iifcfce novfceMirovno romanje na Velehrad. K svetovnoznanemu svetišču Velehrad na Moravskem je na praznik sv. Cirila in Metoda poromalo nad 30.000 vernih Čehov iz Moravskega in Češkega, da izprosijo od Boga skorajšnji in tolizaželjeni mir. Katoliškonarodni poslanci Stojan, Šrarnek. šamalik, Voloušek in Navratil so v svojih nagovorih na vernike povdarjali, kako vneto se naš sv. OCe Benedikt. XV. in cesar Karel ]. trudita za mir. Cesarju se je poslala udanostna brzojavka. v kateri se mu izraža zahvala za njegovo mirovno stremljenje in se ga prosi. naj deluje na to, da se doseže za našo domovino čimprej Ijubi mir. Duhovniška vest. Župnijo Zavrč dobi vlč. g. Anton Podvinski, župnik na Remšniku. Duhovoiški zaslužni križec II. razreda na belordecem traku je dobil vlc. g. Peter Štefan, profesor I. razreda na vojaški višji realki v Mariboru. Čestitamo! Odiikovan slovenski vojni kurat. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belo-rdečem traku z meči je dobil vojni kurat 26. slrel. p. Ivan Bogovič pri prost. strel. bat. Maribor št. IV. Cestitamo! Kurat v mariborski kaznilnici. Vodja pravosodnega ministrstva je prestavil knrata moške kaznilnice v Gradiški g. Franca Tomsig (začasno v Gradcu) v moško kaznilnico v Maribor. Čehoslovanska brigada pri Zborovu. Ceška Zveza avstrijskega državnega zbora je dobila dne 6. julija od uradne strani poročilo, da češkoslovanska brigada, o kateri so izza bitke pri Zborovu, dne 1. julija nemški listi toliko in s takim zabavljanjem in zgražanjem poročali, ni sestavljena iz Čehov, ki so se prej vojskovali na avstrijski strani, pa potem prešli k sovražniku ali pa so v ruskem vjetništvu. marveč iz Čehov in Slovakov, kateri so že pred vpjsko stalno prebivali v Husiji in so si tam pridobili rusko državljanstvo. Pomiloščenja. Po cesarjevi niilosti je bilo zadnji teden izpuščenih iz ječ več tisoč političnih  kaznjencev vseh avstrijskih narodnosti. Med iz puščenimi je tudi slovenski poslanec Grafenauer, kateri je dospel dne 6. julija v državni zbor, kjer so ga slovanski poslanci prav prisrčno sprejeli. Sedaj je tudi prišlo na dan. zakaj je bil Grafenauer obsojen Nek krčmar je trdil, da je Grafenauer nekega dne izjavil, da je Rusija velika država in da ima več žita kot mi. Neko žensko, ki je hotela plačati sv. mašo za padlim bratom, je tolažil s tem, da ji je rekel: Matevž (brat) ni mrtev, bil je razborit človek, sam je šel na ono stran in bi bil neumen, če bi zopet semkaj prišel, tam je boljši nego tukaj zemlja in dol.« Grafenauerju se je tudi očitalo, da je rekel, da ni nič hudega, ako je kako dekle preprijazno z Rusom. Celo nemški listi se čudijo, kako ga je moglo vojaško sodišče radi takih besed obsoditi na pet let ječe. Tudi vsi drugi zaprti poslanci so že, oziroma bodo izpuščeni. Med pomiloščenimi je tudi veliko število Nemcev. Radi tega je Cudno, kako so mogli nemški nfccionalci radi pomiloščenja Slovanov zagnati tak krik in vik. V svojem zagrizenem sovraštvu proti Slovanom !>i ti ljudje najbrže radi videli, da bi se riemške obsojence izpustilo, Slovanov pa še več vtaknilo v ječe. Saj je eden izmed nemških radikalcev v državnern zboru zaklicai: »še premalo je bilo obešenih.« »Štajerc« je« istega inišljenja ter je Grafenauerja kar prišteval med veleizdajalce Jer rnu je že okoli vratu metal vešalsko vrv. Sedaj se je pa povspel nekoliko nad visiice ter je o priliki pomiloščenja zapisal velikodušne besede: »Tudi mi jim odpustimo, ako bodo z nami clelovali.« Taka velikodušnost Ijudi z rabeljskim inišljenjem je neumestna, ker je hinavska. in zato jo odklanja vsak poštenjak. Odkloniti pa jo mora tudi »zategadelj<, ker je pogoj ki ga »ŠUijerc« zahteva: »Ako bodo z nami delovali«, neizpolnjiv za vsakogar, ki Ijubi svoj narod. pa tudi Ijubi pravico, Cast in poštenje. Cesar odlikoval slovenskega junaka. Iz št. Lovrenca pod Prožinom pri Celju se nani piše: Naš vrli občan Avgust Žohar. sedaj četovodja pri topničarskem polku št. 22, stoji že od začetka laške vojne na bojne polju. Za zasluge je bil odlikovan dne 16. maja s- srebrno svetinjo 2. razreda. Dne 1.0., 18. in 19. junija je napadal Lah zopet našo bojno črto pri Asiagu. V najhujšern sovražnem ognju in napadu, ko je primanjkovalo častnikov. je prevzel Žohar poveljstvo dveh topov in dasira-no so sovražne krogle padale pred njim in za njim. je vodil ogenj naših t.opov hladnokrvno tako dolgo, da se je moral sovražnik zopet umakniti. Za zasluge je bil zopet odlikovan s srebrno svetijo I. razreda, katero nm je presvitli cesar Karel sani pripe! lastnoročno dne 26. junija na prsa. Coljska gimnazija. Na tukajšnji višji giinn^ziji je napravilo letos 5 osmošolcev (3 Slovenci in 2 Nemca) in ena hospitantinja zrelostni izpit, ki se' je vršil dne 30. junija, in sicer so napr^vili: Bergmann Maks (Celje), Kolman Vincenc (št. Vid na Planini). Leber Ivan (Dranilje). Mak Ivan (Celjej, Wundsam Faust (Ceije) in Burgstaller Ada (Trst). — Med šolskim letom je napravilo rnaturo 11 gg. abiturientov-Slovencev. ki so morali odriniti k vojakoin. Gospodarske a^vice. Koliko sena se sme porabiti za domačo živin«>. Cesar?ka narnestnija je odredila, da se sme za živino porabiti na dan za čas paše: za veliko živino 4 kg, za mlado do 2 let, ovce in koze 1 kg, za konje 5 kg; pri popolni suhi krmi pa za veliko živino in konje 10 kg, za inlado živino, ler ovce in koze 3 kg sena in slarne, in sicer mešanice, ki je sestavljena iz treh četrtink sena in ene če'rtinke slanie. Za steljo je namestnija odredila, da se sme porabiti za veliko živino 3 kg, za mlado do dveh let 2 kg, za ovce, koze in svinje 1 kg. za konje pri kmetu 2 kg, za druge konje 1 kg. Ta naredba je zelo čudna in sveioči, da nfiši oradniki še do danes ne poznajo položaja in potreb na kmetih. Prvič so predpisane rnnožine sena in slame dafeč premajbne, drugič krnet itak sain skrbno varčuje z zalogami, da bo shajal čez zimo, in tretjič nirna na kmetih nihče časa, da bi mogel krmo sproti tehtati. Priporočali bi namestniji, na.i raje pravočasno skrbi, da se ne bo od krneta zopet zahtevali več sena, kakor ga ima, in da se rekvirirano seno ne bo pokvarilo. Ob enein bi naj višji politični uradniki raje poskrbeli, da bi vojaški poveljniki bolj dajali kmetom, kmetskim sinovom in viničarjem dopu&t, da bi mogli travnike pokositi in spraviti seno in slamo pod streho. Mnogo kmetskih travnikov je še nepokošenih samo radi pomanjkanja delavskih moči, a na dopust se mnogi črnovojniki kljub opetovanim odredbam višjih vojaških oblasti ne pustijo. Dotnobranski minister o žetvenib dopustih. Podmaršal Czapp je v soboto glede dopustov za žetev izjavil, da se vojna uprava zaveda velike važnosti teh dopustov. Enostavna prošnja pri raportu zadostuje. Poleg daljših dopustov se dajejo tudi krajši. V prvi vrsti imajo pravico do dopustov oni vojaki, ki še sploh niso bili na dopustu, oziroma ki so najdalje v vojni; med njimi zopet predvsem družinski očetje, potem sinovi vdov in onemoglih staršev, koneCno 451etni in starejši vojaki, če več kot ieto dni služijo v območju armade. Ako dopušča položaj, je dajati tudi vojakom v bojni črti poljedelske dopuste. Pri vseh četah, ki se nahajajo na fronti, smejo komaadanti poslati 10° '0 na dopust. pri etapnih Cetah še več. Vojne oblasti so organiziraie sedaj tudi posebne žetvene raarškompanije. To so čete, ki so sicer pripravljene za odhod na bojišče, ki pa se jih, dokier niso na fronti nujno potre >ne, pošilja v kraj, da pomagajo na polju. Minister je konečno poudarjal, da je treba v žetvenem času vsakega vojaka, ki ni neobbodno potreben, poslati na delo domov. Tatvina na polju se neverjetno množijo. Ljudje po noči kradejo sedaj posebno požeti ječmen v »nopih ali pa režejo klasje. Zlasti okrog Maribora se je pripetilo že nešteto takih slučajev, ki so deoma naznanjeni sodniji; vsega pa ljudje niti ne ovadijo, ker se bpjijo ootov k oblastvom. Resno ho treba misliti na to, da se tatvine na polju preprečijo. Oškodovancem svelujemo, naj vsak tak slučaj naznanijo orožništvu in tudi ž e t v en e m u k o rn i s a r j u, da se bodo te tatvine upoštovale pri bodočem rekviriranju žita! Cene za rekvirirano žito. Ker še za letošnjo žito niso določene najvišje cene. bo žitnoprometni zavod plačeval oddano žito po lanskih cenah. Ker bodo cene za letošnje žito višjc kot lansko leto, se bo pozneje razlika rned cenaini vsakernu povrnila. Cene za zgodnji krompir. C. kr. osrednja komisija za presojevanje cen je z veljavnostjo od 16. t. m. dalje določila ceno. po kateri naj se ravnajo avstrijski piidelovalci pri prodaji zdravega, primerno suhega, neprstenega zgodnjega krompirja letošnjega pridelka brez poganjkov, in sicer za rožifiasti krompir na 60 K za ostale vrste pa na 30 K za metrski stot (100 kg). Od omenjenega dne dalje ne velja več 13. junija t. !. določena cena 46 K. Račcn za ajdo. Kmet iz Karanice pri Mariboru nam poroča Lansko leto sem kupil semenske ajde za 30 K. OraOu sem dal 30 K, žanjice so me stale 14 K. Torej so rne stali 3 merniki ajcle. katere sem pridelal, v denarju 74 K. Moje delo še niti ni vračunjeno. Za rekvirirano ajclo (40 \<<r) sem dobil 11 K. ostalo mi je je približno dva niernika, katero sem dal na mlin. ker mi je drugili živil primanjkovalo Obljubilo se mi je, da boin za oddanih 40 kg ajde dobil potrebno seme nazaj. A dobil nisem nič, tako da leži sedaj moja njiva v neposredni mariborski okolici neobsejana. Mlafiinice. Občinski žetveni komisarji so dobili naročilo, da morajo okrajnemu žetvenemu koinisarju poročati, koliko mlatilnie in kake vrste ter koliko vitljev je v občini. Ako primanjkuje mlatilnic. naj želveni komisarji takoj vložijo prošnjo, dn okrajni žetveni komisar preskrbi pri vladi potrebno število nilatilnic. Vlada bo baje z;i take občine preskrbela mlalilnice. Sladkor za vknvanje sadja. Glavarstva so dobila večje innožine kristalnega sladkorja za vkuhavanje sadja Mariborsko glavarstvo je dobilo n. pr. 3 vagone takega sladkorja, ki se že razdeljuje. Prošnje se morajo poslati po obCini na glavarstvo (prebranjevalni oddrriek). V prošnji se mora navesli koliko ssu.lja nanierava proSnjik vkuhati, ko^ liko kilograrnov sladkorja bo rabil v to svrho, koliko sadnega drevja irna. oziroina kje bo dobil sadje za vkuhavanje. Občina rnora potrditi resničnost teh podatkov. Za mariborski okraj je prehranjevalni oddelek okrajnega glavarstva v Edmund-Schmidovi nlici St. 8, II. nadstropje, za mesto Maribor pa v hiši Rotovški trg št. 6. Cudimo se le, rla sp je za mesto Maribor odkazalo relo toliko slaclkorja kot za ves mariborski politični okraj. Vsak otrok lahko preračuni, da ima cel okraj neprimerno več sadja kakor mesto in da je število prebivalstva v kmetskib občinah trikrat večje kot v mestu. Ljudje v mestu si lahko v trgovinah kupijo vkuhano sadje, na deželi pa je to nemogoče. Čudimo se, da je glavarstvo odnehalo in je od 6 vagonov sladkorja ki ga je došlo za vse ozemlje rnariborskega glavarstva in mesta, odstopilo kar 3 vagone mestu. Malo bolj bi se pa že lahko branile koristi kmetskega prebivalstva! Čemu tako nadzorovanje ? Kadar prevzemna komisija ceni živino, stoji krog cenilcev cela šuma mestnih mesarjev, ki nadzorujejo, da se kmetska živina ne bi »predrago« eenila. Takega nadzorovanja ni treba. Kaj bi pa oblast rekla, če bi se kmetje pošteno skregali. ako se jim zdi, da se je živina previsoko cenila? Nepoklicani mesarji in mešetarji nimajo pri cenitvi živine prav nič opraTiti, še manj pa kaj vplivati na določevanje cen. Pomanjkanje vrvi iz prediva postaja zelo veliko. Vrvica, ki je stala poprej 60 v, stane sedaj 2 do 4 K. Sčasoma pa jih sploh za noben denar ne bo več dobiti. Kmetje se pritožujejo, da morajo pri oddaji živine dati z živino vred tudi vrvi, katerih ne dobijo več nazaj. Vojaki in mesarski vajenci potem kmetove vrvi poljubno prodajajo. Ce bo šlo tako naprej, bodo morali kmetje oviti okrog rogov rekvirirane živine srebot ali kak nadomestek za vrv. Živinska vnovčevalnica naj bi naročila mesarjem in vojaštvu, naj pri vsakem prevzemanju prinesejo vsaj stare vrvi s seboj, da bo lahko dobil kmet svoje vrvi nazaj. Barantija s krušnimi kartami. V Mariboru so prišli na sled obširni barantiji s krušnimi kartami. Neznana oseba si je znala na nedovoljen način prilastiti večjo množino krušnih kart, na katere je pritisnila ponarejene občinske pečate občine Rošpoh in drugih. Deset takih kart je prodajala po 1 K. Oblast je odredila strogo preiskavo. Najvišje cene za borovnice. Vlada je tudi letos določila za borovnice najvišje cene in sicer za liter 96 v, dočim je znašala v lanskem letu najvišja cena za borovnice samo 50 v. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po hmelju zelo malenkostno. Cene za tuj hmelj so se gibale med 80—105 K za 50 kilogramov. Poprodalo oziroma pokupilo se je tudi nekaj bal hmelja iz leta 1915 za ceno 40—45 K za 50 kilogramov. Hmeljskim nasadom na Češkem je pomanjkanje mokrote močno škodovalo in je hmelj v rasti precej zaostal. V Savinjski dolini je stanje hmeljskih nasadov dokaj ugodno, toda kaj pomaga, če je cena za hmelj tako nizka, da se pridelovalni stroški ne povrnejo. Vpraianja iit odgovori Zavoljo samonemških uradnih dopisov. Župan iz laškega okraja nam piše: Kaj naj stori občinski urad, ako pride od c. kr. okrajnega glavarstva samonemški dopis — in to se v zadnjem času pogostokrat zgodi — s pozivom, da ga ljudstvu objavimo. Ali ga naj vrnemo? Ali ga naj prestavimo v slovenščino, pri čemer nam gre vedno moogo časa v izgubo? Ali ga naj v nemščini ljudstvu objavimo, da se bo potem videlo, kak vspeh imajo samonemški razglasi? Raztolmačite m?n *o uganko! — Odgovor: Ker neslovenskega c•¦¦; :-a ljudstvo ne razume. ga kratkomalo vrnite uiudu, ki ga je poslal. ter zahtevajte, uaj Vam pošlje slovenski dopis, da ga bo ljudstvo razumelo. Saj pri celjskem okrajnem glavarstvu menda vedo, da v Vaši občini ni nobenega Nemca. Zavoljo škode po divjačini. Iz slovenjegraškega okraja se nam piše: Meni je napravil zajec pozimi veliko škode, sedaj pa lisica. Odnesla mi je že 9 kokoši. Kaj naj storim in kam se riaj pritožim ? — Odgovor: Pojdite k županu in zahtevajte, naj Vam občinska komisija ceni škodo. ki jo je napravil zajec. Lovski zakupnik Vam mora povrniti storjeno škodo. Ako noče, se pritožite na okrajno glavarstvo. Glede škode, ki jo napravi lisica. ne morete od zakupnika zahtevati odškodnine, pač pa lahko zahtevate, da jo mora ubiti, ali pa jo Vi sami ubijete. Razne novice. 30 slovenskih rudarjev ponesrečenih. V premogovniku Hasting v ameriški državici Kolorado je izbruhnil požar in je prišlo do velikih razstrelb. Ponesrečilo je 120 rudarjev med temi 30 Slovencev, doma iz Kranjskega. Požar uničil dunajsko cerkev servitov. Dne 8. julija je v 9. okraju na Dunaju zgorela cerkev redovriikov-servitov. Ostala sta samo oba glavna zvonika in cerkvena ladja. Zgorelo je tudi sosedno župnišče. Posrečilo se je rešiti skoro vse, kar je v umetniškem oziru dragoceno, kot oltarje, slike, itd. Cerkev je bila zgrajena leta 1680. O požaru je cesarju poročal notranji minister, ki je bil navzoč pri požaru. Dopisi, Maribor. Na našem trgu se dan za dnem dogaja, da mestni stražniki in žandarji primejo kako kmetico ali viničarko, ker za vinar dražje prodaja zelenjavo in druge pridelke, kakor je mestna najvišja cena. Na trgu kar mrgoli oseb, ki ovajajo kmetske prodajalce. Svetujemo našim ljudem, da se na uradnem ceniku, ki je nabit na trgu, prepričajo, kake so cene. Sicer pa bi o teh cenah, ki jih baje nastavljata znani dr. Valentinčič in kranjski rojak Strle, bilo dobro spregovoriti resno besedo. Cene se namreč skoro vsak dan in zelo čudno spreminjajo. Sv. Peter pri Mariboru. Dosti smo molili ia prosili za dež. Naši šolarji so imeli v sredo dne 27. jun ja popoldne procesijo na Goro in tam litanije z blagoslovom ter so prosili za dež. Res snio ga dobili v soboto in v nedelio 1. julija je začelo po rani sv. maši prav močno deževati. Srečni in Bogu hvaležni smo bili. Pa kar naenkrat se zabliska in poči in že je bilo celo poslopje Jožefe Črnko v plameim. Posestnica je še bila na potu od sv. maše. Zgorela ji je vse, živina, pohištvo, obleka in denar. Do tal je zgorela prijazna hišica. Zefa je rešila le to, kar je imela na sebi. — Pa zabliska se drugokrat in strela udari v lileve posestnika Laha v Štiblani. Vnelo se poslopje ni, a ubilo mu je lepo telico. — Cuje se, da je tretjokrat udarila strela v neko hišo na Ložanjščaku v Šmarječki župniji. Št. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 15. julija po večernicah v Slov. Domu Ciril-Metodovo slavnost. Na vsporedu dve igri, petje in deklamacije. Cisti dobiček je namenjen za vojaško dobjodelne namene. Domačini in sosedje, pridite! Sv. Trojica v Halozah. Redko slovesnost bomo imeli v nedeljo, dne 22. julija. Naš prečast. g. župnik o. Lenart Vavpotič bo obhajal 251etnico mašništva. Pridigal mu bo g. župnik Vid Janžekovič iz Svečine, ki mu je govoril pred 25 leti pri prvi daritvi sv. maše. Priljubljen g. srebrnomašnik je za našo župnijo, za vse štiri.cerkve veliko storil in tudi farovž prenovil, po pravici se tedaj farani te slovesnosti posebno veselimo, mu iskreno častitamo: Še na mnoga leta in še čez zlato sv. mašo! Sv. Križ pri Slatini. Posojilnica v Slatini pri Sv. Križu vabi na letni občni zbor v nedeljo dne 22. julija 1917 popoldne ob 3. uri v Društvenem domu z običajnirn vsporedom. Ako bo ta zbor nesklepčen, vrši se isti pol ure pozneje. Načelstvo. 552 Velenje. Okrožni zdravnik dr. Podlesnik se je vrnil in ordinira zopet vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne ter izvzemši nedelje in praznike, od 2. do 3. ure popoludne. Trbovlje. Preteklo nedeljo, dne 8. julija je imel naš »Orel« obCni zbor. Mladina se je zbrala prav mnogo&te>ilno, kar je znam< nje, da naše društveno in mladinsko gibanje tudi v vojnem času ni zamrlo. Kot slavnostnega govornika smo pozdravili v svoji sredi voditelja slovenskoštajerske droštvene in mladinske organszacije vlC. g. orofesorja Jos. Hohnjeca iz Maribora. Govornik je z znano govorniško spretnostjo očrtal cilje naših organizacij in je žel za svoja izvajanja vseobčo zabvalo. Za predsetfnika »Orlu« je bil zopet izvoljen dub. svetnik župnik Fr. Časl; izbran je bil zopet star odbor. Meseca avgusta bo naš >Orel«. ki je za tukajšnji kraj velike važnosti, obhajal svojo desetlethico. Brežice. Komisija za preizkuševanje cen je določila vinu dosedarvje letine te-le cene : Namizna vina 2 K 80 v. do 3 K 80 v., sortirana K 380 in višje. Cene veljajo od nakladalne postaje. Dobje. Dne 15. t. m. na skapulirsko nedeljo po večernicah uprizori kat. slov. izobraževalno društvo dve igri in sicer: »Otrok Marijin« in »Pri gospodi«. Čisti dobiček je do polovice namenjen Rdečemu križu. Prijatelji povabljetii!