LUBLANSKE
N O V l Z
jytarie theresie egerze.
Svizhan, 1800.

Nro. ti?
'" ~>	CZZZ3 01
Dunef 18. proJ$nza.
So vifhi vajvoda Palatinus inu negova shena. tudi Zefarfke vajvode sheua rufki-ga poflauika grafa Kalicshef v' negovimo tfanvanjo obifkali.
Rit/i a.
V5 Siceria je ena rufka ameri kanfka kupzhavfka konipagnia, kar?ri je rufki Zefar perpuftil, s' kup ftopila inu fe s* brala. V5 Irkuzk je nih v?lko Itanvanje. 24,
Sep-
Septembra io bilLtukej 4. naprej poftavle* ni eompagni ifvoljeni,
Sa hvalo* ludftvv, katero ih je k' ti flushbi perpravilo, fo ti 4 60,000 Rubeln deuara deslieli na zliimfh naloshili, kateri le bo desheli fkos 20 l^jt na vfako l?jto po 3000 Rubeln odrajtval, sato, de fe|bo v' Irkuzk loshi ena kamnitna foldafhka bif-hasidala, k' tim sidajnv je fhe ena druga gofpofka shlahta 10,000 Rubeln denara dati obblubila.
Dufhe peterburfke novize nam pifhejo. leto:
Rufka armada ima fhtukarjov inu p?fh-20V 385,000 mofh. Kojnikov 47,000 mofb Kasakov inu Tartarov 66,000 mofh, vfib skup 498/000 mofh. V5 sadnim napel vanj v Zefarize Katharine II. je bilo 576,000 moli foldafhtva.
Sedaj ga je nadonafhni dan ^8,000 mejfi> ampak sdaj ih bodo 100,000 na lovili, eno lepo fht?vilo. —
Sraven nam pov?do te novize:kadet je P?ter ta v^lki v' lejto 1689 zefarllvo naftopil je bil z?l prid ali noti tezheozhiga denarja 5 millionov Rubeln, z^la armada je im^la 15,000 ftrelizov. Desliela ni im?la
mor-
morfkih brodov, ne voifknih bark* P?ter fa veliki inu Katarina II. fla Kra^ftvo toko vifoko povsdignila. V* l^to 1722 ie im^lo kralfftvo 12 milionov ludi, v' l?to 1742 16 millionov, v* l^to 1762 20 millionov, v' lfto 178.2 28 millionov, inu v* l?to 1^95 11 millionov.
Akv bi Rulia toko dofto s' tudmi saf« jana bila koker druge deshele Evrope, da bi na vfako milo ravno fhiroko inu dolgo 2000 ludi perfhlo, bi bilo pazh 600/000000 ludi tam notri,
Lajhko.
26. grudna je ta druga franzofka truma is Shveiz, katera je imela v' Niza iti, en velik do miflik, inu nepokej per ze-farfkih trumah napravila , toko fe je fhlif-halo 3 proferfza is Turina. VJ Prednim dn^-vo je dobila denar sa 20 dni, ona je otla ves sadershani denar imeti, pred ni otla iti naprej. Nafhi fo zelo jvtro s' pufhami tr?-fkali, oli ta franzofka truma je bila nef-premaknena. Olfiziri foih profili inu s' fhtu-ki im shugali, inu fo ene ofizire hudo ob-darvali. Svezher, kader fe im je vender enkrat sadershani d?nar od 70 dni dal, fo bili pokorni, inu fo fhli naprej. Ta per-godba je franzofke generale bolela, sato kir fo fe bali de bi fe fhe vezh franzosov
na
na taki denar nepolaknilo, inu naprej nefhlo.
Vflka Britania.
Novize pifhejo zu inu 23. grudna: vfe oblafti she1$ mir katere koli sherke fable vert?. Franzia je otla mir im?ti she per pervizh doblenih Niederlandih, inu ga fhe nadanafhni dan sheli, vender pravi en drugi krat, fhe fe more enkrat v' voj-fko iti.
Mi perterdimo inu pravimo, de imajo franzosi rajfhi mir kokervojfko, ali kaj, kir fe takrat kader bi oni mir fkl^pvati ot-]i vfe po nih volji nes^odi, oni spube imeti mozhjo, ja v' ti r?zhi je prov teshavno s' žranzosam, inu fkosi tejshi gr?. Oni fo en je?raviz, kateri fe v' frezho poda vfe dobiti, ali pa, vfe sgubiti.
Franzia ozhe od Anj»1ie vfe holendfke, franzofke, fpanfke ofr^dke inu doblene fe-lifha nasij im?ti, zhudv je, de fhe od drugiga ponuzaniga denara v* tim zhafv movzhi.
Od turfkiga dvora ozhe perpufheflo m?ti, profto iuu ne sa dershano pot is Egypta, k'tim tr?bo fhe turfke barke sa odpelat, inu dofti denarja sa perdavik.
Na Lafhkim ozhe na ti plati planin raf-terto Kepublico popravleno nasaj imeti, inu zefarfko vajvodftvo Mantua inu fhe kaj ma-liga sraven per berfniti, akv |e ravno Ze-far vfe te mffta s^krivavmi vojfkami dobil, od katerih Franzia sa eno ped fherokiga nima.
Nemfko kral^ftvo inu Belgia bi fe imele s' Kampo Formio obrifati vfe to pregnano franzofko poshelenje, pokashe nih flaboft.
Kader fkorej zela Europa po morjv zhefne gre, oni obzhutio. c*e nefmejo vezh s' nih kupzhio na vodi fe perkasati. Oni fo previshani poftali, inu de ih je popred le kupzh ia na vodi gori dershala tudi ni m mozh inu bogaftvo dadelila katero je sdaj prozh.
Franzosi zhvtio, de fo le vezhi part fkof notrajne prekuzvajne oflabe?i, de itn je le to mezhe k' finem kovalo. Koko bo Franzia po tim takim Anglio inu druge mozhi po fvoi volji obernila, kaj ti vfi bodo nih doblene rezhi na-saj dajali? inu Jakobinarje na tron vsdigvali.
Sv?t fhe nemore ifkasat, de bi tja morjo omagano ludftvo mozhnim oblaftrii-kum mir dajalo. Britania nebo k' tako fra-
raosh-
moshlivim mirv nekoli perftopila, kat^riga je ravno mozhno shel?la*
Anglejfke minifter zhafinge fhesm^ram pifheio, de ni mogozhe miru s* Franzio napraviti. Noviza Thimes pravi, kaj ne-moremo mi terdno vpati franzofke morfke barke v' nizh fpraviti.
Pravizhna zhaft nas, more k' dalm voif-ki podbofti. Mi fmo enkrat toko fJaboferzh-ni bili, de bi bili fkorej podanika Lord Malmesburg v' Lille sa voljo miru poflali> inu per tim fmo fe otli tako savr^zhi. Prozh s' takim miflami 1 sdaj Anglia nebo s1 Franzio fhe miru delala.
Londonfke dvorfke novize pokashejo
dan sraven ne frezhne partie Tippo Saib fhe to zhes tamnoterifhno bogaftvo inu velik dobizhik. Pervi part odvs^tja m?-Ita Serignapatam je bil med armado rafpar-ten, en inefe millionov livres, kmalo bodo eno drugo rafdelenje napravili, katero obftoi v' Meuben, slateh frebernih inu koftenih pofodah inu v' dragih shlafhtnih inu imenitnih kanwnah, inu vezh drugiga.
V' gradv Tippo Saib fo dobili eno tako r?zh shel, Mufelin inu druge drage ropotije , de fo imele 300 Kamel dofti mefti.
Sul-
Sultanov tron je bil preteshik zel prozh odnefti, mogli fo ga rafffkati.
Sfdefh trona je Hal na enim tlgrv, zel je bil is mafiv • slatih plofh, ftapne k' tronv fo bile freberue inu poslazhene, farno kar teshi vela 300,0000 liber fterling, kaj pa d?lo inu kovanje. Nad tronam je en slat tizh vifel, negov klun je bil is fhirokiga Smaragd kamina, repetuize s' d^manti na-taknene.
V' Stalah Tippo Saib je bilo 89 Slonov, inu v' negovitn Sarail (ali gradij 650 bab. On je im?l veliko ftarih, lepih bukv, te dobi vodnik jvtrove Indie kompagnie, te bodo imenitne ftare pifma inu druge rezhi od lejta 1000 fem pokasale, katere fe fzer na fv?ti nemorejo dobiti.
Osnanilo.
Se da nasrtanje, de lublanfkih Kersnar-jov laftna defetina od vfiga, kar fe na polju def^ti, katiro imajo v' S< Jakobi inu Pod-gorizi pod Zhernuzhami uni kraj Save, bo v' fhtant na vezh l?t prodana: to fe fl^d-nimu osnani, kirkoljo ozhe na vezh ali mojn l^t im$ti, naj fe glafi per meftnimu kersilarfkimu zunftmaftru v' Lublani na
Sta
Starim Tergi v' Bettenmaharjovi hifhi Nro» 148 per S. Florian na drugim ftropi ali po dvojih fht?ngah. Kup ftoji odpert do S. Josefa v' polti, do katirga zhala fe glihav-zi snajo oglaliti, inu fvoj kup ponuditi*
Kruhna Tariffa,
sa m?fez Svizhan»
Kruh	sa tolk Soldov.	more teshek biti. .		
		lib vlot (kv.		
sh?mla zvgfne moke	1 i	—	4	3
sligmla inu r$gla - -	1 l	—	6	> l
1 hleb pfhenizh. kruha	12 —	1	18	Z i
1 forfhizhni hleb	6 —	1	3	—
1 ravno tak - - -	1« —	2	6	—
1 ravno tak - - -	18 —	3	9	-J
1 hleb od sadne moke	10 —	z	2	— '
1 ravno tak - - -	s —	1	1	
Lotteria.
1. Svizban fo v' Gradzi vsdignene
* 9* 4. 84. 33. 57-15. Svizhana bo v'Lublani vsdigvano«