Trat, nato pa še Edi Rebernik in Franc Majhenič iz Zgornje Velke, ki imata domačije nedaleč od ščavniške >vreti-ne<. Vsi smo družno krenili dalje peš, saj je bilo konec poti za avtomobil. Ni bilo daleč. Franc in Edi sta nam spotoma pokazala še en potoček, ki prav tako priteče tam mimo in se izliva v Ščav- nico. Nekoč so tamkaj lovili rake, ki so bili dokaj iskana poslastica. Franc pa se je tudi spomnil, da je bil pred 15 leti, ko je hodil še v 1. razred osnovne šole, že na izviru Ščavnice. Tja jih je popeljala tovarišica in kdor je bil žejen, je lahko pil vodo. Končno smo tudi mi prišli na cilj. Saj to je čisto blizu glavne ceste, ki pelje proti mejnemu prehodu Trate—Cmurek! In tudi reka Mura teče zelo blizu! V nasprotju z izviri Ledave, Krke in Zale je res videti, da tu priteče voda na plan in se potem oblikuje v potoček, kasneje pa mu pravijo, da je to reka. Na Razkrižju tako tudi piše na obcestni tabli. In tam na izviru je celo vodovodno zajetje za bližnjo Dvoršakovo domačijo. Pravijo, da je voda zelo dobra. O tem, kakšna je Ščavnica v Ljutomeru, pa bolje da ne govorimo! Jože GRAJ Stran 15 odsev mladosti Počitniški utrinki Bilo je 17. avgusta, dan, ko so vinogradniki postavljali klopotce. I udi mi smo se zgodaj zjutraj odpeljali s traktorjem na našo parcelo. Odložili smo drog, klopotec in drugo, kar je potrebno pri takem delu, er se vrnili domov. Mama je že pekla pogače in priskočila sem ji na romoč. Komaj sem čakala, da bo ura dvanajst, ko smo se še enkrat rdpravili v gorice. Tokrat smo se peljali z avtom. Čez čas so prišli za tami tudi sorodniki in začeli smo postavljati klopotec. Glavni del mo potegnili na drog z vrvjo. Ko je bilo delo končano, so vsi govori-i: »Lep glas ima.« Sorodniki so se sprehajali med vrstami vinske trte n nekdo izmed njih je rekel: »Letos bo dobra letina.« Nekaj časa mo še postali ob klopotcu, nato pa odšli do kleti. Tam smo pekli jedi la žaru, se pogovarjali, šalili ... Zvečer so postavljali klopotec tudi la sosednjem bregu. Andreja Dervarič, 8. r. Vsi smo težko pričakovali zvonec, ki bo naznanil začetek počitnic. Veseli smo se zapodili iz razreda. Počitnice sem v glavnem preživela doma. Najlepše je bilo, ko je prišla < meni na obisk sestrična Erna. Ravno tedaj so domačini obnavljali va-ko kapelo. Nekega dne sva se odpravili tja. Erna je želela priti po zi-larskem ogrodju do vrha kapele in prosila je Mikija, če ji to dovoli. Ker e privolil, je urno splezala na vrh. Tam so bili že Jožek, moja soseda in še nekateri drugi, ki so barvali opeko. Jaz sem se bala splezati gor, ker mam vrtoglavico. Nazadnje sem se le opogumila in se jim pridružila. Delo je bilo prijetno, ker smo se pogovarjali in se zbadali, vmes pa seveda smejali. Dan je hitro minil, mi pa smo bili ob koncu vsi precej popa-c^an*’ Lea Flisar, 8. b. OŠ Cankova Dolgi in mučni so bili zadnji dnevi šole. Vsi smo komaj čakali počitnice. Letošnje počitnice so bile drugačne od preteklih. Nisem pričakoval, da bom v teh počitnicah doživel vojno. Bilo me je strah, še posebej ko sem videl, da je strah tudi očka ih mamico. Med vojno sem bil z njima in se nisem oddaljeval. Ko pa je vojna minila, sem bil več s prijatelji. Največ smo bili na igrišču. Igrali smo nogomet, košarko in se vozili s kolesi. Letos nismo šli na morje zaradi vojne, zato sem bil nekajkrat na bazenu. Veliko časa sem bil pri babici, posebej tisti čas, ko so bili starši v službi. Tam sem pomagal stricu. Vozil sem traktor, hodil po krmo na travnik, s stricem sva orala njivo in pomagal sem mu pri drugih opravilih. Igral sem se tudi s sestrično in bratrancem. Nekaj dni sem bil pri teti v Sodišincih, kjer imam dva bratranca. Skupaj smo igrali nogomet. Doma sem pomagal očetu, predvsem v vinogradu. Skupaj sva škropila vinograd, kosila travo med trs-jem, mulčala travo, okopavala mlade trse in pretakala vino. Zvečer sem najraje gledal televizijo in igral razne igrice na računalnik. Dnevi so hitro minili in z njimi tudi lepe počitnice. Upam, da sem si nabral dovolj moči, da bom uspešno končal peti razred. Aleš BAGOLA, 5. a, OŠ TIŠINA MAČEK MIKI Miki je črn maček. Je sicer sosedov, toda večina je pri meni. Ob sobotah in nedeljah se včasih igrava. Nosi ovratnico in je mešanec perzijskega in siamskega mačka. Jaz mu včasih pripnem »lanc« na ovratnico in ga privežem. Zelo je vesel, če ga kdo drži za vrvico. Če kdo pride k sosedovim, se vsakemu zakadi v noge in ga popraska. Ko ulovi kako miš, si jo meče v zrak in se z njo igra. Zelo je razvajen, sploh ne je česar koli, hrano mu morajo nositi iz Avstrije. Ko sva ga z Metko lani kopala, naju je popraskal in poškropil, potem pa zbežal. Upam, da bom še veliko doživel z njim. Dejan pR§A 5 r OŠ MALA NEDELJA GOBE, GOBE■.. Ljudje sprašujejo kako to, da je tako malo gob. Pomladanska pozeba in kasnejša suša nista omogočili razvoja podgobja, s tem pa tudi slab razvoj gob. Rast je bila dobra le v nekaterih predelih Pomurja. ME, I«1* JE človek I Daje gob vse manj so kriva tudi škropiva in vsekakor ljudje, ki uničujejo podgobja. Gobe pri nas še ne bodo tako hitro izumrle, vendar pa jih bo vsako leto manj. Vedeti pa moramo, da pobirajo v naravi razne strupene snovi in radioaktivne elemente. Jesenski dež in topla tla, so omogočili, da so se pojavile prve jesenske gobe, v zakasneli rasti pa tudi še nekatere poletne vrste. Slabi poznavalci gob naj ne nabirajo vseh vrst, raje naj zavijejo v najbližjo delikateso po sušene gobe ali gojene kot so: ostrigarji, kukmakova strnišnica in najbolj znani šampinjoni ali slovensko — kukmaki. Tisti, ki nabirajo kukmake v naravi naj Bodo pozorni, ker se pojavljata dve vrsti strupenih kukmakov — karbolni in gra-hasti. Prvega izdaja močan duh po karbolu — črnilu, drugi pa je naguban in sivkaste barve. Belim kukmakom so seveda slične bele mušnice ter še druge bele gobe, ki pa so redkejše. Med gobani v Pomurju ni strupenih. Pojavljajo pa se razni večbarvni gobani, ki so grenki in neužitni, zato pustite te že itak redke gobane kot tudi druge vrste gob, še naprej rasti kot okras narave. Rast cesarske mušnice — blagve je vsako leto slabša. Med primerki, ki so jih našli gobarji se pojavlja tudi rdeča ogoljena mušnica, katere pike oziroma ostanki ovojnice dež hitro spere, zato jo ljudje zamenjajo z blagvijo. Pazite, blagva je po kocenu in lističih zlato-rumena, vse druge mušnice, pa četudi so brez pik so bele. Ravno tako je možno, da utrgate rjavo mušnico ali drugo strupenjačo pri nabiranju dežnikov, kar potrjujejo zastrupitve pred leti. Lažje zastrupitve so bile bolj množične pri uživanju griv ali po domače medvedjih ali vranskih šapic. Griv obstoja več vrst in več barv, med njimi so tudi zelo strupene. Priporočam nabiranje samo jasno vidne vinsko rdeče in citro-nasto-rumene grive. Kasneje ko se bo pojavila prva slana bomo nabirali sivke po domače sirotice. Zamenjava med raznimi sivimi kolobarnicami je lahko usodna. Zato pri nabiranju gob v jesenskih dneh bodite zelo pazljivi v gozdu, pa ne samo zaradi gob, klopov, in divjadi, pustite pri miru tudi ostanke orožja in municije. V primeru znakov zastrupitve užijte kvečjemu vodo s sodo bi-karbono, drugače pa takoj k zdravniku. Naši biologi in ostali učitelji v Pomurju so v preteklih letih bili zelo uspešni pri vzgoji in poučevanju o gobah, zato je zastrupitev vedno manj, upam pa da med redkimi žrtvami ne boste tudi vi. Ker je gob vedno manj naj bodo te okras gozda oziroma potreben del narave pri jedeh pa samo začimba. Ni zdravega gozda brez gob, nekaj pa jih pustimo tudi kasnejšim rodovom. Gojiteljem gob svetujem, da nabavljajo dober in zdrav micelij priznanih in kakovostnih proizvajalcih micelija, da bo bera dobra in zaslužek večji. Milan Kelhar Tabor LETENYE (dnevnik) 4. 8. 91 Odhod z avtobusne postaje ob 17. uri. Na avtobusu smo se spoznali z učenci lendavske šole. V tabor smo prispeli ob 18.15 uri. Vodje tabora so nas že čakali. Razvrstili smo se po sobah: posebej fantje in posebej dekleta. Večerjali smo ob 18.30 uri, čeprav je biia na našem urniku večerja ob 18. uri. Po večerji so nas vodje seznanili s šestdnevnim programom. Ob 21.30 uri smo morali ugasniti luči. 5. 8. Vstali smo ob 7.30 uri. Po zajtrku smo šli v knjigarno. Ogledali smo si knjige. Eniko, naš vodja, nam je prebrala eno pravljico. Mi smo morali pravljico ilustrirati ali napisati o njej kakšen spis. Vsi so risali, samo S. Alenka in jaz sva pisali spis. Ogledali smo si tudi majhen muzej. Popoldan smo imeli kviz z zelo zanimivimi nalogami. 6. 8. Danes smo vstali prej, ker smo se šli kopat v Badacsony. Z avtobusom smo se peljali do Fony6da, od tam dalje pa z ladjo v Badacso-ny. Na kopališču sem srečala strica, teto in bratranca. Z Markom sem Treba spet se bo učiti, dni brezskrbne pozabiti, da na koncu bo plačilo, _ Valentina Škafar, 6. c, ki vse bo razveselilo. OŠ Štefana Kovača, Turnišče Počitnice hitro so minile, se od nas so poslovile. Spet se šola je začela, skrbi nam novih je nadela. Zdaj smo se odpočili, moči si novih pridobili. Naloge nove smo dobili, s trudom bomo jih rešili. ZA NAŠO KONKURENCO Uvodnik slovenskega časopisa, ki leži tukaj pred mano in iz katerega je gornji navedek, ima naslov POTSCHITNITZE. V ko-lofonskem delu tega istega časopisa so njegovi osebni podatki. Tako kakor v Delovi glavi, kjer piše, da takrat, ko ga imate v rokah, plahutate s Samostojnim časopisom za samostojno Slovenijo. Med osebnimi podatki tukaj pred mano ležega časopisa pa piše, da je »Pred vami prva številka nove soboške revije«, v kateri se bodo trudili, da bi pisali čim bliže slovenskemu knjižnemu jeziku, vendar pa se tudi dobrih prispevkov, spisanih v »dobrem domačem jeziku«, ne bodo odrekli. Toda nazaj k uvodniku, ki se bere »Počitnice«. Začenja se domoljubno: »Začelo seje fenomenalno — 25. rožnika, ko smo postali najmlajša država na. svetu ... in seveda ta dogodek temu primerno zalili.« Potem v črno-humornem stilu citirajo VESTNIK (mimogrede, avtorji časopisa so v zasebnem pogovoru izjavili, da bodo Vestnik v kratkem »rasturili« in zdaj čakamo!): češ da je Vestnik pisal, kako se nekateri niso vrnili s poletnega namakanja v gramoznicah. In tako dalje, o »totschi, ki je drugod pustošila«, o prekratkih počitnicah in Pozdrav! »Totscha« je toča. Takoj pod uvodnikom so Drobni nasveti: »Namaži tablo s CET-om, pa več žijvi Boug ne de mogo po njoj pisati; Previdno navlaki stolec (nej slučajno pro-fesorovoga, ali pa gli zatou, ka je njegov), po končali vori de mejla oseba gane mokre hlače ...« V nadaljevanju je še nekaj »štosov«, strip, ki je scensko in-spiriran s filmom Društvo mrtvih pesnikov, vsebinsko pa z ljubeznivim sovraštvom do profesorjev. Potem sledi tekst tipa »dom in svet«: izdajatelji časopisa predlagajo, da bi dijaki zbrali denar za slovensko zastavo in jo obesili pred Gimnazijo — kakor tudi pred vsako ameriško vaško šolo »ponosno vihra (slovenska) ameriška zastava«. Za dopolnitev podobe dodajmo še nekaj iz Malih oglasov: »Iščemo človeka za delo v modularnem reaktorju za nuklearno fisijo izotopov na trifaznem foto-sintetizerju . ..; Prodam psa. Žre vse. Posebnorad ima otroke. Šifra: Floki ...« Časopis oz. »nova soboška revija« se imenuje ŽNJAV 2: naslovnica je apokaliptična: vrhovi žnjavovih črk so zasneženi, izpod njih kaplja kri, na svitu krvavega zatona sonca je barvna fotografija »mladinskega koncentracijskega taborišča« — kakor je v nekem žnjavovskem bra-transkem ameriškem časopisu o velikih šolah in šolah na sploh zapisal Bob Black — soboške Gimnazije—Tehniške in poklicne šole. Potem je tukaj še en časopis. Naslov: BZZZIP FANZ1NE, C/O TOMAŽ TRPLAN, Južna ulica 6, 69000 M. Sobota, YU -SLOVENIJA. V uredništvu ŽNJAV-a 2 delata, ves časopis »Nekoč je živel Janez F., imel je dva sina. Nekoč je živel tudi Josip T. Broz. Tudi on je imel dva sina (uradno). Janez F. je bil oženjen z Jano M. Jana M. je bila prašiča, kurva in učiteljica. Živela je za SEX! V ponedeljek 13. ovoga mejseca je srečala Rozalijo L. (45) iz Ižakovec 66 a ...« Ce imajo fantje srečo, potem se z njimi ni poigralo naključje in v zadevni vasi na zadevni številki ne živi nihče. Ce niso imeli sreče, bodo imeli tožbo. Po zaslugi tega tukajšnjega pisanja, kajti njihova naklada je — zdi pa se, da so tudi ob navedbi te številke nekoliko pretirali — 2500 izvodov. To pa je manj kakor Vestnikova. sta izdelala sama, EDVARD PERGAR-EDIKE in IGOR BANFI-MIKI. Trplan je svoj časopis v celoti izdelal sam. 3. številka, avg. 91. Uvodnik je senzi-blen kakor izdajatelj sam, začenja in končuje se kakor pesnitev Tita Lukrecija Kara z naslovom O naravi sveta. T. L. Kar je za uvod v svoje poetizirano filozofsko sporočilo pisal o lepoti narave. Trplan citira A. W. Eichlerja: »Ko je človek posekal prvo drevo, se je rodila civilizacija. In ko bo posekal poslednje, se bo končala.« .Uvodnik pa končuje z FUCK YOU, REBELS! Tit Lu-krecij je za konec pisal o kugi v Atenah. balkanskem jeziku. Zato recite raje »eidžsipank«, kar je približen fonetični prepis za »HC/ punk«. Kolikor vem, vas to še ne bo rešilo pred posmehom, če ne boste vedeli tudi, da je »HC« okrajšava — tako domnevam — za »hard-core«. To pa pomeni toliko kot »trdojederni« oziroma osrednji in najbolj odporen, trmoglav in vztrajen del nekega gibanja. Gibanje, po katerem sprašuje Trplan, pa je punkovsko. Preden se vrnemo k branju, obdelajmo še nekaj slovarja. »Punk« se je kot gibanje delavske mladine začel v Veliki Britaniji, povezan je z določenim sodobnim glasbenim načinom, ki Vmes piše Trplan o tem, da sovraži poletje, ker je neodgovorno in pasivno. »Skoraj nihče ni več zainteresiran za kakršno koli sodelovanje, če mu ne ponudiš materialne nagrade (Look at your-self! — po naše: ozri se nase — op. avt.)...« Le redki so mu odgovorili na njegovo vprašanje, ki ga je razposlal in se glasi: »Kaj misliš o socialnih in osebnih aspektih marginalnosti, kako je le-ta po tvoje vezana na samo glasbo in nekaj o HC/punku kao modi?« Tukaj moram za nekaj časa pretrgati s tem poročanjem o dveh novih pomurskih, slovenskih in svetovnih časopisih. Kajti besedišče časopisa, za katerega pišem to poročilo, je čedalje bolj daleč od besednega zaklada obeh časopisov, o katerih poročam. Toda to se da premagati. Slovar: Še prej pa navodilo. Ce v množičnem časopisu, kakršen je ta pred vami, naletite na-velike črke, ki jih lahko skupaj preberete šele tako, da vmes vrinete samoglasnike, potem veste, da gre za kratice. SDP se potem da izsikati kakor »esdepe«, SDZ pa kakor »esdeze«. Ce pa boste pred svojim otrokom, ki se uči angleščine, HC iz gornjega Trplanovega vprašanje prebrali kot »hace« oziroma »hacepunk«, vam bo ta bruhnil v nehvaležen smrkovski smeh in vi boste spregovorili v hoče biti takšen, kakršna je v konvencionalnih očeh noša pun-karjev. Te pa ste gotovo že kdaj srečali, če ste si upali pogledati v tisto stran. Punkerji pa so ob srečanju z vami svoje dosegli. Kajti oni hočejo, da niso videti lepi in običajni. »Marginalnost«, o kateri sprašuje urednik časopisa BZZZIP FANZINE, nima veliko skupnega z margarino. Nekaj pa, namreč to, da je oboje tisto z roba: v središču lahkega skandinavskega zajtrka je maslo, če pa ni masla, je dobra tudi margarina. Marginalnost pomeni obrobnost in tisti, ki se imajo za obrobneže oz. marginalce, si v nasprotju z margarino, ki bi rada bila maslo, ne želijo priti v sredino. Zato ne, ker je v središču doma povprečje. Z listanjem po fanzinu bi zdaj lahko nadaljevali. Toda, kaj pomeni »fanzin«? Obstajajo osrednji slovenski in regionalni časniki. Delo, Večer, Vestnik, Dnevnik, Mladina. V njih redkokdaj, z izjemo Mladine, piše kaj o marginalcih, to je o ljudeh, ki niso v povprečju, ki se ne oblačijo kot povprečneži, nimajo enakih potreb kot povprečni državljani, niti s to večino ne delijo svojega prepričanja. Fanzin je skovanka iz angleškega »fan«, kar pomeni navijač, privrženec in končnice besede »ma- se malo igrala v pesku in že je prišla ura, ko smo morali nazaJ'y j spomin sem si kupila kaseto. Vožnja do Letenya je bila dobra, smo bili utrujeni. Ta dan je bil zelo lep. 7.8- . o- Predpoldan smo šli v cerkev. Župnik nam je povedal kratko zg dovino o cerkvi in o Letenyu. Naučili smo se tudi cerkveno Pes® ' Popoldan smo imeli srečanje s pisateljem Blazsetinom Istvanom voril nam je o manjšinah na Madžarskem. Po predavanju smo sli no. Pogledali smo si film z naslovom »EDI S ŠKARJAMI«. Nekate punce so jokale zaradi vsebine. Po tuširanju smo šli spat. 8. 8. Iz Letenya do Kistolmacsa smo se peljali z avtobusom, nat0 P pot nadaljevali peš. Ogledali smo si Budafai arboretum. Pešačili si 4 ure in prehodili 12 km. Ko smo si ogledali arboretum, smo šli P Kistolmacs, kjer je zelo lepo jezero. Za kopanje smo imeli skoraj uri časa. . $as Avtobus nas je odpeljal nazaj v Letenye. Imeli smo še prost' do večerje, zato smo šli na sladoled. Vedno smo ga kupili v ital'Ja slaščičarni. 9 8 Po zajtrku smo šli v »MUVELODESI HAZ«, ker smo imeli kviz-V naši skupini smo bile Bine, Alenka in jaz. Zmagale smo. Popo smo imeli prosto. Zunaj poleg tabora smo imeli bazen. Čeprav J . majhen in plitek, je bilo kopanje prijetno. Zvečer so nam dovoli i pokonci, dokler nismo bili zaspani. To je bilo pod enim pog J »ČE BOSTE TIHO!« »Zdržali« smo kar dolgo. Pst! 10. 8. ay- Po zajtrku smo pospravili stvari. Ob 10. uri je pripeljal po " • |e. tobus. Nažalost smo morali narazen. Obljubili so nam, da se drug to spet dobimo, pa ne za 6 dni, ampak za 10 ali 12. . 0 Upam, da bom drugo leto spet lahko šla, ker mi je bilo zelo r ČASOPIS ZA »RAUBSICE« .. Fan" ga-zin«, ki pomeni jnji *n zin je časopis, k' n' PF ne regionalni. Je čas P toVne-vržence svojega stila prosW: ga nazora. Ce povem P ki »Obenem bi zaprosi* nosne'1 imajo možnost dobiti fotografije na teme. " p^v da pošljejo sl,.ke čjh živ^1’ tako fotografije do jj ka-živečih v slabih raz^rsa"ociala0 kršne koli druge slik ^va|a n'" in ekološko tematiko. komur!« n: tehf"' Tako glavni, odgov j’ega za- čni in resorni urednik adaljuje sebnega časopisa ^riškj' kramljanje s SV°J“? <„n koleg1' mi« (Fuck you * Slednjič še predlaga k J branje: »Učben'k . zab>°' »Bio hrana« m »ReceP hTakaj delaš svoj maž Trplan, dijak ce , ka Gimnazije v m ker J? »Zato, da bi se izraz** ga v M. S. nihče ne dela si raje kupijo P*Ja,č°i gjja, Pa C Prizadeva ga ekO‘Xojal, bo kak puritanec strup6*1.: uporablja tujke! P1S® °ju Živ^j sti pesticidov, o m ida za n o škodljivosti thalid m b()d0 r sečnice — nekateri P 0 « kli, da je mladi moz rhizei* j nik. »Blizu mi Je ajjj0 daPj pravi. Marginalci sek' njihova zapisana stan nefl)ia bila objavljena v j sopisu, izgubila . sj za' Marginalci so tisti, »daPa razvpite ljudske res ,n0 z" pir vse prenese«, časOpis« bi ponovno izmišljajo čnl. " vi zato da bi bili ti druga neresnice ne pren . aj sto 1 časopisi izhajajo v pet? vodih m dijaka na< sta ob navajanju st zinOvS krepko prekršila moralo. HelaVa,^je »Iz entuziazrna ka* v pis,« pravi Banfi- » <( prav* na šoli vse tako mrl duetu s Pergarjem- - da' Menim, da bi bilo On> ’ bro pridobiti za £ obroWejst-gibljejo po obrobj • fen"*1 tj imamo tudi mi. In«1^ < o ke, punkerje in drug (j noČ bodo ostali na obr o J Irn® e prestopiti med mno^-pa tudi ljubitelje ^1^ ,. proti mučenju živa • .rvanis*. jn ce, biodinamičarje, ^lad ■ Večinoma so to ^^ne^fsi potem bodo neko P oblek jn sati grafite po zid obleci bodo resne tvid^'nven^jva. zavzeli položaje. nezaUP 0 Z na množica pa ’ ker ne bo vedela- d)šče- . obrobja prehajali bb: Saj ne gre za to. marginalnost, da j ravi<’ licemerski način ov .^1.b5r vsezadnje smo ve . tj >>r agi ginalce: vendar so . in f(,r ci«, črni ribiči, 5 vanjU* brez želje po izme J macij s fanzini. je neP e Gre za dejstvo, j. nadP^jsU prečnost, torej brobjU; 5tjl-čnost, doma na tud1 %«) rob pa bo tam, kjer je^n VESTNIK, 26. SEPTEM^^ Stran 16 pisma, mnenja, stališča, odgovori Gospod odpusti jim, saj ne vedo kaj hočejo! SVEČAVA V FILOVCIH JE KAKOR OGENJ V ILOVICI g ukoreninjeno »črno« boljševistiko, kakor je anonimna očita™ar se Je težko pogovarjati. Potem ti pa še povrhu boljševizem čna 'r|meini’ !>^uja 'ončena metafora« pri njej, to je »tuja kapitalisti-Va ■ e°logija« rdečih boljševikov — saj se še spomnite, mar ne? Pso-Prim aru8ače mislečih: pri njej in pri onih drugih boljševikih -- v om, da je ona sploh misleča, če ni samo lajajoča. bom rav?aPrav nevem, kaj bi rada ta anonimna oseba. Skušal pa letavvsaJ nek° skupno točko. Zato, da bi ji pokazal, kako se za-|P° nepotrebnem. 1 prevzet od prizora, od veličine majhne kapelice, pa ji to prim/- J1' Ali pa mojega pisanja ne razume. Porabil sem celo silovito ljena Pav° z “goro svetlobe«, da bi pokazal, kako lepa je bila osvetli .apelica . . . Potem sem rekel, da je svetloba vere od vseh svet-Sem m i^ svetleča- Pa j' tudi to ni po godu. Povedal sem celo, da dlake ° ■ °na ?a me °b tem Po8ovoru z Bogom zmerja z iskanjem rdeče L^J,cu>/eš, kaj pa je pomembno za koga se moli. Ošvrknil sem "tene 60 lšev'ke’ ki so kritizirali osvetljevanje cerkva, ona pa psuje 'al>ko pa’ če ta anonimna oseba ni obsedena, potem se bova seprj|Zeain''a sledečem: sveto je. Toda svetost ni samo tisto, kar ega v njen klerikalni in svetohlinski »lonec«. razlika j® nemara izvor neskončne razlike med njo in menoj. Ta k novi dtlSta 's.ta razlika> ki se je pokazala ob diskusijah o preambuli bajajOč -Ovensk' ustav'- Tudi tam so se ob formulaciji o svetosti (»iz-KovornV svetost' življenja«) sporekli klerikalci in njim nasprotni za-Vike, SVJ svetost*- Kajti za klerikalce je, enako kakor za rdeče boljše-tost samo tisto, kar oni pod tem (narobe) razumejo. kam Pa se mi ne zdi smiselno, še naprej pojasnjevati. Ker je brezupno. Psic bi na te-i nesrečni zemlji očitno ni usojeno, da bi brez steklih psov in Zato se^ nam za8anjaj° v n°ge- uživali v neskončni skrivnosti in svetosti sveta. nogani- smemo dati zmotiti. Dvignimo duha in glavo, otresimo nekoliko z Bost 2a’i°a-i'k odpodimo, kajti dejstvo je, da so v Filovcih imeli veliko sloves-bar,'nas atero sem jim še danes hvaležen. Takšni, kot je brezimna oseba K. Le-""kda* ®'o'aok0 žalijo. Vendar smo jim mi celo pripravljeni odpustiti, ker ve-oseba' VSe uprizoritve svetega ljudi manično zamaknejo. Tudi brezimna Je P°stala manijak — kar je še en dokaz, da so Filovčani to lepo naredili. Štefan Smej Pomen vašega priimka v prekmurščini mi je naravnost počil v obraz, ko sem prebrala v zadnji številki Vestnika vaše modrovanje o svečavi v Filovcih — kjer sem bila tudi sama, saj me vežejo s to vasjo rodbinske vezi. Ni kaj reči. Vaše pisemstvo teži v povojni čas: vsi morate tako delati, tako ravnati, jesti iz skupnega kotla .. ., partija misli namesto vas; tako je in nič drugače .. . itd. Vaše pisarjenje opremljeno s pripomočki od Indije do Koromandije, obloženo z nepregledno vrsto tujk, ki pokažejo dostojanstvo vsevedneža nad preprosto prekmursko rajo, nekako tako izzvenega: v Filovcih se ne sme misliti, ne govoriti, ne organizirati kakšno prireditev, ne pridigati, ne imeti maše, ne slaviti Marijino rojstvo, drugače kakor skozi »lonec«. O sveta ozkost sodobne zelene demokracije. Ovelo zeleno je vaše razmišljanje o osvetljenih svetiščih. Kar strah vas zgrabi. Resno se bojim, da vas kdaj mora tlači ob naši osvetljeni soboški cerkvi domači. Ali pa vidite tudi v v svetlobi cerkva prividno kvišku lazeči kleri-kalizrem? Tudi vaš dodatek za globoko verne je na zeleno-lon-čenih nogah. »Boljša kakor umetna svetloba električne luči je svetloba prave vere, ki ji ni po- (Gospod-tovariš Štefan Smej) trebno osvetljevati svojih kulturnih objektov .. .«, pravite. Vendar pa vera, ki ne osvetljuje objekta življenja, odnos do sočloveka, do dela... je mrtva vera. Takšna vera je lahka, ne vznemirja. Takšno si očitno želite tudi vi, ko jo porivate v miselnost petdesetih let, za nevzdrževane zidove cerkva. Mislila bi, pričakovala, da se boste, kot privrženec zelenih, zavzeli za življenje, kot so se zavzeli zanj preprosti prebivalci Filovec. Čudno, vi pa se zavzemate zgolj za tujo lončeno metaforo. Ni vam mar za žrtve, za prelito kri, vam je zgolj za besedičenje in za iskanje dlake«v jajcu, ko trdite, da je molitev očenaša bila izvedena samo za padle Slovence in Hrvate, čeprav je bila molitev in maša opravljena za vse žrtve v Sloveniji in na Hrvaškem, torej tudi za muslimane, pravoslavne in neverne. Kot »dober« poznavalec svetega pisma se snubite in vabite zgolj iz zemlje, pozabljate pa drugo stran sporočila knjige življenja. Na del, ki ne leži na tleh kakor nedavno živeči polbogovi in njih ideologije, ki ne binglja kot Leninov kip na vrvi dvigala. Vi pa še očitno zaupate samo v ta del .. . in zeleno-lončena naveza se v vašem članku preseli izpred kapele v dvorano. Ker niti tukaj ne najde samo lončenega sporočila, je učitelj svojo predstavo le: hapening proti splavu. Dalje, kje je vaš komentar »metafora« o govoru prof. Vugrinca? Ni ga, razumljivo, saj je v vašem članku na tapeti samo tisto kar diši po krščanski kulturi. »Kulturologija kaže v drugo smer«. Imate prav tov. Smej. Takšno pisanje ubira smer Balkana, ki ruši cerkve in ima verne za drugorazredneže, ubira smer kulturne sivine tudi ob Muri, kjer od vašega filozofiranja (iz brunarice) hitijo komarji med vegetarijance; hiti v smer, ki jo poznate, zelenega paradižnika, ki je na koncu vedno rdeč. (Slutim, da članka ne boste ob- javili.) K. Lebar Pripis uredništva k zadnjemu stavku: Članek objavljamo, čeprav avtorica ni imela poguma, da bi se podpisala s polnim naslovom. Po vseh pravilih pa anonimke res mečemo v koš, ampak izjeme potrjujejo pravilo. Neko drugo pravila pa potrjuje tudi objava odgovora avtorja sočasno z anonimko. V DUŠI VSAKEGA NOVINARJA JE NEKAJ KLEKLA Dragi beltinski župan, cenjeni gospod župnik! Smo v letu, ko proslavljamo 500-letnico rojstva ustanovitelja jezuitskega reda svetega Ignacija Loyolskega. Naj nam torej sveti Ignacij pomaga, da se bomo mogli sporazumeti, kajti lahko se nam zgodi, da bomo zašli v ta-koimenovano pasivno agresiv- PAMETEN GOSPODAR VE, DA NJEGOVA ŽIVINA POTREBUJE NARAVNO IN URAVNOVEŠENO PREHRANO! o E > Res je! Mnogim slovenskim kmetom predstavlja reja krav in prašičev osnovni vir zaslužka. Kako se bo račun iztekel, pa je največkrat odvisno od krme. Vaše živali ne potrebujejo umetne hrane ali nekakšnilrsplošmh dodatkov, temveč usklajen dnevni obrok s pravilno količino vitaminov in mineralov. Zato smo v Leku pripravili vrsto novih mineralno - vitaminskih dodatkov, ki omogočajo najboljšo prehrano živali ob različni intenzivnosti reje in različnih vrstah doma pridelane krme. Naši novi proizvodi so Za krave molznice, ki dobivajo osnovni obrok iz sena, koruzne silaže in beljakovinskega krmila Za krave molznice v ekstenzivni reji z nizko mlečnostjo ia O ■Vravimin o Kravimin 2 KravBn4 kot dodatek doma pripravljenemu Učnemu krmilu iz pesnih rezancev v poletnem obdobju Kj^Bn6 Kravimin 5 Za Prašiče, ki imajo v osnovnem obroku pretežno silirano koruzo za prašiče, ki imajo v osnovnem obroku pretežno žitno zrnje optimalno izkoriščanje doma pridelane krme . večja proizvodnja . boljše zdravstveno stanje VEČJA COSPODARNOST REJE Kravimin in Pravimin za krave, ki dobivajo osnovni obrok iz sena ali travne silaže z zmerno gnojenih površin, lahko tudi z dodatkom manjših količin koruzne silaže, in za vse presušene krave ne glede na sestavo obroka kot dodatek doma pripravljenemu močnemu krmilu iz koruze v poletnem obdobju kot dodatek za pripravo popolnega močnega krmila za mleko nost za katero je značilno svetohlinstvo, hinavstvo in potuhnjenost. Jezuiti pa so tisti elitni intelektualci, pri katerih, kakor pravi slovenski filozof prava Boštjan M. Zupančič, ne boste našli niti kančka od te pasivne agresivnosti. Tako vidva, oziroma predvsem beltinski župnik odranskega porekla, ki bo to »ostal« kot piše v svojem oglašanju, kakor tudi pisec tega besedila, vsi smo izpostavljeni tej nevarnosti. Glejta kaj pravi sveti Ignacij o načinu pisanja pisem: »Kar pišete, je veliko bolj opazno od tistega, kar govorite. Črka namreč ostane in daje možnost stalnega pričevanja. Kar napišemo, se ne da tako lahko popraviti ali pojasniti, kakor kar povemo.« Tisto, kar sem napisal v Vestniku pod naslovom Mladina ruši kakor JLA, sem napisal strogo po pripovedovanju besedljive in-formantke in bo ostalo to, kar je: zabavljivi in dobronamerni poskus, da bi uresničili skupni interes naših src. Ne samo, da črka ostane in daje možnost stalnega pričevanja, tudi stil pisanja ostane. Iz mojega stila pisanja pa izhaja to, kar lahko ugotovi vsak neobremenjen bralec. Da namreč nisem mislil zlega. V duši vsakega izmed nas, ki se z občutkom za zgodovinski spomin v tej pokrajini ukvarjamo z novinarstvom, je nekaj pokojnega župnika Klekla. Kajti, prvo, kar smo slišali o »novi-nah« in posredno s tem tudi o novinarstvu, je bilo prevzano s tem nekoliko hudomušnim možem, ki je s svojim rudimentar-nim pisanjem vzgajal in grajal. Zato sem se zaradi te implicirane hudomušnosti, ki je mojemu pisanju opazna vsakemu, ki nima slabe vesti, tako tudi podpisal. Stil mojega pisanja in podpis »Klekl«, govorita o tem. Nisem se namreč podpisal »Klekl« zato, ker bi se želel skriti, saj sem poimensko navedel pripovedovalko, ki je lahko povedala, komu izmed novinarjev je to pripovedovala. Ko mi je prizadeta informant-ka pripovedovala to, kar sem napisal, me je prevzela naklonjena hudomušnost. Vesel sem bil, ker ima moja rojstna vas župana, ki ravna kakor prosvetljen človek in ukrepa kar najbolj smoterno. Namesto neučinkovite policije, ki bi pobalinstvo preprečevala na policijski način, imajo Beltinci pametnega župana, ki ve koliko pomeni osebni nastop izvoljenega predstavnika državljanov. Čisto tako kakor na zahodu. Tudi tam bi kakšen mlad župan, ki bi se soočil z naraščajočim pobalinstvom, stopil med mlade, z njimi malo podiskal in jim potem skušal lepo dopovedati, da naj ne razbijajo. Potem pa mi je pripovedovalka povedala še, kako odločen je župnik. Predstavljal sem si tega stasitega gosoda, ki ve kaj je pobalinstvo in kaj je moč argumenta in kaj je argument moči. Saj pobalinstvbo, to vemo vsi, ki smo kdaj pobalinili, je posebno razpoloženje odraščajočih samčkov, ki hočejo nasilniški odgovor na svoje deško nasilništvo. Zakaj pobalini mendrajo cvetje, streljajo ptice in skrunijo sakralne prostore? Zato, ker izzivajo in hočejo zase pozornost. Hočejo izzvati fizični odgovor, hočejo izsiliti priznanje, da so del moškega agrgresivnega sveta. Zaradi takšnih dejanj jih je načeloma mogoče kaznovati. Toda, kateri pravni in policijski red je kdaj upošteval bolečine, ki jih doživlja poteptano cvetje? Zato sem se razveselil, ko sem slišal, da je g. župnik zastavil svojo osebo in jim malo posvetil. Mislil sem si: kako dober poznavalec psihoanalize je ta beltinski gospod župnik! Kako izvrstno je zaznal potrebo skupnosti, ki ji pastiruje in je s tem, ko je prevzel vlogo nadomestnega rodovnega nasprotnika odraščajočih mladcev, postal njihov potencialni terapevt in prijatelj. Lako se namčre zgodi, da bodo ti mladi pobalini preko mendranja rož, s čimer hočejo izzvati priznanje svojega potentatstva, zašli v hujše deviacije. C e jih nihče ne bo zaznal tako, kaor oni to hočejo in kakor oni edino razumejo. Tako srn bil prevzet od te svoje psihoterapevtske konstrukcije, da sploh pomslil nisem, da bi lahko tisto, kar sem napisal kakor sem napisal, koga prizadelo. Nisem si mogel misliti, da bi to koga prizadelo, tudi če bi ne bilo resnično. Ce je res, kar sta napisala župan in župnik, potem na_ žalost ni nič tako, kakpr sem upal. Župnik je dušni pastir s čudnim odnosom do mladine (o čemer sem zdaj naknadno zvedel mnogo mnogo tega!), župan pa daje denar za ograje s katerimi bodo ogradili vse javne in vse sakralne prostore. Tako da bo človek, ki bo vstopal v kapelice in cerkve vedno imel občutek, kakor da živi med norci. Škoda gospod župnik, da po vašem rože, kakor pišete, ne sodijo na prižnice. Škoda, ker če bi po vašem to sodilo, bi lahko veliko naredili proti onesnaženju. Pravite, da naj se vam opravičim. Seveda se bom. In storil bom to kakor človek, ki ve, da ima opraviti s svečenikom. Zato se bom opravičil Bogu, kajti samo pred njim bi mogel biti česa kriv. Vi gospod župnik boste morali to dopustiti, ker je On tisti po katerem živimo, ker je on smisel našega bivanja, bivanja rož in vsega drugega. Oprosti mi Bog, ker sem se TAKO zmotil! Novi lepi zgled Dodatek, ki ga ceni dober gospodar (g) lek ljubljana veterina Ljudje sprašujejo kdo je ta pogumen Stefan SMEJ ki v definicijah govori in piše v našem Vestniku pravilne kritike v rokavicah neizogibnega mojstra besede. V vsakem primeru je pogumen v drži in zna vznemirjeno razlagati konkretne primere iz določenih krogov. Raztegljiv je pojem — poznam človeka iz člankov. Osebno pa lahko presojam, da je stvar subjektivne presoje, če so razmere v opredelitvah za delo v časopisih občutljivo boljše kot profesorska naloga. Demokracija se meri tudi po tem kako strokovni kritiki v sistemu napak delujejo — ne pa hudobno ozaveščeno javnost prikazujejo. Večer je omenil novo delovno mesto tega prekmurskega politika, ki bo znal v konkretnih situacijah razsoditi, komentirati kake odločitve v skladu z novo politično situacijo demokracije. Razumljivo je zato dejstvo, da tudi Vestnik rabi novo politično silo, ki bo radikalno vlekla rdeče poteze po konzervativnih potezah. Iz tega razumljivo sledi ustaljena misel: dobrodošel za preoblikovalno misel! Tudi Vestnik potrebuje globoke korenine' DINI TITAN SEPTEMBRA 1991 Stran 17 Vi URADNE OBJAVE Leto XXVII Murska Sobota, dne 26. septembra 1991 Št.: 21 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MUR SKASOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 155. Odlok o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota 156. Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Lendava 157. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del Krajevne skupnosti Martjanci naselje ANDREJCI. 158. Seznam kandidatovega nadomestne volitve delegatov v Zbor združenega dela Skupščine občine Lendava, na volitvah 7. oktobra 1991 159. Popravek odloka o ustanovitvi Tehnične in poklicne šole Murska Sobota VESTNIK, 26. SEPTE^ 155 Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena, 5. in 6. odstavka 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 10/91) ter 4. člena Odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30. 5. 1991 ter na seji Zbora združenega dela, dne 1. 8. 1991, sprejela ODLOK o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota I. člen V odloku o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 1/83, 15/87 in 5/88) se v 20. členu v I. odstavku številka 3.000,00 nadomesti s številko 100,00 in številka 300.000,00 s številko 30.000,00 ter v 2. odstavku številka 2.000,00 s številko 200,00 in številka 50.000,00 s številko 5.000,00. 2 člen V 21. členu odloka se številka 1.000,00 nadomesti s številko 100,00 in številka 50.000,00 s številko 5.000,00. , ,, ’ 3. člen V 22. členu odloka se številka 1.000,00 nadomesti s številko 100,00 in številka 50.000,00 s številko 5.000,00. , 4. člen V 23. členu odloka se številka 2.000,00 nadomesti s številko 200,00. 5. člen V 24. členu odloka se številka 2.000,00 nadomesti s številko 300,00. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 352-5/91-4 Murska Sobota, dne 1. 8. 1991 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER Andrej Gerenčer, l.r. 156 Na podlagi 3. in 10. člena zakona o cenah (Uradni list RS št. 1. 91) in 1. člena odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list RS št. 2/91) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 9. 9. 1991 sprejel ODREDBO o določitvi najvišjih cen 1. člen Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 1. člena odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na Izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list RS, št. 2/91); osnovne komunalne storitve (proizvodnja in distribucija vode, odvajanje odplak, odnašanje in odlaganje odpadkov) dimnikarske storitve, stanarine in cene za dnevno bivanje otrok v zavodih, ki so jih podjetja in druge pravne osebe oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje. 2. člen Ne glede na 1. člen te odredbe smejo podjetja in druge pravne osebe cene svojih storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na dan uveljavitve te odredbe povečati in sicer: — dnevno bivanje otrok v vrtcih v povprečju za 45,5 % ter znašajo mesečno za otroka: do2 let starosti 3.328,00 din od 2 do 3 let starosti 2.618,00 din od 3 do 7 let starosti 1.822,00 din od 3 do 6 let starosti (6 ur) 1.190,00 din od 6 do 7 let starosti (6 ur) 595,00 din — stanarine za 15 % 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od I. oktobra 1991 dalje. Številka: 382-1/91-3 4 Lendava, dne 10. 9. 1991 Izvršni svet SO Lendava Predsednik Alojz JEREBIC, dipl. oec. 157 Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS*št. 35/85) in 15. člena Statuta Krajevne skupnosti MARTJANCI je SVET KS Martjanci na svoji seji dne 2. 9. 1991 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za dei Krajevne skupnosti Martjanci, naselje ANDREJCI \ \. člen ■ \ ta del območja KS Marl.yanc\, naselje ANDlšlLlCl se na podlagt odiotitve \ —* \ ohčanov vn delovnih \\udx na referendumu dne 1.9. 1991 uvede samopnspeNek 3. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za: gradnjo mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča — vzdrževanje in eventualno dograditev doma — ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov — sofihansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost — - plačevanje električne energije vzdrževanje vaških cest in poti — združevanje za funkcionalne potrebe KS finansiranje drugih funkcionalnih obveznosti vaškega odbora — potrebe LO, DS in CZ 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Martjanci, v naselju ANDREJCI in sicer v naslednji višini: a) V DENARJU: 1,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil 0,5 % od pokojnin 8 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti 2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini b) V DELOVNI OBVEZNOSTI: 3 (tri) delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane — 1 (en) traktorski prevoz letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 50 DEM, za neopravljeni traktorski prevoz 70 DEM. 5. člen Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. $ č|en Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas. 7 ^en S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 1.750.000,00 din. 8. člen S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 3. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu KS Martjanci št. 51900-842-035-82128. 9. člen Samoprispevek od OD se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne dejavnosti in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev obračunava in odteguje pristojen občinski organ. 10. člen Nadzor nad dotokom sredstev, njihovo uporabo ter izvajanje del vrši Svet Krajevne skupnosti Martjanci, ki najmanj enkrat letno poroča zborom delovnih ljudi in občanov. ] ] č|en Ta sklep velja z dne objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 9. 1991 dalje. Martjanci, 2. 9. 1991 Predsednik sveta KS: Ervin PINTER, 1. r. 158 Občinska volilna komisija Lendava objavlja na podlagi 69. člena Zakona o -volitvah v skupščine (Ur. list SRS št. 42/89 ter Ur. list RS, št. 5/90 in 10/90) SEZNAM kandidatov za nadomestne volitve delegatov v Zbor združenega dela Skupščine občine Lendava, na volitvah 7. oktobra 1991 Volilna enota št. 1 Dejavnost: Industrija, rudarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo Voli se 1 (en delegat) KANDIDATI SO: 1. Ivan REŽONJA, roj. 1950, dipl. oec. Servis varilne opreme Lendava, Industrijska ul. 4 PREDLAGATELJ: SKEI Marketing in servis Lendava 2. Agata- SARDELIC, roj. 1960, pravnica, Podjetje Marketing in servis Lendava, Industrijska ul. 4 PREDLAGATELJ: SKEI Marketing in servis Lendava Predsednik občinske volilne komisije HAJOŠ Ferenc, L r. 159 Popravek V odloku o ustanovitvi Tehnične In poklicne šole Murska Sobota, objavljenem v Uradnih objavah pomurskih občin št. 1S./91 z dne S. avgusta 1991 je prišlo do slovnltne napake pri Imenu zavoda,k\ se n naslovu odloka, 2., 5., 14., 16 \o 11 . členu odloka pravilno glasv. »Tehniška In poklicna šola Murska Sobota.« SeVveVarVa VA. Š>nurke v slovenski super in rokometaši Kroga v slovenski ligi. So-eovanje Bakovčanov in Krožanov bo zahtevna preskušnja. saj prvi ?mujejo med najboljšimi ekipami iz Slovenije, drugi pa prvič v sionski ligi. Kako so se eni in drugi pripravili na tekmovanje in kaj si £ njega obetajo, je bila tema pogovora s trenerjem Pomurke Vladom barjem in tehničnim vodjem Kroga Janezom Kolmankom. n« VLADO HEBAR — »S pripravami smo začeli 12. avgusta. Trenirali smo vsak da"n, bili pa smo tudi na pripravah v Slovenj Gradcu, kjer smo odigrali nekaj težkih tekem. Odigrali smo 13 prijateljskih tekem, od katerih smo večino dobili. Med drugim smo dvakrat premagali Velenje, ki je lani tekmovalo v drugi zvezni ligi. Igralci so vadili zelo zavzeto, tako da sem z njihovim delom zadovoljen. Lahko re- ZMAGALE PTUJČANKE Pred bližajočim se prvenstvom v drugi republiški ligi vzhod je bil v Križevcih pri Ljutomeru ženski odbojkarski turnir. Sodelovale so štiri ekipe, ki bodo tekmovale v tej ligi. Rezultati: Ptuj —Puconci 2:0, Pomurje — Ljutomer 2:1, Ptuj —Pomurje 2:0, Puconci —Ljutomer 2:0 in Ptuj —Ljutomer 2:0. Vrstni red: 1. Ptuj, 2. Puconci, 3. Pomurje in 4. Ljutomer. N § PPRL — moški Rezultati — 1. kolo Videm —Bakovci 24:21 Radgona —Ormož 20:26 Drava—Krog neod. PRL - ŽENSKE Rezultata — I. kolo Mladinec—Polana 10:0 Radgona —Bistrica 11:15 Bakovci prosti di j da smo Program priprav skoraj v celoti uresničili. Mislim tu-pr’v nam Je bil žreb naklonjen, čeprav igrajo v jesenskem delu razpoka zunaj tekmo več. Sredi priprav sem bil bolj optimistično v°jne °Zen 'n sem ra^una' na uvrstitev od 5. do 8. mesta. Zaradi ste),. na Hrvaškem pa bomo igrali brez odličnega Okreše, ki je bil sa j, r00rambe in odličen zunanji igralec. Ker ne vemo, koliko ča-zaupa° - ten’ s' želimo predvsem obstanek v ligi. Sicer pa fantom ve y ™ ln sem prepričan, da bodo zato igrali še bolj srčno za bar- JANEZ KOLMANKO - »Lahko rečem, da smo priprave za novo sezono v slovenski ligi uspešno uresničili. Trenirali smo trikrat tedensko v soboški telovadnici, kjer bomo odigrali tudi vse prvenstvene tekme. Poleg tega pa smo imeli tudi štiridnevne skupne priprave v Lendavi. Zaradi vojne na Hrvaškem nismo mogli v celoti uresničiti program prijateljskih tekem. Z žrebom smo zadovoljni. Ker pa se Tekmovanje ob jubileju Strelska družina Gančani je preteklo nedeljo proslavila 15-le-tnico delovanja. V ta namen so tudi izvedli meddružinsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 52 strelcev. Ekipno je zmagala prva ekipa Mesne industrije MS z 261 krogi pred prvo ekipo Gančani, 250, in drugo ekipo Mesne industrije, 244 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Tomaž Ščančar z 92 krogi pred Brankom Kučanom in Robijem Markojo (vsi Mesna industrija), po 91 krogov. je li&o „ ----- —-------- porno poye^a’a od prvotnih 12 na 14 članov, bo tekmovanje na-Kak0’ Sal bo jesenski del prvenstva trajal do sredine decembra. igramo010 Pr'Pravljeni’ bo pokazala že prva tekma, ki jo v soboto Je veči V . urski Soboti z Dobovo. V novi tekmovalni sezdni, kjer vsem žep lzkušenih ekip, mi pa nastopamo brez izkušenj, si pred-sPosnh6 lmo uvrstitev v sredino lestvice, kar je ekipa prav gotovo ona doseči.« Feri Maučec Ljutomeru PRIREDITEV popestrile N|j00 DVOVPREGE drug’x । erskern hipodromu so bile v nedeljo kasaške dirke, ki pJe Markoj0® organiziralo Turistično-kmetijsko in trgovsko pod-PM| z ».a Slaviča iz Klučarovec. Najhitrejši je bil zopet Dinamit Hlom । °.m Slavičem mlajšim, ki je zmagal v obeh tekih s solid-d^etnikj ■ časom. V dirki za odprto prvenstvo Slovenije med (M. S|Je.zrna8ala Enita (Cerar, Ljubljana), med triletniki pa Alfa ^gal BraV1A mlajši). Prireditev je popestril nastop dvovpreg, kjer je k ^ZultA- Puhar iz Veržeja z Rebeko in Lilijano. v$tone i JzC Prva dirka revija dveletnikov — 1600 m: I. Ari hVs' Lint ^sterc) 1:31,3, 2. Lisa Red (Z. Osterc), 3. Fanci (Slana) Sl A 2. druga dirka — 1800 m: 1. Nike Sarah (Špindler), mil ek lca (Plečko) - oba Maribor, 3. Manzing Fanzing (M. g'’ tretJa dirka, 1800 m: 1. Letja (Kukolj) 1:21,6, 2. Perto (k n’: on r^Hda), 3. Fabio (Antonič, Šentjernej); četrta dirka — L|?Vačič) ? 1- Dinamite Lobell (M. Slavič) 1: 17,2, 2. Carlo Frost tol!':16,9 '.,'bot (Koprivnik, oba Mb); drugi tek: I. Dinamite Lo-t. M; ob’ z- lalbot, 3. Carlo Frost. Skupni zmagovalec Dinamite tQr’ Ljub) Prvenstvo dveletnikov Slovenije: 1600 m: I. Enita (Ce-bi^nstv • 2. Leticija (Dokl, Mb), 3. Dira MS (M. Slavič); odpr-raS(sa °.‘nletnikov, 1800 m: 1. Alfa MS (M. Slavič, ml) 1:21,6, 2. g 3- Fir Lindy (Šonaja) USPEH SOBOČANOV v........ V AVSTRIJI v roki ?■* . m Sodingu je bilo mednarodno mladinsko tekmova-Hi. ^*rsk» Sodelovalo je okrog 80 tekmovalcev iz Avstrije, iz M1” “*oven»je- Lep uspeh so dosegli rokoborci ABC Po-l ki je vrfke Sol,ote‘ Najuspešnejši med njimi je bil Davor Za- Ml *a,‘ .^° 45 zasedel drugo mesto. Slavko Zec je bil v »P' SU Gorazd Rengeo pa v kat. do 45 kg četrti. Peti 40 57 c Mojndr Šafarič v kat. do 63 kg in Kristjan Rituper tto mo«, • Ekipo ABC Pomurke, ki je v skupni uvrstitvi zasedla je vodil trener Edo Vogrinec. s*$ETEK VADBE 7. OKTOBRA 7 ^virn610^6111 šolskem letu bo društvo Partizan v Murski So-^..^ojega programa ponudilo vrsto aktivnosti od najmlaj- 199] skypin- Pričetek vadbe je načrtovan za ponedeljek, 7. ^št er izoh ^rr1'^ Pa Predvidoma izdelan 2. oktobra in poslan hoj?0 tud; esei? na društveni tabli v domu Partizan. Po urniku bo Pa j0 sPreJemalo prijave. Polletna članarina je 300 dinarjev, tudi v obrokih. Društvo predvideva kadrovsko k 1' strne 00 P°leg amaterskega kadra za delo skrbel tudi profe-'^i Okovni delavec. ' tenis k D,v. HORVAT DRUGI ■htji >je Ig01 re8'jskem selekcijskem turnirju za pionirje, ki je bil v Pl 6-] ?UsPeh dosegeL Mitja Horvat, ki je v prvi skupini z re-SiUPini' ie L^del drugo mesto in se uvrstil na republiški turnir. V S^pini ■ 'I , dl 'z Sobote šesti, Kolbl iz Radgona pa sedmi. V $o.bočan Solar zasedel četrto, Radgončan Uhan pa vtretJ' skupini je bil Radgončan Getov sedmi, v četrti dev .čuvan in Šbiill četrti oziroma osmi ter Radgončan °hč etl- ? Pad'a tudi odločitev, da bodo v letošnji sezoni vsi slo-'2. oiJ8?š' igrali v slovenski super ligi, katere začetek je dolo-. °nOanj . cr. Sobočani bodo gostovali v Ljubljani pri Iliriji. -P3 'grali doma z Merkurjem iz Kranja. M- U. ------------------------------------- SEPTEMBRA. 1991 ---TENIS----------- .. Žnuderl, Kos in dr. Avsec V Moravskih Toplicah je bil teniški turnir za pokal hotela Termal. Udeleženci so tekmovali v treh kategorijah. Rezultati — do 30 let: I. Žnuderl, 2. Vučak (oba GR), 3. Klemar (MS); nad 30 let: 1. Kos (Sl. Bistrica), 2. Bračko (GR), 3. Podojsteršek (Velenje); zdravniki: I. Avsec (GR), 2. Kirali, 3. Korošec (MS). --ROKOMET------------ Dober start Poleta in Razkrižja V prvem kolu prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi vzhod je Polet v Murski Soboti premagal Slovenj Gradec z 32:19. Najboljši strelci pri Poletu: Kreft 16, Sečko in Čemela po 4. Razkrižje pa je v Ptuju igralo z Dravo neodločeno 27:27. Najboljši strelci pri Razkrižju: Bedekovič 16, Majerič in Zajnkovič po 3. Radenska in Mladinec sta bila prosta. POKAL BAKOVCEM Rokometni klub Krog je pripravil četrti tradicionalni rokometni turnir veteranov za pokal KS Krog. Sodelovala so štiri moštva. Najuspešnejši so bili rokometaši Bakovec, ki so brez poraza zasedli prvo mesto in dobili pokal KS Krog. Rezultati: Radgona—Bakovci 11:17, Črenšov-ci - Krog 13:11, Radgona — Črenšovci 16:12, Krog—Bakovci 5:20, Črenšovci —Bakovci 10:13 in Krog- Radgona 16:12. Vrstni red: I. Bakovci, 2. Črenšovci, 3. Radgona in 4. Krog. Za najboljšega igralca in strelca so razglasili Braneta Kluna (Radgona), dosegel je 28 golov. Najboljša vratarja pa sta bila Jože Horvat (Ba-. kovci) in Stanko Kolmanko (Krog). --BADMINTON SEKEREŠEVA DRUGA V Lendavi je bil prvi republiški B-turnir v badmintonu. Sodelovalo je 14 igralcev in 10 igralk, med njimi tudi tekmovalci in tekmovalke Mladosti iz Lendave. Najuspešnejša je bila Se-kereševa, ki je pri dekletih zasedla drugo mesto. Nagyeva pa je bila četrta. Poleg njiju so pri dekletih sodelovale še Petkovičeva, Horvatova in Krambergerjeva, pri fantih pa Fiile, Bajs, Lebar, Koprivec, Nemec in Torek. --HOKEJ NA TRAVI----- Zmagali Lipovci V prvenstveni tekmi slovenske mladinske lige v hokeju na travi so Lipovci premagali Predanovce z 2: L Slovenska nogometna liga Prepričljiva zmaga Mure, hud poraz Potrošnika V osmem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura pred domačim občinstvom s 3:0 prepričljivo premagala moštvo Euro-spektra iz Ljubljane. Gole so dosegli: D. Lebar, Šarkezi in Prekazi. MURA: Černjavič, Cener (Papič), Vori, D. Lebar, Posavac, Baranja, Kokaš, Prekazi, Kukič, Vickovič (S. Lebar), Šarkezi (Kovačič). Olimpija pa ie v Ljubljani visoko s 6:0 premagala Potrošnik iz Beltinec. POTROŠNIK: Kozic, Tratnjek, J. Zver, Mertiik, Kosi, Čontala (Forjan), Godina, Donša (Baša), Hartman, Škaper, M. Zver. Lendavska Nafta je bila prosta. V desetem kolu igrajo Mura:SIovan, Medvode:Nafta in Kladivar:Potrošnik. Druga slovenska nogometna liga vzhod Beltrans osvojil točko v gosteh V petem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi vzhod sta oba pomurska ligaša gostovala in osvojila le točko. Beltrans Veržej je v Slovenj Gradcu igral s Partizanom 1:1. Golje dosege! Nemec. BELTRANS: Rajh, Gomboc, M. Sreš, Nemec, Kutuš, Ivančič (J. Sreš), Sobočan (Kovačič), Puklavec, Kosi (Farkaš), Osterc, Brunec. Turnišče pa je v Prevaljah izgubilo s Korotanom 1:3. Časten zadetek je dosegel Markoja mlajši. TURNIŠČE: Zver, Toplak, Pucko, ml., N. Koveš, Markoja, st., Jaklin, Dominko, Ternar, Pucko, st., Markoja ml., Gavrič (Lutar). V prihodnjem kolu igra Turnišče doma z mariborskim Železničarjem, Beltrans pa s Pekrami. Prvi kolesarski maraton Ajda Lešnjakova in Hajdinjak absolutna zmagovalca Preteklo nedeljo je bil na pomurskih cestah prvi kolesarski maraton Ajda, ki so ga pripravili Zdravilišče Moravske Toplice, Kolesarski klub Tropovci in Športna zveza Murska Sobota. Sodelovalo je 140 kolesarjev. Absolutni zmagovalec (90 km) je postal Dušan Hajdinjak (Celje) s časom 2;20,40 pred Bernardom Omarjem in Zvonkom .Jelenom (oba Tropovci); absolutna zmagovalka pa je bila Brigita Lešnjak (Lendava), 3:05,10, pred Jožico Šiftar (MS). Zmagovalec malega maratona (55 km) je bil Danijel Dervarič (Pomurje), 1:05,10, pred Brankom Rajhom (Murščak) in Leopoldom Murto (Vučja vas). Rekreativci do 30 leta: L Hajdinjak (Celje), 2. Omar (Tropovci), 3. Mahorič (Ptuj); letniki 56—60: L Jelen (Tropovci), 2. Martič (Ptuj), 3. Bedbk (Tropovci); letniki 51—55: 1. Škerlak (M. Toplice) 2. Blatnik (Krško), 3. Kociper (Ljubljana); Veterani, letniki 46—50: L Polanec (Ptuj), 2. Kavaš (Beltinci), 3. Lešnjak (Lendava); veterani, letniki 41—50: 1. Krojs, 2. Robina (oba Ptuj), 3. Šaro-tar (MS); veterani, letniki 36—40: L Rutar (Muta), 2. Šandor (Apače), 3. Kralj (Maribor). Atletika Grabar prvi, Števanečeva druga V Mariboru je bilo absolutno prvenstvo Slovenije v atletiki. Lep uspeh so dosegli pomurski tekmovalci. Najuspešnejši je bil Geza Grabar, ki je zmagal v teku na 10.000 m z osebnim rekordom 30:30,00 in postal republiški prvak. V teku na 5.000 m pa je bil četrti. Marija Števanečeva je v teku na 400 m s časom 57,63 zasedla drugo, v teku na 800 m pa s časom 2:11,78 prav tako drugo mesto. Manuela Pergarje tekla na 800 m s časom 2:15,92 in v teku na 1.500 m z rezultatom 4:46,23 ter zasedla tretji mesti. Števanečeva in Pergarjeva sta tudi nastopili v štafeti Olimpije, ki je zmagala. Pomurski atleti so skupaj osvojili 7 odličij. — ROKOMET Uspešni nastopi atletov Pomurja V Novi Gorici je bilo republiško pionirsko atletsko prvenstvo. Sodelovali so tudi štirje atleti iz AK Pomurja in dosegli lep uspeh. V skoku v daljavo je Ščančar z rezultatom 6,00 m zasedel drugo mesto. V teku na 300 m je Kolar s, časom 38,05 zasedel drugo, v teku na 1000 m pa z rezultatom 2,43,50 tretje mesto z novima pomurskima rekordoma. V teku na 60 m je bila pionirka Hajdinjakova tretja, na 100 m osma in na 300 m dvanajsta. Klemenčičeva je v teku na 300 m zasedla štirinajsto, na 1000 m pa petnajsto mesto. Na troboju Avstrije, Slovenije in Furlanije je Ščančar kot član slovenske reprezentance skočil v da!javoA07 cm in zasedel drugo mesto, Kolar pa je zmagal v teku na 400 m z novim pionirskim rekordom Pomurja 53,2. Nastopil je tudi v zmagovalni štafeti. Na republiškem članskem prvenstvu sta sodelovala člana Pomurja Špur in Horvat. Špur je bil v teku na 100 m deveti. Horvat pa v teku na 110 m z ovirami prav tako deveti. M. Šeruga --Kajakaštvo----------------------------- HORVAT EN BOROVIČ ZMAGOVALCA Na reki Savi v Tacnu je bilo finale slovenskega pokala za pionirje in mladince v spustu in slalomu. Med 80 kajakaši in kanuisti so sodelovali tudi predstavniki' BD Mura iz Kroga in dosegli naslednje uvrstitve: v kat. C-! za mlajše mladince v spustu je Iztok Horvat zasedel drugo mesto. V kat. K-l st. pionirji je bil Damjan Borovič drugi, Anton Skraban tretji in Borut Horvat četrti. V slalomu pa je Iztok Horvat zasedel sedmo mesto. V skupni uvrstitvi je Iztok Horvat s 70 točkami zasedel prvo mesto pri mi. mladincih v C-l, Danjan Borovič pa je bil prvi s 60 točkami v K-l, Borut Horvat s 34 točkami tretji, Anton Škraban pa s 26 točkami šesti. Pri pionirkah je Mateja Žalik (Bi-strica) s 37 točkami zasedla tretje mesto. V slalomu pa je bil Iztok Horvat peti. Na prvem tekmovanju veteranov Slovenije v slalomu je zasedel 15. mesto Anton Škraban (Krog). TRETJE SREČANJE V Rakičanu je bilo tretje srečanje Prekmurcev in Gorenjcev. Pomerili so se v vlečenju vrvi in nogometu. Uspešnejši so bili Prekmurci, ki so zmagali v vlečenju vrvi z 2:0, v nogometu pa s 4:3. Gole so dosegli: Ga-vrilovič 2 ter Gruškovnjak in Bagari. SNL Izola 8 6 2 0 16:2 14 Naklo 8 5 2 1 17:7 12 Vozila 8 5 1 2 25:7 11 Maribor 7 5 11 16:7 11 Olimpija 7 4 2 1 15:4 10 MURA 8 4 2 2 16:9 10 Kladivar 7 3 3 1 11:8 9 Rudar(V) 8 3 3 2 7:5 9 Steklar 8 3 3 2 10:13 9 Koper 8 4 1 3 6:9 9 Zagorje 8 3 2 3 12:7 8 Svoboda 7 3 2 2 14:12 8 Ljubljana 7 3 2 2 6:6 8 POTROŠNIK 8 3 2 3 15:21 8 Slovan 7 2 2 3 3:6 6 Primorje 8 1 2 5 8:16 4 NAFTA 7 115 8:16 3 Domžale 7 0 3 4 2:12 3 Rudar (T) 8 116 4:16 3 Jadran 8 116 5:18 3 Medvode 8 0 2 6 6:21 2 IL SNL vzhod Železničar 5 4 1 0 6:2 9 Korotan 5 3 2 0 9:3 8 Dravinja 5 2 2 1 7:5 6 TURNIŠČE 5 2 2 1 7:7 6 Pekre 5 1 3 1 9:5 5 Ojstrica 5 2 1 2 5:4 5 Hmezad 5 2 1 2 5:5 5 Pohorje 5 0 4 1 4:4 4 BELTRANS 5 1 2 2 5:6 4 Impol 5 1 2 2 5:6 4 Kovinar 5 1 2 2 5:7 4 Partizan 5 0 4 1 4:6 4 Rače 5 1 1 3 4:7 3 Središče PNL 5 113 6:13 3 Rezultati — 5. kolo Tišina:Črenšovci 1:2 IžakovciBistrica 1:2 Lipa:Dobrovnik 0:1 Bakovci:Rogašovci 3:3 LjutomenPolana 3:1 Rakičan:Odranci 1:2 Ižakovci 5 4 0 1 11:6 8 Bakovci 5 3 11 14:8 7 Bistrica 5 3 11 12:9 7 Dobrovnik 5 2 2 1 7:4 6 ijutomer 5 3 0 2 10:9 6 Črenšovci 5 3 0 2 9:9 6 Rogašovci 5 2 12 10:9 5 Lipa 5 2 1 2 7:7 5 Tišina 5 12 2 10:12 4 Odranci 5 113 5:11 3 Rakičan 5 1 0 4 4:10 2 Polana 5 0 1 4 8:13 1 L MNL MS Rezultati — 5. kolo GančanhŠalovci 2:2 Čarda:Dokležovje 1:0 Bratonci:Serdica 0:0 HodošTromejnik 3:2 Cankova.Grad 2:2 Filovci:Puconci 2:0 Čarda 5 4 10 10:3 9 Cankova 5 3 2 0 14:7 8 Gančani 5 3 11 10:10 7 Dokležovje 5 3 0 2 16:6 6 Serdica 5 2 2 1 8:5 6 Bratonci 5 1 4 0 6:4 6 Puconci 5 12 2 10:9 4 Grad 5 1 2 2 7:9 4 Hodoš 5 2 0 3 9:13 4 Šalovci 5 113 9:21 3 Filovci 5 1 0 4 6:11 2 Tromejnik 5 0 1 4 8:15 1 II. MNL MS Rezultati — 5. kolo Pušča:Apače 2:3 Prosenjak.Tešanovci 14 Remet:Romah 0:0 11 plavih:Križe vci 5:2 Vrelec:Bogojina 2:1 Remet 5 4 10 14:2 9 Apače 5 4 0 1 18:9 8 Romah 5 2 2 1 15:10 6 Vrelec 5 3 0 2 7:8 6 Bogojina 5 2 1 2 9:5 5 Križevci 5 2 0 3 16:13 4 Prosenjak. 5 1 2 2 8:12 4 Tešanovci 4 2 0 2 10:15 4 11 plavih 5 1 0 4 9:20 2 Pušča 1. ONL 4 0 0 4 4:16 0 Lendava Rezultati — 4. kolo Mladost:Nedelica 2:3 Panonija:Kapca 0:1 GraničarKobilje prel. Hotiza:Nafta B 4:3 RenkovcLOlimpija 4:0 Renkovci 4 2 2 0 8:2 6 Olimpija 4 3 0 1 9:7 6 Kobilje 3 2 1 0 8:2 5 Nafta B 4211 1L8 5 Hotiza 4 2 11 9:8 5 Nedelica 4111 8:7 5 Kapca 4 2 0 2 7:8 4 Mladost 4 0 1 3 8:11 1 Panonija 4 0 13 1:8 1 Graničar II. ONL 3 0 0 3 3:11 0 Lendava Rezultata — 4. kolo Mostje:Zvezda 5:0 Žitkovci:Lakoš Petišovci prosti 3:3 Lakoš 4 3 10 12:3 7 Mostje 3 2 0 1 8:4 4 Žitkovci 3111 8:9 3 Petišovci 3 1 0 2 5:8 2 Zvezda 3 0 0 3 1:10 0 Stran 19 kronika Zgodilo se je Spet smrt kolesarke Zaradi vse gostejšega prometa in slabih vremenskih razmer so prav kolesarji vse pogostejše žrtve prometnih nesreč. 16. septembra je na kraju nezgode na Petanjcih umrla kolesarka Dragica B. iz Radenec. Vzrok nesreče je trčenje kolesarke in voznika tovornega avtomobila Antona V. iz Murske Sobote, ki se je za kolesarko tragično končalo. Motorist na igrišču 19. septembra ob 14.30 je izzival usodo mlad voznik neregistriranega motornega kolesa Edvard H. iz Moravec v Slovenskih goricah. V bližini gasilskega doma je pripeljal do železne zapornice, ki preprečuje dovoz vozil na igrišče. Zaradi prevelike hitrosti se ni mogei pravočasno ustaviti; trčil je v zapornico in se pri tem hudo poškodoval. Požar v Okoslavcih Iz še nepojasnjenih vzrokov je zagorela počitniška hiša Edvarda S. v Okoslavcih v občini Gornja Radgona (doma iz Radenec). Do , požara je prišlo v manjšem prizidku, kjer so hranili orodje, zgorela pa sta del ostrešja in lesena stena. Škode je za 20 tisoč dinarjev, vzroke požara pa še ugotavljajo. Padel z lestve in umrl Stanislav K. iz Dokležovja je 9. septembra popoldne padel z lestve, ko je šel na gospodarsko poslopje. Na tleh ga je našel njegov oče. Šele 12. septembra se je Stanislav K. oglasil zaradi bolečin v murskosoboški bolnici; od tam so ga napotili v Maribor, vendar je bilo zaradi hudih notranjih poškodb vsako zdravniško ukrepanje prepozno. 13. septembra je Stanislav K. umrl v mariborski bolnici. j Usodno septembrsko kopanje Piknik, ki ga je organizirala skupina občanov iz Benice in Pin-ce-Marofa v lendavski občini v soboto, 21. septembra, se je tragično končal za Marjana D. iz Pinc. Marjan D., ki se je skupaj z druščino udeležil piknika ob rokavu reke Mure zunaj naselja Benica, je okrog 17. ure odšel v reko Muro, da bi se okopal. Nenadoma se je začel utapljati (predvidevajo, da ga je zagrabil krč v nogi), kar so opazili navzoči in ga poskušali izvleči iz vode. Niso ga mogli več najti, kajti voda ga je potegnila v globino. Šele po organiziranem iskanju vaščanov iz Doline so odkrili truplo nedaleč vstran od kraja utopitve. Čeprav je bila gladina reke Mure v septembru dokaj nizka, pa je rečna voda lahko zelo varljiva. Vse preveč smo navajeni na toplo ogrevano kopališko vodo, zato je lahko »pogumno« kopanje v reki za marsikoga usodno. Štefan Flisar iz Korovec nam je sporočil, da so požar v Korovcih (11. septembra ob 19.20) pogasili domači gasilci in ne cankovski. Zaradi hitre in učinkovite akcije se požar ni razširil na druga gospodarska poslopja. Q dom-/mreka trgovsko podjetje Maribor v sodelovanju s stanovanjsko zadrugo SMREKA, v Černelavcih, Liškova 4, tel. in fax.: (069) 26-027, omogoča graditeljem nakup gradbenega materiala brez prometnega davka. Pričakujemo vas ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah in petkih od 7. do 9. in od 15. do 17. ure NEPRIPRAVLJENI »Petokolonaši«— V zadnjih dneh smo v sredstvih javnega obveščanja večkrat zasledili vesti, v katerih so bili omenjeni »petokolonaši«-Težko verjetno, da se je ta naziv uporabljal v pravem pomenu besede, mišljeni pa so bili v glavnem ljudje, ki delujejo protl svojim ljudem, s katerimi živijo na istem območju. V vojni na Hrvaškem so petokolonaši vznemirjali ljudi s streli, eksplozija' mi in grožnjami. Nekaj teh primerov so imeli tudi v sosednjih medžimurskih mestih. In Itako je v Pomurju? Darko AnželJ, načelnik UNZ Murska Sobota, je povedal: »Na našem območju smo med vojnama in po njej dobivali informacije o določenem številu ljudi, ki so sodelovali z oku-patorsko vojsko ali pa vsaj kazali simpatije do nje (na prime nosili so jim pecimo, cigarete, jih vozili v avtomobilih, jim oino' gočali telefonske pogovore idr.). Največ teh ljudi seje po končani vojni odselilo v južnejše republike. Tako so se sami odlo čili, na to pa je vplivala — po mojem mišljenju — izolacij okolja, v katerem so živeli.« ,. ju V zadnjem času v Pomurju nisc^zabeležili kakšnih p°je nih aktivnosti niti organiziranja ljudi, za katere sumijo, da patizirajo z okupatorsko vojsko. Pri vseh, ki so se odselili južnejše republike spomladi ali v zadnjih mesecih, pa so pr blem mešane družine, saj so žene in otroci po navadi stovensK narodnosti, ki se morajo prilagajati moževemu prepričanju1 odločitvam. Izmišljeno streljanje Tako vozniki kot pomurske ceste so bili nepripravljeni na tako močno povečan promet, ki se že. nekaj dni vali iz smeri Ljubljane in Maribora proti mejnemu prehodu Dolga vas. Večina tovornjakov s srbskimi, hrvaškimi, makedonskimi in tujimi registracijami ter avtobusov, ki prevažajo delavce, potuje skozi kraje Gornja Radgona, Radenci, Murska Sobota, Beltinci, Odranci, Crenšovci, Lendava in Dolga vas. Spet se je pokazalo, kako se ne znamo prilagajati in organizirati glede na spremenjene razmere. Res je, da cest v enem dnevu ne moremo razširiti in asfaltirati, če tega nismo storili v minulih desetih letih (tako dolgo ali še dalj nas v republiški vladi že vlečejo za nos in obljubljajo, da bo cesta Maribor—Lendava obnovljena). Ker pa je teh tovornjakov res ogromno (koga, ki se pelje po cesti le občasno po nakupih v večjem mestu, lahko postane v koloni petih velikih tovornjakov prav strah), bi morali temu primerno prilagoditi tudi režim na cesti in Jesenske pasti v prometu Prometna varnost v Pomurju je slaba, na kar vpliva več negativnih faktorjev, prav gotovo moramo med te šteti tudi jesenske vozne razmere. Med največje negativne faktorje v prometu moramo uvrstiti v jesenskem času prav gotovo meglo, ki se že pojavlja na tako slabih pomurskih cestah. Beležimo že tudi prve prometne nezgode zaradi zmanjšane vidljivosti. Zaradi tega opozarjam voznike na uporabo svetlobnih teles, predvsem meglenk, kakor tudi zasenčenih luči in to vedno, ne glede na dnevni čas, če je vreme megleno. Tudi sicer priporočam uporabo luči v prometu, čeprav uporaba le-teh ob normalni dnevni svetlobi ni obvezna. Nadalje bi opozorili na specifičnost jesenskega obdobja na pomurskih cestah, ko se bistveno poveča promet tovornih vozil zaradi prevozov sladkorne pese, prometa traktorjev in druge kmetijske mehanizacije, poleg tega pa vsi ti stroji nanašajo na cestišča blato, ki se ob jesenskih jutrih ali dežju spremeni v pravo drsalnico. Prosimo voznike motornih in drugih vozil, da na vozišča ne nanašajo blata in da bodo policisti na teh področjih še posebno budno nadzirali promet. Prav tako pomeni posebno nevarnost v prometu nepravilno naložen tovor, predvsem sladkorne pese, ko prevozniki želijo naložiti maksimalno količino tovora, kar pa povzroči, da tovor pada po vozišču in ogroža druge udeležence v prometu. Tudi kolesarji so v jesenskem času bistveno bolj ogroženi, največkrat pa so posredno vzrok svetlobna in odsevna telesa, saj skoraj praviloma kolesa, ki so udeležena v hudih prometnih nezgodah, niso pravilno opremljena. Marsikateri lastnik kolesa ne ve, da mora poleg »mačjega očesa« imeti na zadnji strani kolesa tudi luč, ki oddaja svetlobo oz. pozicijsko luč. Na koncu želimo opozoriti še na pešce, predvsem najmlajše, ki naj v prometu vedno ob zmanjšanj viljivosti, posebej pa še, ko je megla ali dežuje, uporabljajo kresničke in druge odsevnike, priporočam pa tudi primerno svetla ali odsevajoča oblačila, nalepke na šolskih torbicah itd., saj moramo ob pomanjkanju posebnih prometnih površin za pešce le-tem posvečati še posebno pozornost za njihovo varnost v prometu. Iskanje pogrešanih oseb Ob prijavi o pogrešani osebi na UNZ nemudoma preverimo, da ugotovimo, v kakšnih okoliščinah je oseba izginila, saj je pogrešana oseba lahko žrtev kaznivega dejanja, lahko gre za samomor, za beg od doma ali pa se je kdo izgubil. Po zbranih obvestilih po potrebi organiziramo iskanje na terenu, vedno takrat, ko gre za pogrešane otroke ali slabotne osebe, torej za osebe, ki bi se glede na svoje psihofizično stanje lahko izgubile ali kje omagale. Seveda pogrešane osebe iščemo tudi na krajih, kamor bi se lahko zatekle, pri sorodnikih, prijateljih, znancih ... O pogrešani osebi takoj obvestimo vse UNZ na območju R Slovenije in sosednje policijske organe v R Hr-vatski, saj smo obravnavali več primerov, ko seje izkazalo, daje pogrešana oseba zašla na Hrvatsko, padla ali namerno skočila v reko in je bila oseba ali truplo najdeno prav na Hrvat-skem. V skladu z določili ZKP po potrebi poostriti kontrolo. Pa ne zato, ker bi bili ti šoferji in blago sumljivi, ampak zaradi prometne varnosti naših ljudi, ki — roko na srce — res niso vajeni tako gostega prometa. Pa še nekaj — zadnje mesece pred vojno smo nergali, češ da nam hočejo speljati mednarodno povezavo z Madžarsko, ki naj bi v prihodnosti potekala prek Ptuja in Medžimurja, ne pa prek Murske Sobote, Hodoša in Lendave. Zdaj smo nepričakovano ta »željeni« promet dobili, vendar nanj niso pripravljene ne ceste in ne ljudje. Pa ne le šoferji! Na tranzitni promet, ki je marsikje glavni vir zaslužka, niso pripravljeni niti tisti, ki bi lahko imeli od tega koristi. Če bi bili pravi poslovneži in bi imeli vsaj malo podjetniške žilice, bi poskrbeli za počivališča ob cesti (občinske uprave bi v vsaki občini že lahko našle kakšen prostor, kjer bi parkirali tovornjake), jih primerno označili in tako poskrbeli, da ne bi parkirali nenačrtne na zelenicah in ulicah. Trgovine bi se lahko dogovorile in organi- objavimo podatke in osebni opis pogrešane osebe tudi po radiu, v časopisih pa objavljamo fotografije pogrešanih. Če pogrešanega ne uspemo najti v enem mesecu prek MNZ RS, sprožimo iskanje pogrešanega na območju Jugoslavije, in sicer so po razpisu, ki ga na zahtevo MNZ RS objavi Zvezni sekretariat za notranje zadeve s podatki o pogrešanem, seznanjene vse policijske enote na območju Jugoslavije. Po potrebi se razpiše iskanje tudi v tujini, in sicer ko so domneve, da je pogrešani v tujini, ali pa objektivna možnost, da bi pogrešani lahko bil žrtev KD ali samomora in bi truplo lahko bilo najdeno v tujini (npr. v reki MURI). zirale nočna dežurstva v krajih ob cesti, prav tako pa pogrešamo agresivnejšo gostinsko ponudbo. Največ koristi od tega povečanega prometa bi lahko imela Lendava oziroma obrati na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas. Upajmo, da se bo našel kakšen zasebnik, ki bo s hitro pripravljeno hrano ustregel šoferjem, pred katerimi je še dolga pot, sebi pa napolnil mošnjiček. bbp Dne 12. 9. 1991 je B. Š., star 21 let, na PM Murska Sobobi vil, da je neznanec na njega izstrelil 2 naboja. Neznanec naj bi n > Ijal, ko je bil pred stanovanjsko hišo v Nemčavcih in pri tem 1 gov osebni avtomobil, ena krogla pa naj bi oplazila tudi njega. jejanja Kriminalisti in miličniki so zaradi suma storitve kaznivega poskusa umora dejanje začeli raziskovati, vendar pa seje za de* jj ziskovanju določenih podrobnosti pričela zapletati. Ko je B. »• stvarj delavci UNZ Murska Sobota ne verjamejo le besedam, ampak ’ > nai"^ tudi do podrobnosti preverijo, je povedal pravo zgodbo. Vse si J izmislil, poškodbo oz. luknjo na avtomobilu je naredil sam m sl)|I]a sam poškodoval. Zdjier njega bo podana kazenska ovadba zar, tlJ<|iSO" storitve kaznivega dejanja krive ovadbe, precej časa pa je odvze boškim miličnikom in kriminalistom. BRAMAC VSE ZA STREHO 1 'a 0^' MAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki gZ jp nova za dolgotrajno zanesljivost, estetski gospodarno ureditev strehe. 30 let garancije = vaša varnost BRAMACOVA strešna kritina je izdelana iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. V skladu z najnovejšimi smernicami harmoničnega vključevanja strehe v naravo, ponuja BRAMAC najnovejšo kritino. Dva modela strešne kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi. Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču prispeva predvsem k preoblikovanju streh, BRAMA-COVI izdelki so polni sprememb, so lepi in individualno prilagojeni željam potrošnika — gradbinca. Lepi in obstojni strehi pa pripada še več, namreč najboljše rešitve za vse strehe. Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni program specialnih izdelkov za vse detajle, od kapa do slemena, v obliki in barvi prilagojene izbranemu modelu strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe. KUPON V 1 Prosim, pošljite mi brezplačno in njajn« P0 predloge, prospekte, cene in kupoPro goje. IME IN PRIIMEK: NASLOV: POKLIC: Bramacova strešna kritina je primerna za novo ali staro, za vsako strešno konstrukcijo nagiba 17 do 90 stopinj. Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRA- Če potrebujete nasvete, pokličite na informativni oddelek po telefonu: (068) 22-016 in (0602) 85-074. BRAMAC Bramac d.o.o. Škocjan - vse za streho o68’?^' Sedež in tovarna I: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, Tel. 068-22-016. Telex: 35827, Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, Tel. 0602-85074. Fax: 0602-85J>^ i_ . ---------------------------------------—-—' Najbližje prodajno mesto in svetovanje: Trgovina MARKO SLAVIC, ROVCI. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VESTNIK. 26. Stran 20 Radijski in televizijski spored od 27. septembra do 3. oktobra murski val murski val murski val murski val murski val murski val murski val ne se z nami. (Če drugega, se boste pre-ali * Ziato’ ker morate v službo Vai S° °’ tam do Murskega red RsniveČdaleč!)’ 10 00 Sp°" stiiL Jesensko popoldne (Če-Pozdrav> po telefonih r> in 21 579, n.oo p°-red rŠ 8’°° 21 232)’ 19 00 Sp0‘ 5.00 Prebujajte se z nami! (Lepo je v naši domovini biti mlad, potrebno je samo še definirati domovino. Hvala lepa in dobro jutro!), 10.00 Spored RS 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Poročila, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Spored RS 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, horoskop, vreme, 9.30 Srečanje na Murskem valu, 10.30 10 sekund — finale kviza Murskega vala z vabljivimi nagradami in obilo zabave!), 12.00 Madžarski spored, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 5.00 Prebujajte se z nami! (Čeprav zadnjič v septembru, vam tudi to jutro voščimo vse najboljše in ne bodite preveč robati, če vas je prav ta hip razjezi-la(a). Dobro jutro spet jutri zjutraj!) 10.00 Spored RS 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz), 19.00 Spored RS 5.00 Prebujajte se z nami! (Gospa Danila se še ves teden pripravlja, da bi vam ponudila kar najbolj svež menu za zajtrk. Dober tek in lahko pot pod noge), 10.00 Spored RS 16.00 Jesensko popodine (16.15 Mali oglasi, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS 5.00 Prebujajte se z nami! (Morda se vam zdi dolgočasno vsakodnevno radijsko prebujanje, toda vstati je pač treba, sicer boste zaspali in vam bo kasneje žal. Hvala lepa, dobro jutro!), 10.00 Spored RS 16.00 Jesensko popoldne (reportaža, poročila, Poslušamo vas), 19.00 Spored RS 5.00 Prebujajte se z nami! (Temu mesecu se drugače reče tudi vinotok in kar priznajte, da je to eno najlepših imen. Točite torej vino, poslušajte MV in bodite srečni. Srečno!), 10.00 Spored RS 16.00 Jesensko popoldne (tri ure zabavih in domačih viž s poročili), 19.00 Spored RS 9 a?!!T.r'81avski narodni park, zad ‘ k' je stanoval v Ritzu, točil!' d,e' amer- nad- 13 00 Po-15 05 Svet na zaslonu, zak ,,ova’ ponovitev nani-Tednii, 7',00 Tv-dnevnik. 17.05 18.30 tu 839 Gorenjski plesi, »iz io^nVaral zaliv, kanad. na-« t°° RiSanka- 19-30 Tv-Pestiv r 1959 Forum. 20.20 20.50 p' sveta’ avstral. serija, ja. T. nizozem. seri- 221 s t Nikoli več, angl. nad. Pri u v'dnevnik. 22.40 Sova: Neka yab!ov,h- amer, naniz.; film- d3”-73 'jubezen’franc. ProgramraZ^,VO’ franc’ erotični Drugi program Vi?30 Studio Maribor. 19.00 ZOF '9G0 Tv-dnevnik libX 2? 00 Žarišče. 20.30 Ex ^Ozan'rnsk' obzornik. 21.25 'ni 22 70 a turneji — Mannhe-zz.20 Yutel. 9.30 Alf. 9.50 Zgodbe iz školjke. 11.05 Tisoč idej za naravoslovce. 11.25 Mednarodni festival zborovskega narečnega petja. 11.55 Mozart na turneji. 12.45 Forum. 13.00 Poročila. 15.35 Videogodba. 16.20 Sova. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Goldy — zadnji zlati medved, 2. del ameriškega filma. 18.40 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angl, serija. 19.10 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Ona + on. 21.35 Na zdravje’, amer, naniz. 22.05 Tv-dnevnik. 22.30 Sova: Yojna in spomin, amer, nad.; Žalitev in zakon, franc, film. Drugi program 18.10 Euromusica. 19.00 Risana serija. 19.30 Tv-dnevnik Beograd. 20.15 Filmske uspešnice: Dr. Jekyl in gospod Hyde, angl. film. 22.10 Izbor mis Slovenije. 22.35 Satelitski programi. 23.20 Yutel. TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 ■HTV 1 8.50 Živžav. 9.40 Nevarni zaliv, kanad. naniz. 10.10 V znamenju zvezd: Dvojčka. 10.40 Risana serija. 11.10 Kvartet Savski val. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Kmetijska oddaja. 12.30' Poročila. 12.40 Prisluhnimo tišini. 13.20 Sova. 14.00 Odkritje Slomškovega spomenika, prenos iz Maribora. 15.00 Vojna in spomin, zadnji del amer, nadaljevanke. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Rapsodija, ameriški film. 18.55 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 19.59 Zrcalo ledna. 20.20 Čas čudežev, nadaljevanka. 21.25 Zdravo. 22.45 Tv-dnev-nik. 23.10 Sova: Polna hiša, amer, naniz.; Ognjena polja, avstral. nadaljevanka. Drugi program 13.45 Športno popoldne, Formula 1 za VN Španije. 19.30 Tv-dnevnik HTV-ja. 20.00 V orlovi deželi, angl, serija. 20.50 Golo otroštvo, franc, film. 23.00 Yutel. 9.00 Lutkovna igrica. 9.20 Mladinski pevski zbori. 10.40 Utrip, Zrcalo tedna, Tv-mernik. 13.00 Poročila. 15.10 Obzorja duha. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 ZBIS: Mala Čarovnica. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Dve ljubezni, drama. 21.25 Osmi dan. 22.10 Tv-dnevnik. 22.35 Orgle, kraljica instrumentov. 23.05 Sova: Ognjena polja, avstral. nad.; Nedotakljivi, amer, naniz. Drugi program 17.30 Studio Ljubljana. J9.30 Dnevnik tv Koper. 20.00 Žarišče. 20.30 Alternativni viri energije, znanstvena oddaja. 20.55 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Pesem je... Jerica Mer-zel. 23.00 YuteL S°nnČna’ 715 Posebna hum L8'°° Poročila. 8.15 Do-t'skovna°Lrani' 9-dd Poročila in lO.oo n ko,}ferenca iz Osijeka. Gost. 11 nn°nla' Za sv°t>odo, konfertt w Poročila in tiskovna v^ke na 1Z Skupščine R Hr-'Zbor/ A Poročila. 12.30 tV-d°> Go't D or°Gla, Za svobo-ročila 7’ Reportaže. 14.30 Po-dokumfa lobodo, Gost, Tuji Uročil., tarai Program. 16.00 l7'3? Gospodarstvo. 'Mo aL0^1.'? 'n tv-konferenca. !ofn’ovnTl Poročila. 7.00 Poročila. 7.15 Posebna oddaja. 8.00 Poročila in frontna linija. 8.15 Dokumentarna oddaja. 9.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka. 10.00 Poročila, Za svobodo, servisne informacije, Gost, i 1.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Skupščine R Hrvaške. 12.00 Poročila, Za svobodo, Tv-izbor. 13.30 Poročila. 13.35 Poročila, Za svobodo, Gost, Reportaže. 14.30 Poročila, Za svobodo, Gost, Dokumentarna oddaja. 16.00 Poročila, Za svobodo. 16.55 Poročila. 17.05 Frontna linija. 17.30 Gospodarstvo. 18.00 Poročila in tv konferenca. 18.40 Dokumentarna oddaja. 19.15 Pojmovnik vojne. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Posebna oddaja. 21.30 Poročila, Za svobodo, Dokumentarni program, Glasbeni program. 22.30 Poročila, Kronika dneva. 23.00 Za svobodo. 0.15 Tv-izbor. 1.15 Poročila. HTV 1 HTV 1 9.45 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Znanstveno-popularna serija. 22.25 Tv-dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. 9.15 Poročila. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program, Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Tv-dnevnik. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila. SAT 1 SATI jutro. 8-35 Sose-j Teip u P °^na bolnišnica. hop' 1O-'O Duke pri-i? a7; 1 L05 M'ke Krii-2-45 -p ' 12.05 Kolo sreče. l3-35 Bingo. ^ja. 14 Dino, otroška od-। JO Sne Splošna bolnišnica. 'Sd0 Teleshop. S^non n Chaparral. 16.45 p'Je fanti!7j5o Tri dekleta in S«ila J8'!5 ^ingo. 18.45 15 p . * 2-15 Kolo sreče. >ški n, živali, senzacije, S'22d0 Aliens, fan-^nS-O^SSchtvabing re-mski erotični film. SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 9.30 Gospodarski magazin. 10.00 Freddy, živali, senzacije, nemški film. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 13.20 Fantastični otok. 14.10 Ljubezen je brez carine, avstrijski film. 16.15 Zapp. 16.40 Mancuso, FBI. 17.35 Kviz. 17.50 Tri dekleta in trije fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 20.15 Freddy, plovba v pustolovščine, nemški film. 22.05 Profesionalci. 23.00 Poročilo o šolskih dekletih, nemški erotični film. 7.30 Družinska igra. 7.55 Tri dekleta in trije fantje. 8.30 Olli-jeva popolnoma nora farma. 9.10 Risanke. 10.00 Antarktika. 11.05 Freddy, plovba v pustolovščine, nemški film. 12.45 Bingo. 13.10 Fantastični otok, ameriška nadaljevanka. 14.05 Iz videoteke. 14.30 Kako te ljubim, ameriški film. 16.15 Obalni pirati. 16.40 Drops! 17.15 Zlati cirkuški festival. 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Previdnost, kamera. 20.15 Policijska akademija, ameriški film. 23.30 Gorila, franc, nadaljevanka. 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. 9.05 Splošna bolnišnica. 10.10 Zlati cirkuški festival. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Tv-bor-za. 14.00 Risanke. 14.25 Splošna bolnišnica. 15.10 Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney & Lacey. 17.50 Tri dekleta in trije fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Trapper John. M. D. 21.15 Lepa pustolovščina. komedija. 23.00 Poročila, šport. 23.10 Novice, zgodbe. 23.55 Cagney & Lacey. 0.50 Trapper John, M. D. GrEmzinii Sot?^5-43 Dobro jutro! h k9'00 Dallas. l5-00 F20 '5'30 WaH Disney. r’den?avna glasba. 17.50 18'0<) Okno. 19.00 a^nik stjanov. 19.30 'Sn’20-15 DaHas, pon. b ^2.40 č arna- 22.15 Po dese-o.2o°n 23 20 Studi0 B' k2. u Dnevnik ANTEN- ■ TV MADŽARSKA °VEN 6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 11.00 Tv-magister. 13.00 Panorama. 14.00 Za otroke. 14.30 Prometna varnost. 16.00 Holly-wood, 4. del. 16.55 Razgovor. 17.45 Proti 2000. 18.15 Za otroke. 18.50 Euro-Contact. 19.30 Dnevnik. 20.15 Love story, amer. film. 22.00 Loterija Bon-go. 23.10 Šport. L program: 6.45 Za menedžerje. 7.30 Za otroke. 8.05 Kava s smetano. 8.30 Nedeljski tur-mix. 11.15 Pogled domov. 12.00 Glasbeni butik. 13.00 Financial Times. 13.30 Nemški magazin. 14.00 Paravan. 14.00 Videokli-pi. 16.10 Šport. 16.40 Za reformatorje. 17.00 Walt Disney. 19.00 Teden. 20.15 Hibernatus, franc, film. 21.40 Sci-fi magazin. II. program: 7.00 Dobro jutro! 9.00 Profit. 9.20 Za otroke. 11.55 Narodna glasba. 12.25 Podjetniki. 13.45 Formula 1. 16.40 Lovci na diamante, film. 18.05 Delta, 19.00 Rocky horror show. 20.30 Mozart. 21.35 Teden. 22.35 Šport. TV MADŽARSKA L program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Angleščina. 15.00 Iz skupščine. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik. 20.05 Elizabetina nagrada. 20.20 Samotni tekač, ameriški film. 21.40 Pred deseto. 22.05 Pop glasba. 22.50 Svet videa. 23.40 Dnevnik BBC-ja. II. program: 6.00 Dobro jutro! 16.35 Film. 17.00 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.10 Ca-|yp-show. 19.00 Tanamera, 3. del serije. 20.00 Šport. 21.00 dnevnik. 21.25 Pred koncem ... 21.50 Studio '91. 22.50 Izredna ženska, čb. film. bik ^ak Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane napovedi, ampak si ra-Je pusti malo več »igralnega« prostora. Prijateljica ti bo najprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z novonastalim položajem. On: Ravnal boš predvsem po svojem preudarku, vendar pa oi ne bilo slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nasvet. Sedaj ti gre sicer čisto dobro, toda ne ve se, kako dolgo bo še ta-ko- Najboljši odgovor veš prav ti. Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo, n>kakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te nedavno pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodi užaljena. On: Ker se ti preveč mudi, še zlepa ne boš dosegel vsega, Mr si želiš. Odpovej se raje neki ugodnosti in kaj kmalu se bo Pokazalo, da ti bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dvakrat več. 'n nikar se ne ustraši! Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne oo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se zlepa ne bo več ponovila. On: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju poseben po-^en, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokaza •^oje ranljive točke. Počakaj na ugodno priložnost in stvari se oodo Uredile kar same od sebe. Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prija-^jeni močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda pa o Previdnost ne bo škodila. . , , . • On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja, 1 Popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zasluziš.. ■ ,Jb koncu tedna se ti bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne no ,rnela kakšnih posebnih posledic. 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 V Četrtek ob 17.30. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 13.00 Poročila. 14.40 Angleščina. 15.10 Sova. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Šolska tv: Velikani svetovne književnosti — Montaigne; Nekoč je bilo ... življenje: Kri. 18.10 Lonček, kuhaj!. 18.20 Ex libris: Filmski obzornik. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Materinska ljubezen, angl, nadaljevanka. 21.10 Največji glasbeni klovn v§eh časov: Victor Borge. 22.10 Tv-dnevnik. 22.35 Sova: Skupni računi, angl, naniz.; Ognjena polja, avstral. nad.; Umetnost za vsak dan, franc, serija. Drugi program 17.30 Studio 2 Koper. 19.00 Tradicionalni japonski plesi. 19.30 Dnevnik tv Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: S skrbjo in obupom, nizozem. dokum. oddaja. 23.00 YuteL 9.00 Živžav. 9.50 Dve ljubezni, drama. II.05 Materinska ljubezen, angl. nad. 13.00 Poročila. 15.30 Sova. I7.00 Tv-dnevr nik. 17.05 Boj za obstanek. 17.35 Stari poklici, nizoz. izobraževalna oddaja. I7.50 Klub Klobuk. I9.00 Risanka. I9.30 Tv-dnevnik. 20.05 Film tedna: Vrnitev domov, avstralski Film. 21.35 Marlboro Musič Show. 22.05 Tv-dnevnik. 22.30 Sova: Alf, amer, naniz.; Ognjena polja, avstral. nad. Drugi program 18.30 Mostovi. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv-ruleta. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.15 Svet poroča. 23.00 Yutel. HTV I 9.00 Indijanske legende. 9.30 Šolska tv. 10.25 Mostovi. 10.55 Vrtinec, angl. nad. 13.00 Poročila. 15.20 Mostovi. 15.50 Sova. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Alternativni viri energije. 17.35 V četrtek ob 17.30. 18.40 Nevarni zaliv, kanad. naniz. 19.10 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Nancy Wake, avstral. nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.00 Tv-dnevnik. 22.25 Sova: Gremo na zabavo, angl, naniz.; Ognjena polja, avstral. nad.; Jazz, blu-es ... Drugi program 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv-dnevnik Rai-a. 20.00 Žarišče. 20.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angl, serija. 21.00 Mali koncert. 21.05 Večerni gost: Peter Zobec. 21.50 Iz slovenske dramatike: Velika puntarija, uprizoritev slov. ljud. gledališča. 23.50 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program, Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu. 22.30 Tv-dnevnik. 22.55 Kino klub Evropa. 0.25 Poročila. 9.15 Poročila. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program,Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudno-znanstvena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.00 Tv-dnevnik 2. 22.05 Dokum. program. 23.25 Poročila. SATI HTV 1 9.15 Poročila. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program, Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudno-znanstvena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnev-nik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv-dnevnik. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila. SAT1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Lepa avantura, nemška filmska komedija, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Tv borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 16.45 klela I8.45 Teleshop. 15.30 Bonanza. Loterija, serija. 17.45 De-in fantje. 18.I5 Bingo. Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.15 MacGy-er (Richard Dean Anderon). 21.15 Mister Billion, ameriška filmska komedija (Terence Hill) 1976. 22.50 Poročila. 23.00 Spiegel TV. 23.30 Na begu. 0.20 MacGyver. 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Mister Bilion, ponovitev ameriškega filma, 1976. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Šport. 16.45 Stin-gray. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter (Fred Dryer). 21.15 Vsi ljudje bodo bratje, nemški film (Herbert Fleischmann, Elisabth Volkmann) 1973. 23.05 Poročila. 23.15 Dediščina prekletstva, serija. 0.05 Kanal 4. 1.05 Hunter. ys^ TV MADŽARSKA L program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Beethoven. 16.35 Naš ekran, v slovaščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Varstvo človekovih pravic. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik. 20.15 Kviz. 20.50 Dediščina Guldenburgov, 4. del. 21.40 Kviz. 22.40 Adam, dok. film. 23.45 Dnevnik BBC-ja. 11. program: 6.00 Dobro jutro! 10.00 Iz skupščine. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 19.00 Dempsey in Makepeace, kriminalka. 19.45 Glasba. 20.10 Potovalni magazin. 21.00 Dnevnik. 21.25 Pred koncem ... 21.50 Mladi talenti. 22.50 Niirnberg 1946, čb. ZVEZ DE VAM M EŽI KAJ O DEVICA TEHTNICA Škorpijon Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj te bodo slišali celo v deveto vas. To pa utegne biti zelo neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenagli. On: Naj ti ne bo žal, da si pogosto osamljen, saj ]e to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo potrebno tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo. Ona: Spoznala boš popolnoma drugačno plat svojega prijateljstva z osebo, ki si jo spoznala na nedavni zabavi. Ponujeno boš sicer sprejela, vendar pa se boš poskušala kar najbolje zavarovati. Uspelo ti bo nekaj čudovitega! On: Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko manj kot ti. Je že res, da si sredi problemov in težav, a je najhujše že za teboj. Neki izziv li bo v življenje prinesel prijetno nalogo, ki jo boš z veseljem opravil. Ona: Pozabila boš na neko staro zmešnjavo, ki ti je še do nedavna kazila srečno življenje. Pri tem ti bo pomagal predvsem nov prijatelj, ki bo pokazal veliko več, kot boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas ... On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj — vse to si si zaslužil, in to več kot pošteno. Tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje načrte, ki so vse prej kot skromni ... Ona: Dogovor s partnerjem ti bo kočnno odprl oči in te postavil na realna tla. Le kako si mogla biti tako naivna, saj je bilo vse popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje ... On: Nenadne spremembe v tvojem poslovnem življenju bodo predvsem posledica prevelikega razsipavanja z denarjem. Poskusi se malo obrzdati in kaj kmalu ii bo postalo jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti. ' MADŽARSKA I. program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Guldenburgovi, pon. 9.15 Za upokojence. I3.25 Pecs— Stuttgart, nogomet. 16.00 Naš ekran, v nemščini. 16.30 Palete. 17.05 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. I8.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik. 20.15 Ženin kot detektiv, čb. film. 21.55 Pred deseto. 22.20 Reportaža. 23.10 Dnevnik ZDF-a. II. program: 6.00 Dobro jutro! 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.25 FTC—Levski, nogomet. 20.30 Vprašajte Cla-risso, film. 21.00 Dnevnik. 21.25 Pred koncem... 21.50 Novi val. 22.40 Film. TV MADŽARSKA L program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Lajna. 9.00 Joga. 16.35 Naš ekran, v romunščini. 17.05 Suženjstvo, serija. 17.30 Varstvo okolja. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik. 20.15 Sosedje, 116. del. 20.50 Kino. 21.20 Bistro ob cesti, film. 21.40 Šport. 23.10 Za me-nedžrje. 24.00 Dnevnik BBC-ja. II. program: 6.00 Dobro jutro! 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 19.00 Obljubljena dežela, film. 20.00 Regionalni program. 21.00 Dnevnik. 21.25 Pred koncem. 21.45 Petdeset minut o gledališču. 22.40 Ljubezen, čb. film. Ona: Se vedno si nisi uspela razjasnili, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se jzreveč ne razburjaj zaradi nastalega položaja, ampak ga raje dobro izkoristi. Obetajo se ti problemi s partnerjem. On: Malo si zanemaril družabno življenje, zato se nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil v prihodnjih dneh. Zabava ti lahko le pomaga uresničiti tvoje poslovne, pa tudi po- STRELEC vsem zasebne načrte. Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi pa še več pridobila. To velja prevdsem za tvoje osebne zadeve, še posebej pa se tiče ljubezni. Nekod si te že precej časa prav pozorno ogleduje ... On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti bo zgodila majhna nezgoda, zaradi katere pa se boš srečal z ne- KOZOROG kom, do katerega ne boš čisto ravnodušen. Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje časa in še česa drugega. S koncem tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo zapolnil dosedanjo praznino, vendar pa je vprašanje, ali je to tisti pravi. On: Prijeten dogodek ti bo popestril »vroče« dneve, ki so pred tabo. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da ti bo uspelo pripeljati stvari na svoje mesto. In nikdar se ne zanašaj VODNAR na nekoga drugega ... Ona: Opazila boš nekoga, ki ga sicer že dolgo poznaš, a mu doslej nisi posvečala kakšne večje pozornosti. Pazi se, saj utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in na koncu lahko potegneš krajši konec prav ti. On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno si bo tudi prizadevati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedosegljive. SEPTEMBRA 1901 Stran 21 VESTNIK in SODARSTVO Marjan MAUČEC, Gančani 149, tel. 42-000, nagrajujeta izžrebanega naročnika Vestnika! Gostilna HORVAT - LOVENJAK iz Polane pri Murski Soboti obvešča svoje goste, poslovne partnerje in prijatelje, da bo lokal zaprt zaradi sodelovanja na GRAŠKEM JESENSKEM SEJMU od 26. sept, do vključno 11. oktobra. • Obiščite nas v Gradcu, kjer vas bomo z veseljem postregli. • Plačali boste lahko z dinarji. • Naš telefon v Gradcu: 9943-316-83-13-38 ZDRAVILIŠČE RADENCI Na podlagi odloka o priznanjih in nagradah občine MTrrska Sobota (Uradne objave, št. 8/73) predsedstvo Skupščine občine Murska Sobota objavlja RAZPIS za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota । Skupščina občine M. Sobota podeljuje priznanja in nagrade podjetjem, organizacijam družbenih dejavnosti in drugim organizacijam, krajevnim skupnostim, društvom in posameznikom (v nadaljnjem besedilu: kandidatom) za izredno uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim so dosegli nadpovprečne rezultate trajnejšega pomena ter so bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine Murska Sobota. 2. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine M. Sobota dajejo politične stranke in organizacije, pristojni organi podjetij in organizacij družbenih dejavnosti in drugih organizacij, krajevne skupnosti, društva, skupščina občine in njeni organi. Predlog mora vsebovati: — podatke o kandidatu; — kratek življenjepis (za fizične osebe); — navedba, ali se ga predlaga za a) častnega občana, b) zahvalno listino, c) zahvalno listino z denarno nagrado; — izčrpno obrazložitev in predložitev dokumentacije za utemeljitev predloga. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota je treba vložiti do 5. oktobra 1991 predsedstvu Skupščine občine Murska Sobota. Predsedstvo Skupščine občine /IK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE P.o OBJAVLJA prosto delovno mesto REFERENT PRODAJE Pogoji: — da ima višješolsko izobrazbo — VI stopnja — ekonomsko-turistične-gostinske smeri — 1 leto delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika — pasivno znanje angl., italj. ali francoskega jezika — vozniški izpit B kategorije Delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave v Kadrovsko službo Zdravilišče Moravske toplice v 15 dneh po objavi, o izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka. VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namesntik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gontčr (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064M GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. tromesečje 1991 je 300,00 dinarjev, za podjetja 600,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. MOTORNA VOZILA RENAULT 4 GTL, star sedem let, prodam. Niderl, Kajuhova 2, Ljutomer. popoldan. M-3288 SUZUKI 1.3 GL, star pet mesecev, registriran do aprila 1992, prodam za . 18.000 DEM. ©81-475, od 16. do 20. ure. M-3284 126 P, letnik 1982, obnovljen, prodam. Ogled v nedeljo dopoldan, Ger-linci 132, Cankova. M-1868 AMI 8, obnovljen, motor brezhiben, v celoti ali za rezervne dele, in AMI SUPER, neregistriran, prodam. Stanislav Kocuvan, Sovjak 52, Videm ob Ščavnici. M-1872 VAUXHALL VIV A 1300, letnik 1976, z rezervnimi deli, in BMW 1800, starejši letnik, in trojno električno peč za slaščičarje in gostinske lokale ugodno prodam. Ivanci 17 ali Cvetkova 123 IV/14, M. Sobota. M-1874 JUGO 45 A, letnik 1987, tridelne brane z mravilniki in plug, Olt 12, oboje staro 2 leti, prodam. ® 41-161. M-1880 JUGO FLORIDO, letnik 1990, prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo, Rogan, Nuskova 58. M-1891 LADO 1200. letnik 1976, prodam. Po-znanovci 47. M-1892 Vabi vas hotel DIANA — Murska Sobota, RESTAVRACIJA — klasična ponudba izjemna ponudba MORSKIH SADEŽEV SLAŠČIČARNA — torte vseh vrst (za raznovrstne priložnosti: svečane, poročne) drobno in čajno pecivo Dostava tort na dom! ODLIČNO - CENEJE - PO NAROČILU! VELIKA KAVARNA — Organizirajte si pri nas: zabave, poroke, obletnice, slavnostne in svečane prireditve. Ponujamo prostore kavarne, restavracije, klubske prostore za številčno različne skupine. Po želji organiziramo glasbo. Pokličite nas po telefonu: 32-530 ali telefaxu: 25-097 * Kmetijska zadruga Ljutomer — Križevci o. sol. o. / \ Križevci pri Ljutomeru / TOZD JVvr* MUBSKO POLJE o. »el. ♦. 1 - Veržej / tol: (IW) 87-506. 87-087 telefaks; 87 087 KZ LJUTOMER—KRIŽEVCI, PE SADJARSTVO GODE-MARCI je že začela s prodajo jabolk za ozimnico. • Prodajamo vsak dan razen nedelje od 7. do 17. ure. • Kupite lahko jabolka sort JONAGOLD, IDARED, ZLATI DELIŠES, GLOSTER, MELROS in JONATAN Informacije po telefonu: 86-024 (skladišče Godemarci) 87-087 (komerciala) • Priporočamo se za nakup! Trgovina BOBENČEK, MURSKA SOBOTA, Kidričeva 22 Sporočamo, da smo spremenili delovni čas. Odslej imamo odprto od 9. do 17. ure. • Stranke obveščamo, da nimamo več komisijske trgovine, zato dvignite prinešeno blago do 15. oktobra, sicer bomo blago dali rdečemu križu ODSLEJ BOSTE PRI NAS LAHKO KUPOVALI LE NOVE IZDELKE! 126 P, vozen, registriran do 5. 2. 1992, prodam. Motvarjevci 6. M-1893 VW 1303 in motor po delih prodam. S 53-097. M-1894 ATTARI 520 ST ugodno prodam. © 23-427. M-1895 JUGO 55, letnik 1985, prodam. Do-kležovje 145. M-1900 OPEL REKORD 2000, letnik 1979, registriran do 1992, ugodno prodam. Slavko Horvat, Lendavska 8, Murska Sobota, popoldne. M-1901 GOLF TURBO, dizel, nov, neregistriran, srebrno kovinske barve, prodam. ® 82-702 ali 22-521. M-1903 AVTOMATIC s smerokazi, letnik 1987, prodam. Hajdinjak, Grad 190 g. M-1913 OPEL KADET 1.6 i, s katalizatorjem, letnik 1989, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. Mladinska 51, Bakovci. M-1914 ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. Franc Gomboc, Fikšinci 56. M-1918 RENAULT 4, letnik 1978, motor po generalki, vozen, neregistriran, ugodno prodam. Ludvik Kučan, Križevci 105. M-1919 LADO NIVO, ohranjeno, ugodno prodam. © 48-410. M-1926 JUGO 45, star tri leta, dodatno opremljen, odlično ohranjen, prodam. Murska Sobota, ® 26-094. M-1882 Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 • LEVIŠ • STRECH • L’OREAL • CHRISTIAN ROS’S JUGO 45, star 1,5 let, dobro ohranjen, prodam. © 22-279. M-1882 LADO 1200, karavan, letnik 1982, neregistrirano, vozno, prodam. ©42-311. M-1932 BMW 1602. letnik 1974, odlično ohranjen, videorekorder in videopla-yer ugodno prodam. © 23-887. M-1933 ZASTAVO 750, letnik 1978, in moped APN 6, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru. ©26-645. M-1950 LADO RIVO. letnik 1989, ugodno prodam. ©60-516. M-38 RENAULT 4, letnik 1970, registriran do 9. 1992, prodam. Celcar, Norički vrh 6, popoldan. M-37 OPEL REKORD 1700. obnovljen, ugodno prodam ali zamenjam za manjši avto. Miroslav Marinič, Gregorčičeva 4, Radenci. M-33 RENAULT 4, starejši letnik, registriran do maja 1992, prodam. Cena 35.000 din. ©81-529, po 20. uri. M-3289 OPEL MANTO, letnik 1979, prodam ali zamenjam. Boris Žitek, Mota 8, Ljutomer. IN-3294 JUGO KORAL 45, nov, še neregistriran, prodam. Habot, Lendavska 73, M. Sobota. M-1947 PEUGEOT 309 MAGNUM, 4/91,-7000 km, barva kovinska, grafitna, prodam. © 24-594, po 14. uri. M-1951 TOVORNA VOZILA prodamo ali damo v najem z organiziranjem dela in dovolilnicami za mednarodni promet. Odranci, Panonska 8. M-1960 LADO KARAVAN, letnik 1982, gara-žirano, prevoženih 35.000 km. prodam. Zorko, Lendavska 8, Murska Sobota. M-1962 OPEL KADETT B prodam. ©24-236. M-1964 JUGO KORAL 45, okt. 1988, ugodno prodam. © 24-794. M-1966 MOPED APN 6, letnik 1987, prodam za 9.000. din. Noršinci 34 pri Murski Soboti. M-1968 TERENSKO VOZILO FIAT CAM-PAGNOLA, generalno popravljena motor in karoserija, na novo registriran, ugodno prodam. Mikola, Brezovci 57. M-1973 JUGO KORAL 55, letnik 1988, pravkar registriran, ugodno prodam. ©46-109. M-1975 MANTO B in KADETT D. ter avto-prikolico prodam. © 51-236. M-1978 OPEL ASCONO 1.6, letnik 1975, dobro ohranjeno, prodam. Gornji Lakoš 12 b. LE-4268 MAZDO 323 F, letnik 1990, prodam za 23.500 DEM. © 81-879. M-Db KMETIJSKA MEHANIZACIJA ZETOR 52/11 in IMT 533, oba v odličnem stanju, prodam. Ludvik Gaal, Dolina 8 a, Lendava. M-004231 TRAKTOR VLADIMIREC 35 prodam. Crenšovci, Za logom 3, © 70-607. M-1879 MULCNIK MS 80 Hmezad, novo in poročno obleko, belo, št. 36, iz butika Iris, prodam. Drago Štesl, Lendavska 45 a, M. Sobota. M-1885 ŽITNO SEJALNICO, širine 1,60, nemška izdelava, prodam. © (063) 701-406. M-1908 CISTERNO CREINA, 3200 I, staro 5 let, v zelo dobrem stanju, prodam. © 55-074. M-1909 TRANSPORTER, dolžine 9 m, prodam. ® 82-265. M-1910 DVOREDNI SADILNIK ZA KORUZO prodam. Benkič, Vadarci 75. M-1912 TRANSPORTER za spravilo silaže, sena, koruznih stržev ipd. popravilo in izdelava kmetijske mehanizacije Janez Šijanec, Bolehnečici, Videm ob Ščavnici. M-1915 LlCKALNIK ZA KORUZO, stroj za mletje repe in škropilnico za traktor prodam. Krog, Trubarjeva 16, ® 26-116. M-1922 TRAKTOR IMT 549 prodam. Jože Mataj, Brodarska 19, Krog. M-1944 © ROTACIJSKO KOSO, silo kom-banj, nakladalko obračalnik Pajek prodam. Alojz Jelen, Lukavci 2. M-3292 STROJ za ličkanje koruze in drobilnik koruze prodam. Murski Črnci 26, © 46-073. M-1952 ŽIVALI KRAVO ali telico, brejo 7 mesecev, prodam. Marjan Sagaj, Železne Dveri 17, Ljutomer. M-3282 KOŽO MLEKARICO, staro 1,5 leta in mlado kozo, staro pol leta, prodam. Mostje 104, Lendava, © 75-413, po 18. uri. M-4259 MLADICE, dobermane, odličnih staršev, oče Grim iz Maribora Z isp 3 in vrsto mednarodnih uspehov. ® 26-094, M. Sobota. M-1882 KRAVO, z drugim teletom 6 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Balek, G. Petrovci 61. M-188 L ŠTIRI TELICE, kontrola A, ugodno prodam. Skakovci 40. M-1884 TELICO, brejo 8 mesecev, in krave, po izbiri, kontrola A. prodam. Topolovci 10, Cankova. M-1898 KRAVO, Bogojina KRAVO, mesecev brejo 9 mesecev, prodam. 105. M-1902 kontrola A, staro 12 let, 6 brejo, ugodno prodam. ® 48-412. Jože Sep, Moravske gorice 85, Mor. Toplice. M-1924 TELICO, 9 mesecev brejo, prodam. Pečarovci 57, © 51-456. M-1930 KRAVO, visoka mlečnost, s 3. 'teletom brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Rankovci 14. M-1934 PRIKOLICO ZA AVTO ugodno prodam. © 46-572. GR-26 SOD ZA VINO 550 1 prodam. © 25-176. M-MM MLADICE nemških ovčarjev, z rodovnikom, prodam. © 65-472, popoldan, in 65-040, int. 624, dopoldan. M-1393 PUJSKE prodam. Gradišče 3 a. M-1954 KRAVO s teletom ali brejo po prodam. Mala Polana 47, © 7MM-M-1935 MALE PUJSKE prodam. Sataho«1 50 a. M-1939 . , KRAVO, staro pet let, brejo 7 m«* cev, prodam. Olga Kučan, Sebohor -58. M-I96I , MALE PUJSKE in mešano grozdje 1 brajd -prodam. Satahovci 58 b. 1965 POSEST PRODAM ALI ODDAM ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti. Ponudbe pod šifro: TA-K OJ! M-FŠ I RAVNIK z drevjem — akacija v P' povcih prodam. Mirna Slavic, BeW' c>. Na kamni L M-1345 .. HIŠO NA GORIČKEM, sadovnjak njiva, gozd (100 arov) prodam ali n* njam za stanovanje v Murski Sobot'' Tel.: 48-210, int. 2080. M-Pop 56 arov GOZDA ob cesti Cven-IJ' stava prodam. Cven 34, tel.: 82-43’-M-3283 , TRAVNIK, pluge, elektromotor. k W, in opremo za disko prodam. A”, ca Tratnik, Logarovci 57, Križevci p Ljutomeru. M-3286 , - GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v Andrejcih ug® no prodam. Tel.: 75-000, od 8. do D-ure ob delavnikih. M-1844 SOBO s kopalnico oddam. Kuzmiča 18, M. Sobota. M-187J 25 arov BUKOVEGA GOZDA Pr» dam. Krnci L M-1877 MLAD VINOGRAD v Filovcih pr« dam. Tel.: 45-230. M-1883 ZEMLJO dam v najem ali P'^, Geza Malačič, Bokrači 29. M-l»»' kHSO z gospodarskim poslopjem zemijo vzamem v najem. Našlo upravi lista. M-1897 ,L STAREJŠO HIŠO v Vidoncih L ; ob asfaltni cesti, prodam. 51-382. M-1931 „cill GRADBENO PARCELO v Peco* prodam. Tel.: 23-122, dopoldan, m 469, zvečer. M-1949 va. GARSONJERO ali manjše stan° nje ‘najame dekle v Murski 5° Tel.: 43-157, popoldan. M-195° .« SOBO v Murski Soboti ali okolici če zaposlen moški. Tel.: 24-315- MM NJIVO, 28 arov, ter mešalnik G miz 2 x 12 prodam. Žižki 77. VINOGRAD, 10arov,sprid^ brez (laški rizling, beli pino() ,,i£k-sko klet, zgrajeno do L pi°^?e-Lrie-trika in vodovod), prodam, rinzg va 8, Murska Sobota). M-1980 r RAZNO BUKOVO SPALNICO, novoZ ranciji. zaradi selitve P 75-642. M-4249 oV, pf STREŠNIK BOBROVEC, dam. © 87-003. M-3269 dni cel”-VINO, rizling, šipon, po U8 prodam. © 75-435. M-42^ , 31 HRASTOVE PLOHE, W m 5 cm, naravno sušene, U- gpjP- protivrednosti), prodam. M-3287 PRALNI STROJ in term^,.^, cijsko peč, novo, prodam- od 16. do 20. ure. M-3285 ^„»0 RABLJENO OSTREŠJE s aI11. 9 velikosti 9x9 metrov, P> 65-209. M-1869 „ „ro<5 1000 I domačega rdečega v "a P jj? © 25-592, od 14. do 20. VINSKE SODE, rabljene,' Žit« 1 kos 2201, I kos l3OLPr°y.|80 j 8, ® 21-413, M. Sobota, ugOdl> SODE za vino, rabljene, P ceni prodam. © 48-012- m v P, KORUZO v Strukovcinz J ^9,1» ljubni obliki prodam. * " 1904 . d0|ge s" ŠMARNICO, grozdje >n |0 12 mm, prodam. Melinc' K PRIKOLICO za avto pr« šinci 23. M-1911 / OBVEŠČAM JAVNOST' o R0ns na Marija Rous in sin Sin-Š^j. Panonske 83 v Beltincih in 1 Rous iz Ravenske 20 v (jenih ž, majo pravice Prod?Ja" ., po^est','Lja mičnin in nepremičnin z P sOgZL Panonski 83 brez mojeg^ B«1*1 Štefan Rous, Panonska * M-1917 viNO i” BELO CEPLJENO VINO -h # jonatan, zlati dehšes, , . M4’«-ugodno prodam. * 4°' j-odaiP-GROZDJE, šmarnico, P KUHINJSKO 'pOH1-^ KUriliVJbKU rv« jan1- a« ohranjeno, ugodno Pr0 14. divizije 27, po 15. ur' k|)ji-Preklic! hrani'1!/« P' Preklicujem veljavnost . j-jK j. žice št. 21800-8, izdano P flC nonka, Murska Sobota- re Rankovci 30 c. M l9- ^(0-POHIŠTVO ZA KU Z dve leti, prodam. © - (esc1’0 GROZDJE z brajd, 5x3x3, ugodno P 21-596. M-1936 Preklic! . jakO? Z Preklicujem veljavno* cTpU. A spričevala izdanega na ^0lIiSic avtoklepar. Ivan Rous, Lendava. M-1937 avi, Pra 1 KORUZO, 50 arov, na w |45 Marija Ivankovič, Ho. k 4265 cmiE, 519 jV' BARVNI TV GORENJ,^^ tnik, ugodno prodam- Sobota. M-1938 jiitf Preklic! , „,31^ .1 Preklicujem veljavnost ]98F pip spričevala, izdaneg' fjo-SCTPU. Cvetka Koff^ /' deia 6, Lendava. " ■ PRIKOLICO za oseb" © 24-336. M-1941 „nZpJrd/ Črno in belo gR°^ pn dah prodam. Polana Soboti. M-1942 5 H1 .W,a. KORUZNJAK, železen^ 2 m visok, prikolico. ’ 12,5-colm plug P^Ug. M x min. Brodarska 36, h - /1 Stran 22 VESTNIK GROZDJE z brajd, mešano, prodam. •Kerčeva 3, M. Sobota. ® 21-303. M-1946 PRIKOLICO za prevoz živine pro-dam. Tišina 56. M-1948 >WRIZa ZAZ, nov, ugodno pro-™"® 60-516. M-36 ’0D, vinski, 900 1, dobro ohranjen, “Sodno prodam. Mihael Breznik. Sta-5nski Vrh 43, Sp. Ivanjci. M-34 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK Pe-SAjogi za otroško posteljo prodam. J 81-176. M-3293 HIDRAVLIČNI CILINDER, pnme-stiskalnico, prodam. © 87-107. '1180 IZABELA, jurka, odlično, po fjtkt ceni prodam. Jože Rožman, Weva 29, Radenci. M-1955 KOZDJE z brajd prodam. Krog, Wa2,® 23-685. M-1957 ROZDJE, šmarnico z brajd, pro-feNhan, Bogojina 17. M-1958 KROMPIR za krmo prodam. © ion2' M'1959 KOPIRNI APARAT CANON NP 270 ’ldefax Top Tronic X9, skoraj nov, Sodno prodam. Odranci, Panonska U14960 „lARaT za pranje vozil, na paro, z v“ro, dva akumulatorja 110 A, no- In škropilnico za vinograd Pano-Ja ugodno prodam. Panonska 8. M-1960 InA?A^O za osebni avto ugodno Mam. © 21-818, zvečer. M-1967 trat - 1K GORENJE (2p + 2e) in k1„arn' dodatni štedilnik, oba bele 5’“Rodno prodani. © 21-964. M- Piddam^^EVIZOR GORENJE GROZn®22-359. M-1971 M-iotn z brajd prodam. Gradišče tR'KOLičn tvgen y za avt°i novo, prodam. M4974 Od,š’ Veščica 3,® 23-311. r5j r*z^ng, v Lendavi, IGATEv dam- ® 75-668. M-MM 1N-003296°dani ® 82‘397’ ZVe’ tUjO zvlF P'ANINO KI PIM. © (;RožDjTe^ ^'ProdJ a' r'zling. lahko tudi PRIJATFi ^en šmarnica, pro-GR0ZDjf kx 66- Rakičan. M-1981 ^dan, 5 ŠMARNICO, 500 kg. ’82 “ogojma 67. ©47-131. M KflD 2. 550'■ prodam ® 'Lpl^ ?° x 16 SOVA c°-?torsko 1 za tovomi av‘o ali ?'nPuhai'k? IC0’ 4 kose- 20 % °Vci, Pani, n'k Za seno prodam. Ba- zanska 30. M-MM __NOVA KAPELICA TIBAUTOVIH V SOVJAKU_________ NIČ VEČ KLANEC SIROMAKOV 7» nd nekdaj so na deželi postavljali verska z.name- O 4 j-- A Že od nekdaj so na dežen pusta.... nja, ki so krasila in to počnejo še danes podeželski svet. V še ne tako davni preteklosti je bilo veliko takih znamenj zanemarjenih, bodisi ker ni bilo sredstev za popravilo ali pa kratkomalo ni bilo posluha za ohranjanje te prečudovite kulturne dediščine. Pa vendar je veliko lastnikov teh nabožnih spomenikov spoznalo, da bi bil njihov svet brez njih revnejši. V času, ko tudi podeželje dobiva, tudi zaradi odrekanja krajanov, asfaltirane ceste in kolovoze, so ti spomeniki pravi okras kraja. Le redko se zgodi, da bi si v današnjem času privoščili zidavo kapelice ali podobnega nabožnega znamenja. To pa se je zgodilo v Sovjaku pri Vidmu. Ob svoji domačiji sta z lastnimi sredstvi postavila novo lepo kapelico Jožica in Anton Tibaut v Sovjaku. Pred kratkim (18. avgusta) jo je ob navzočnosti številnih krajanov in znancev blagoslovil škof dr. Franc Kramberger. Kapelico, ki se bohoti v lepem vinorodnem okolju in seveda v lepi z rožami urejeni okolici, je v celoti zgradil Anton Tibaut. Pri delih mu je pomagal tudi ženin oče, ki je zidar. Ker je Anton Tibaut zidar, zaposlen pa je v Avstriji, je sam izdelal tudi načrte, ki jih je moral predložiti za gradbeno in druga dovoljenja. Kapelico je lepo poslikal ljudski umetnik Ivan Hodnik iz Sovjaka. Kapelica je posvečena Mariji brezmadežni. Marijin kip,ki stoji na oltarju, so podarili koroški Slovenci. V zvoniku je tudi 43-kilogramski zvon, ki vaščanom vsak dan naznanja poldan, oglasi pa se tudi umrlim v bližnjih krajih. Ludvik KRAMBERGER UČENJE TUJIH JEZIKOV Delavska univerza Gornja Radgona je za novo šolsko leto pripravila bogat program učenja tujih jezikov. Tako so razpisali tečaj angleškega in nemškega jezika za predšolsko in šolsko mladino ter odrasle. Prijave bodo sprejemali do 30. septembra 1991. Izobraževalne tečaje pa pripravljajo tudi za zimski čas. L. Kramberger SREČANJE REJNIKOV IN REJENCEV Na Stavešinskem Vrhu'so se zbrali na srečanju rejniki in rejenci iz radgonske občine. Tačas je v radgonski občini v reji 75 otrok. S srečanjem so bili udeleženci zelo zadovoljni. Po besedah predsednika društva rejnikov Branka Kaučiča bodo ^prihodnje pripravili več takih srečanj. F. Klemenčič VSAK DRUGI OTROK p"jza sM otROKA, od 15, ure na-I im0,dve a'' Vl“č ur (lahko tudi I929noc)- Pokličite: © 22-386. M- trajnožarečih V°! Br A CENTRALNO KDRJA-sk»74 i2k« Meško, Beltinci, Raven- N ® 42-508. M-1945 1 N LdUl _______ V Sloveniji upada število rojstev. To ugotavljajo tudi v radgonski občini. Zelo pa narašča število nezakon-• skih otrok. Letos do konca avgusta je bilo v radgonski občini rojenih 142 otrok, od tega 69 nezakonskih. Lani je bilo v občini rojenih 217, od tega 88 nezakonskih otrok. V Sloveniji je prav gotovo malo takih občin, kjer bi bil vsak drugi otrok nezakonski. F. Klemenčič vodjo ™odaje kreativnega in s°delavca s primerno i»„- . Rtvo) ali z izkušnjami. K Peljite do 30. 9. 1991 B ^TR|UM, d.o.o., Ormoška I ' “L 69240 Ljutomer. M-MM BIOENERGIJ A Velika pomoč pri telesnih in psihičnih motnjah, izboljšanje zdravstvenega stanja v 90 odstotkih. ©(042) 844-171. Igor Husadžič, Mursko Središče, V. Nazorja 24. ^SPODINJE! । 'oči Ven 2amr^ovalna skrinja al' ledeni, pokličite K Hujski servis M 5^ s°Praviln ^UldOrnJ 9aranc'i° na va' Pri ZAHVALI za pokojno I Vilmo Kuplen iz Prosečke | Vasi je prišlo do napake. Pravilno besedilo je: Žalujoči: sin Štefan z ženo Giziko in vnuki Štefan, Ingrid in Rozmari, sin Elek z ženo Marijo iz Kanade, sin Alojz iz Kanade ter brat Rudi z družino, sestra Emilija z družino in ostalo sorodstvo I in vsi, ki so jo imeli radi. Nahvali za pokojno i Kristino Sobočan U Gomilice I do napake. Pravil- l ^lut^5611'’0 se 8'aS’' ■ Ptan°Cl: mož Franc’ s’n । hčerki Marija in > z družinami ter vsi, x smo jo imeli radi SKLADIŠČNI PROSTOR v obrtni coni v Murski Soboti, velikosti 70 m2, damo v najem. Popoldne po © 22-844. • AUDI • BMW • POSEDI LJUTOMER b? Ras najboljše vam servisiramo in popravi-b6| 1 h cen ° z originalnimi rezervnimi deli po tovar-Nh’ nam * enoletnim jamstvom. Nh t|'ki i 9? zaupate, opravijo naši strokovnjaki-*''9cijo ' naimodernejšo opremo, tehnično doku- K 'n po tovarniških normativih. \ našega servisa se zahvaljujemo V lnt d°lgoletnim strankam za zaupanje in \ °6anio tud- vngprej Za vse prevare in za vse bridkosti, ki si trpela zame jih, oprosti. Saj tudi jaz sem skrival svoje rane. (Gradnik) ZAHVALA Nepričakovano nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča Katarina Gerenčer i iz Dobrovnika 6 Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, krste ji kakorkoli pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. dr. Vašu in sestri Marti za vso skrb in medicinsko pomoč, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter sosedi Santakovi za pomoč. Dobrovnik, 16. september 1991 Žalujoči: otroci z družinami, vnuki in pravnuki — Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, ... srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. .. Nam pa žalost srce trga. Kr solza lije iz oči, \ jj dom je prazen in otožen, > *— per ief)e vep mecj namj nj ' ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 52. letu starosti zapustila naša draga mama, hčerka in sestra Angela Korpič iz Dolenec 103 a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so darovali vence in šopke. Iskrena hvala g. župniku Viliju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter osebju zdravstvenega doma G. Petrovci, posebej dr. Kiršnerju in patronažni se-„ stri Anki, ki jo je dolga leta obiskovala. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerka Majda z možem Borisom, sinova Dušan in Vendel, mama Julijana, sestra Vera z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA •■K p0 kratki in hudi bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustil dragi mož in oče Rudolf Lovenjak upokojeni logar iz Mačkovec LS™ J- a*?*«' kZ J delne namene, nam pa izreki, sožalje. Posebna hvala g. Sanji Červek in dr. Zlatku ^bmskemu tz roscuu nesebično pomoč med boleznijo, družinam MUrSk.e Kocet in Pišteku iz KU Mačkovci za pomoč v Horvat, Sapač, no najhuj-ih trenutkih. , ■ "imoiiniemo e. duhovnikoma Jošariu in Balažiču P°SCbeLbni obred pevcem za odpete žalostinke, godbi na pi-uatP°!ndelavcem in govorniku iz Gozdnega gospodarstva M. Rah^t tovS Mačkovci, ZB Mačkovci za ganljive Sedeol odprtem g"ke^^ ' Vsem še enkrat — iskrena hvala! žMuioči- žena Fani, hčerki Zlata in Olga ter sin Roman z druži-J ' namj in drugo sorodstvo Kaj je človek na tem svetu, kratko časa le živi, z družino komaj zaživi, proti grobu že hiti. V SPOMIN Francu Žnidariču iz Zasadov Strašna je rana, ki zadela je naše srce. Nikdar ne bo oprana, bolela nas bode do zadnjega dne. Žalujoči tvoji Delo in trpljenje, njegovo je bilo življenje. ZAHVALA 15. septembra 1991 nas je v 69. letu življenja nepričakovano in mno- go prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče Gustav Kučan iz Sebeborec 58 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim I sosedom, posebno družinam Gregorec, prijateljem in znancem, DO Mura — tozd Oblačila, 211. brigadi. Hvala vsem za tolažilne besede, izrečeno sožalje, darovane vence in šopke. Najlepša hvala g. župniku in pevcem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Irena, hčerka Olga z Jožetom, svakinja Marija s sinom Gezekom in vsi, ki so ga imeli radi Eno leto v grobu spiš. a v naših srcih še živiš. . ■ V SPOMIN 28. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče 5 Mi Janez Fujs iz Motovilec Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Marija, sinova Anton in Ernest ter hčerka Marija z družinami Po Zaspala žena si draga, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA težki bolezni me je v 66. letu starosti zapustila Katarina Bukovec roj. Cipot iz Beltinec Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ali v druge namene, meni pa izrekli sožalje. Iskrena hvala mag. dr. Zadravcu, g. duhovnikom in govorniku za poslovilni govor ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Alojz in drugo sorodstvo B Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite, spomnite se. kako trpela sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 63. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra Terezija Car roj. Gašpar iz Budinec 44 Ob nenadomestljivi izgubi se. iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali vence, šopke in za svete maše, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni osebju zdravstvenega doma v Gornjih Petrovcih, posebno g. dr. Kiršnerju in patronažnim sestram za obiske na domu. Iskrena hvala čast. g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Šalovci za lepo izbrane poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Stran 23 Ob 120-letnici GD Ljutomer v besedi in sliki RAZVITJE PRAPORA - SLAVNOSTNI GOVORNIK DR. DUŠAN PLUT NI RES, da so organizatorji letošnje lendavske trgatve razen s kabineti Bavčarja in Janše sodelovali tudi z avstralsko ambasado. Govorilo naj bi se namreč, da so vinsko »senje« razen z obema ministroma hoteli poživiti še s tropom kengurujev. Tovrstne govorice so se pojavile v krogih, ki so blizu madžarskemu časopisu Nepuysagu in so zategadelj slovenskemu bralcu toliko bolj eksotične. RES PA JE, da je IN epuysagov novinar Sandor Szuny o gh s polnim mehurjem na dan trgatve krčevito iskal mesto, kjer bi se olajšal. Potem ko je priletel v toaleto Krone, edinega javnega straniščnega prostora na teritoriju osrednjega prizorišča trgatve, je butnil v čakajočo vrsto mencajočih oseb. Zato je vdrl skozi vrata, ki vodijo na dvorišče tega istega hotela. In potem se je zgodilo tisto, zaradi česar so se pojavile prej omenjene govorice. Na vseh koncih dvorišča je v trenutku njegovega vpada bolj ali manj pritajeno zacvililo in ženske s S spuščenimi hlačkami so skakljale navzkriž kakor kenguruji. Poznavalci pravijo, da je glas, ki ga daje od sebe kengu-rujka in glas ženske, ki ji teče po bedrih, v resnici sila podo-i ben. Drugi krogi trdijo, da je zamenjava, ki je povzročila neutemeljene govorice, nastala na osnovi optičnega vtisa. Gasilsko društvo Ljutomer, najstarejše v Pomurju, je preteklo soboto proslavilo 120-letnico delovanja. Praznovanje visokega jubileja se je začelo že v petek, ko so odprli razstavo gasilske opreme, na slavnostni seji pa pregledali prehojeno pot društva ter podelili priznanja. Osrednja slovesnost je bila v soboto in se začela z mimohodom gasilskih enot in prikazom sodobne gasilske tehnike skozi glavni trg do gasilskega doma, kjer je bilo zborovanje. Po pozdravnem nagovoru in prikazu razvoja in dosežkov društva v preteklih letih predsednika društva Stanka Hu-njadija je bil slavnostni govornik član predsedstva Republike Slo- cije častno in uspešno sodelovali pri obrambi slovenske samostojnosti. Želimo si miru, vendar tudi danes nismo pripravljeni odstopiti od zgodovinske odločitve, da končno svobodno zaživimo po svojih šegah in postavah v samostojni, v svet odprti državi,« je dejal slavnostni govornik. Podpredsednik GZS Tone Koren je podelil visoka gasilska odlikovanja. Odlikovanje GZJ — prve stopnje je dobilo GD Ljutomer, druge stopnje pa Mirko Hunjadi. Posebno priznanje GZS je prejel Stanko Hunjadi, odlikovanje prve stopnje pa Janko Tratnik. Odlikovanja GZS druge stopnje so dobili: Stanko Štelcl, Branko Štaman, Jože Jur- & A PROPOS LENDAVSKA TRGATEV: NI RES. da sta rojaška nasprotnika ministrov Bavčarja in Janše, gospoda Gerič in Jerebic. tako silovito potegnila s šefom vino iz lakovnice, da je v njej nastala luknja. Ni lakovnice brez luknje — in ne luknje brez lakovnice. Luknja je bila v lakovnici že od prej, govorice pa so antidemosovske. RES PA JE, da sta se omenjena gospoda dobro držala. Šlo je namreč za tole: ministra Bavčar in Janša na eni strani in gospoda Gerič ter Jerebic na drugi so tekmovali, kateri izmed obeh parov tekmovalcev bo prej potegnil z natego (šefom) vino iz lakovnice, napolnil dva kozarca in ju izpraznil. ŠE ENKRAT JE RES, da rojaka nista delala sramote prekmurskim nacionalnim barvam. NI RES. da so si soboški politiki za obisk tridržavne prireditve, ki letos ni bila na tromeji, iz Ljubljane naročili helikopter. RES PA JE, da so s helikopterjem tja in nazaj leteli. NIKAKOR TUDI NI RES, da bi v. d. vodje soboških prenoviteljev Evgen Emri zahteval, da bi se na prizorišče dogajanja spustil samo on sam. vsi drugi iz slovenske delegacije pa naj bi šli tja po kopnem in skupaj z Avstrijci in Madžari doživeli njegov prihod tako, kakor so Drnovšek in drugi pred leti doživeli Miloševičev spust na Gazime-stan. RES PA JE NEMARA, da ga ob povratku niso sprejeli v helikopter zato, ker je med njim in podpredsednico soboškega izvršnega sveta dokajšnja razlika v teži. PRA V GOTOVO PA JE RES. da so soboški politiki izkoristili priložnost in so se za polet v zahodno Evropo vkrcali v helikopter republi- venije dr. Dušan Plut. Najprej je izrekel čestitke ob častitljivi obletnici, v nadaljevanju pa med drugim povedal: »V dolgem in pestrem obdobju od leta 1871 so številne generacije gasilcev vašega društva prostovoljno, nesebično in požrtvovalno pomagale številnim ljudem v nesreči, obenem pa negovale in razvijale kul-turno-prosvetno dejavnost. Prav tako so opravljale pomembno vlogo od nosilcev tradicij prvega slovenskega tabora, ki je bil v Ljutomeru 1868. leta. Prostovoljne in poklicne gasilske enote so skupaj z drugimi enotami civilne zaščite opravile pomembno vlogo tudi ob junijski agresiji na Slovenijo. V vsiljeni, obrambni vojni ste slovenski gasilci skupaj z odločnimi enotami TO in poli- kovič in Stane Novak. Priznanja GZS — plamenice druge stopnje so dobili: Stanko Pučko, Milan Senčar in Janko Vršič; plamenice tretje stopnje pa: Zvonko Kovačič, Milan Bratinščak, Tine Špilak in Roman Žinko. Ob visokem jubileju je GD Ljutomer prejelo od SO Ljutomer častno diplomo, ki jo je na slavnostni seji podelil predsednik SO Mirko Prelog. Predsednik IS SO Ljutomer Franc Štrakl pa je razvil prapor društva. Na proslavi, ob 120-letnici GD Ljutomer, katere pokrovitelj je bila ljutomerska Krka, so sodelovali številni gasilci iz bližnje in daljne okolice ter krajani. V kulturnem programu pa je sodeloval ljutomerski pihalni orkester. Feri Maučec Dobrodelni koncert v Diani Večina ansamblov, ki kaj pomenijo na pomurski glasbeni sceni, se je minulo soboto zbrala v hotelu Diana na dobrodelnem koncertu Pomagajmo z glasbo, ki je bila namenjena odpravi posledic v Pomurju. Prireditev je pod okriljem ZKPO občine Murska Sobota organiziral Drago Ivanič, ki je poskrbel tudi za dobro propagando. Kljub temu je bila dokaj prijetna prireditev — zadnji ansambel je prišel na vrsto šele okrog pol treh zjutraj — razmeroma slabo obiskana, saj je bilo prodanih le okrog dvesto vstopnic. Za tako prierditev dokaj boren izkupiček so popravili predstavniki binkoštne cerkve iz Švice, ki so na prireditvi izročili ček za 3.000 švicarskih frankov. Ček je sprejel g. Ivan Obal, predsednik soboškega IS, ki je na prireditvi zbrani denar izročil pomurskemu Rdečemu križu. Poleg nastopajočih so k uspešni izvedbi prireditve pripomogli tudi Pomurski tisk, Podejtje za informiranje. Komunala, Krajevna skupnost Murska Sobota in hotel Diana. GWC za Gornjo Radgono V soboto, 28. septembra 1991, bo restavracija hotela Radin prizorišče družabne prireditve (neke vrste gala večerja z zabavo), katere izkupiček bo namenjen odpravljanju posledic vojne v Gornji Radgoni. V prodaji je 400 vstopnic, ena pa stane 400 dinarjev. Gostje bodo dobili za ta denar večerjo, zabaval pa jih bo Schow band Gambrinus iz Maribora. Vabljeni bodo predvsem poslovneži, podjetniki in najodgovornejši politiki Pomurja in sosednje pokrajine v Avstriji. Zbrani denar bodo nakazali na žiroračun Skupščine občine Gornja Radgona. Organizator in pobudnik tovrstne prireditve v Radencih je Miran Vučko, ki je eden od predstavnikov Zlatega svetovnega kluba (GWC-ja) v Sloveniji. bbp Nagrada tokrat v Ključarovce Vestnikov računalnik se je konec prejšnjega tedna ponovno zavrtel in se ustavil na številki 001234. Pod to številko je vpisan naročnik Marjan Hedžet, Ključarovci 63, pošta Križevci pri Ljutomeru. Njemu je ta teden pripadla nagrada, ki jo naročnikom domačega tednika podarjata Vestnik in so-darski mojster Marjan Maučec iz Gančan. Lilo je kot iz škafa, ko smo v začetku tega tedna naložili v avto 50-Iitrski sod in se odpravili iskat srečnega dobitnika. Sod je bil tokrat sicer prazen, vendar večji in dragocenejši. Tako rekoč na trimeji med Ključarovci, Lukavci in Grabami smo našli hišo s številko 63, pa smo bili nekoliko v zadregi, saj Marjan že lep čas ne živi več na tem naslovu. Pred kakšnimi 18 leti seje odselil, nam je povedal oče Viktor, vendar časopis še vedno prihaja na ta naslov. Naročnino plačuje seveda Viktor in dileme, komu izročiti nagrado, ni bilo. Bil je očitno presenečen, saj se mu sreča, da bi dobil kakšno nagrado, doslej še ni nasmehnila, pa čeprav je večkrat razmišljal, zakaj ga ni med Vestnikovimi nagrajenci. Na tisoče smo jih že izžrebali v različnih nagradnih Nataša in Andrej sta bila skupaj z dedkom vesela nagrade, k'J .ju stim naročnikom poklanjata Vestnik in sodarski mojsteI. Uji. Maučec iz Gančan. Foto: A. Ab akcijah, vendar potrebno je potrpljenje in sreča pride sama. Viktor Hedžet že 13 let uživa v pokoju, prej je bil obratovod-ja v opekarni v Borečih, zdaj pa ima dovolj časa tudi za prebiranje časopisa, Vestnik pa prebere tako rekoč od prve do zadnje strani. Čeprav je v hiši sam, mu ni dolgčas, saj je skupaj z njegovo še nova hiša, v kateri stanujeta sin in snaha, vnuka Andrej in Nataša p . ko večino prostega časa I vita pri dedku. Tudi to . prišla iz šole naravnos mu in delila srečo z dedk Sod seveda ne bo osta1 P -^(1, saj je nekaj grozdja na DL! kaj verjetno pa bo ob trg prispevala tudi hčerka, vinograd. Ludvik Butik TOGA v Ajdi v Moravskih Toplicah 0 MODI, KI OSVOBAJA Tudi takrat, ko je snoval svoje prve modele za butik Toga v Moravskih Toplicah, je Anej Sam ostal zvest svojim načelom. Ni ga premamila prelepa, ženstvena moda Pariza ali Milana, prav tako tudi ne dobro vnovčljive, počeni modne muhe s tržnic naših sosedov. Modeli, ki jih ponuja v svoji trgovinici, odstopajo od ponudbe, ki smo je vajeni v poplavi na novo odprtih modnih trgovinic. To niso modeli, ki so uniformirani, ki utesnjujejo in ki sledijo modnim trendom — to so oblačila, ki osvobajajo, ki omogočajo, da je vsak sam svoj kreator, da je lep in poseben samo na svoj način. Pri svoji filozofiji kreiranja izhaja Anej Sam iz antike, približuje pa se umetnosti slikanja ali oblikovanja. V nasprotju z modno konfekcijo, ki sledi določenim smernicam in človeka pretvarja v poslušnega porabnika, je njegova moda ustvarjena po drugih pravilih — trajna lepota in resničnost ljudskih potreb. Modeli, ki so vsi iz naravnih materialov in je vsak različen od drugega, človeka osvobajajo in mu dopuščajo, da pri oblačenju razvij® vso svojo domišljijo. Tu so prelepe pletenine pletilj iz Sirogojna, kimoni in tunike nenavadnih oblik, hlače z brezrokavniki ali blejzerji, jopiči in zanimivi enodelni pajaci, čevlji iz naravnih materialov in torbice nenavadnih oblik. Komu je namenjena moda Aneja Sama. Vsem tistim, ki nočejo biti uniformirani, ki se dobro počutijo v svoji enkratnosti in želijo z izbiro drugačnega oblačila opozoriti na svojo osebnost, in tudi vsem tistim, ki si dragih modnih muh ne morejo privoščiti. Njegovi modeli so tudi do polovice cenejši od tistih v trgovinah. Anej Sam, ki je sicer tudi avtor dveh knjig o teoriji in kritiki mode, želi, da njegova trgovina postane tudi šola kulturnega oblačenja, razstavni prostor oblačil, ki ne bodo služila modi, ampak člove- .. ekre^ ku ter obenem možnost za razvijanj pol)uja talenta in idej pri mladih ljudeh'oija, ' povsem tistim, ki jih zanima drugačn ja n‘ po meri in potrebah človeka, ki ne f do lepote, funkcionalnosti in ljuds škega de ve, stran. A ministrstva za notranje za-ki je letel v tisto nebeško PROPOS HELIKOPTER: Obveščeni menijo, da je s tem od »boga« poslanim prevoznim sredstvom nastalo v Obalovi vladi določeno premirje. Ob čemer ni jasno, če gre za učinek gospoda Obala kot krščanskega demokrata ali pa za srečno naključje. Komaj je že namreč krotil vse pogostejše izlive nezadovoljstva zaradi svojega viceja in republiškega poslanca Janka Halba. Halb se vozi samo z najboljšimi občinskimi avtomobili in to venomer. Ni pa znano, na koliko Halbovih zemeljskih kilometrov bodo drugi iz Oba-lovega tima smeli nekaj kilometrov preleteti po zraku. Stvar bo Jasna ob naslednjem helikopterskem spu stu na občinsko letališče. Evropska pasja razstava v Lendavi Kinološko društvo Lendava je spet dobilo posebno priznanje, že drugič bo organiziralo mednarodno razstavo vseh pasem, imenovano tudi CACIB. Na razstavi, ki bo 29. septembra, bodo sodelovali psi iz Avstralije, Avstrije, Madžarske, Češke, Poljske, Nemčije, Italije, Švice, Španije, Belgije, Finske, Francije, pa seveda tudi Slovenije in Hrvaške. Na razstavi naj bi bilo 530 psov 85 pasem, njihovo lepoto in znanje pa bodo ocenjevali sodniki iz V. Britanije, Belgije, Avstralije, Španije in Švedske. Predsednik častnega predsedstva te pomembne razstave bo dr. Dimitrij Rupel in organizator pričakuje, da bo prišel v Lendavo. Razstava bo pri hotelu Lipa v rekreacijskem centru v Lendavi. RADIJSKA NEDELJSKA KUHINJA JD Lepo urejeno tekmovališča (f' škega društva Murska Fazaneriji), kjer je b,'°Z, v» , nedeljo republiško Pr*ln tekid0* litiju. Sodelovalo je orvak3J-cev. Naslov republiškega p J osvojila Mojca Bizjan sJjra’'!4 m mijem iz Ljubljane pred n Fekonjo s psičko Vito pobr0 j Benkovič s psičko ^“^kin0 se odrezali tudi domači 1 saj so zasedli dve drug' tje mesto v mini L ško društvo Murska pravlja 5. oktobra 1991 prvenstvo šolanih ps°v- <4' jo, da se bo tekmovanja celotna slovenska reP (aa, fm) Nedelja, 29. septembra, od 10.30 do 12.00 . . ________________________________________________________________ na MURSKEM VALU VELIKI FINALE KVIZA »10 sekund« Oddajo so omogočili: Avtobusni promet, turistična agencija KLAS, M. Sobota, Zavarovalnica Triglav, M. Sobota, PERTOMERX, M. Sobota, KEKEC, M. Sobota, Zlatarstvo DANČ, M. Sobota, TAMAŠ, G. Bistrica, BOB, M. Sobota. Glavni pokrovitelj zavarovalnica triglav Območna enota Murska Sobota KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VA^N/