NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 51 - LETO 53 - CELJE, 22.12.1998 - CENA 280 SIT
^ Voščimo vesele božične praznilce
in čestitamo k dnevu samostojnosti!
Ibožično branjeI
Ljubezen na
razbeljeni plošči
Razmišljanje Sanje Rozman o romantičnih čustvihr
odvisnosti od odnosov in o tem. Icaj ljubezen ni.
Stran 11.
V tem malem
velikem svetu
Na obisicu pri družini Boštjančič. Ici diha z gledališko
kulturo. Stran 17.
Minister
med levi
v kroniki s Celjskega vse o Štibrcu bivših in bodočih
ministrih in še mnogo čem. stran 32.
Semove muze
zaščitnice umetnosti so bogato obdarile mozirsko
družino. Stran 16.
Najbolj Izobraženi Slovenec
Prof. dr. Jože Krašovec z Rudnice do univerz v Rimu. Jeruzalemu. Parizu... Stran 10.
Mladoporočenca s Turna
Osemnajstletni Rom, dijak iz Velenja, je vzel nevesto iz Prekmurja. Stran 16.
PRAZNIČNA
NAGRADNA
KRIŽANKA
Stran! 22-23.
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Zadnje dni za olajšavo
Še je čas, da si zagotovite 3-odstotno znižanje davčne osnove
Zakaj bi državi dajali več,
kot je potrebno? Do konca
leta je še nekaj dni časa, da si
davčno breme znižamo z
olajšavami za določene iz-
datke, ki smo jih imeli med
letom, zanje pa je treba imeti
ustrezne račune. Ta olajšava
sicer pomeni le 3-odstotno
znižanje naše davčne osno-
ve, vendar bi bilo nespamet-
no, če tega ne bi izkoristili.
Tisti, ki so letos kupili hišo
ali stanovanje (vendar ne kot
vikend), ne potrebujejo dru-
gih računov, saj je bil znesek
zanesljivo bistveno višji, kot
znaša 3-odstotna olajšava. Če
ste letos prenavljali stanova-
nje ali hišo, tudi ne boste imeli
težav, če ste shranili račune.
Olajšava je tudi'izdatek za na-
kup, gradnjo in vzdrževanje
pomožnih stanovanjskih pro-
storov (drvarnice, garaže, bal-
koni, terase), ne pa tudi okoli-
ce hiš. Vpišete lahko tudi iz-
datke za nakup materiala (ra-
čuni za radiatorje, kopalne ka-
di, bojlerje...) in za vzdrževal-
na dela, tudi v skupnih prosto-
rih in napravah v blokih.
Olajšava je tudi del denarja,
ki so ga lastniki denacionalizi-
ranega premoženja vložili v
obnovo tega premoženja ter
zneski za gradnjo ali obnovo
komunalne infrastrukture, če
se ta gradi v skladu z veljavni-
mi dovoljenji, ter plačani sa-
moprispevki.
Z nakupom vrednostnih pa-
pirjev, ki jih je izdala država in
katerih vračilni rok je daljši od
enega leta, tudi ne bo težav z
olajšavo. Vanjo se šteje tudi
nakup delnic v podjetju, kjer
ste zaposleni.
Kot olajšavo lahko uveljav-
ljate tudi izdatke za nakupe
leposlovnih knjig, likovnih del
in CD umetniške vrednosti ter
prispevke in premije za pove-
čanje socialne varnosti - za
pokojninsko, invalidsko,
zdravstveno zavarovanje.
Veliko vas ima verjetno
spravljene račune iz lekarn
in drugih specializiranih tr-
govin za nakup zdravil,
zdravstvenih in ortopedskih
pripomočkov. Enako velja za
nakupe učbenikov, strokov-
ne literature, programske
opreme, plačane šolnine in
podobno, seveda, če se raču-
ni glasijo na vas kot davčne-
ga zavezanca.
Za marsikoga bo precejšen
znesek olajšave pomenil že
plačani prispevek za prizadete
v Posočju. Sicer pa lahko temu
dodate še prostovoljne pris-
pevke za različne namene,
plačane članarine strankam in
sindikatom.
Če boste te dni kupih kate-
rega od gospodinjskih apara-
tov, ki zmanjšujejo porabo
vode, elektrike in so prijazni
do okolja po predpisanih me-
rilih, za kar ima proizvajalec
potrdilo, spravite račun s po-
trdilom vred, saj je tudi to
olajšava.
TC
Rok je 5. januar!
Do 5. januarja 1999 morajo
vsi najemniki, ki so v prete-
klih letih vlagali v obnovo
(de) nacionaliziranih poslov-
nih prostorov in stanovanj,
ter razlaščenci, katerim se je
po nacionalizaciji vrednost
odvzetega premoženja zni-
žala, vložiti zahtevke za iz-
plačilo odškodnin.
Po sprejemu novele zakona
o denacionalizaciji, ki med
drugim omogoča tudi najemni-
kom aktivno sodelovanje v po-
stopkih vračanja podržavljene-
ga premoženja, saj jim prizna-
va status stranke v postopku, je
bilo pričakovati, da bodo na-
jemniki upravne delavce, za-
dolžene za vodenje denaciona-
lizacij skih postopkov, z vloga-
mi oziroma zahtevki za izpla-
čilo odškodnin kar zasuli. Pa
vsaj v Upravni enoti Celje ni
tako. Po besedah Vite Grčar
sta se o načinu posredovanja
zahtevka za izplačilo odškod-
nine do petka, 18. decembra,
po telefonu pozanimala le dva
najemnika, vloge pa do tega
dne niso prejeh še nobene. Iz-
plačilo odškodnine za zmanj-
šano vrednost podržavljenega
premoženja lahko zahtevajo
tudi denacionalizacij ski upra-
vičenci, vendar pa tudi med
njimi v Celju doslej ni bilo
pravega zanimanja.
Ker rok za predložitev zah-
tevkov po izplačilu odškodnin
za najemnike in denacionali-
zacijske upravičence poteče 5.
januarja 1999, v Upravni enoti
Celje znova pozivajo vse, ki so
do povračila odškodnine
upravičeni, naj v tem času
vendarle vložijo zahtevek, do-
polnjen z vsemi ustreznimi
dokazili (računi, fotografije in
podobno), ki jih v tem sicer
zelo kratkem času uspejo
zbrati. IS
Dvanajst
starih, enajst
novih
Danes, 22. decembra, se
bo ob 17, uri v hotelu Hum
pričela prva seja novega
občinskega sveta Laško.
Konstitutivno sejo bo kot
najstarejši svetnik vodil
Oton Stare iz demokratič-
ne stranke upokojencev.
Na seji bodo najprej ime-
novali komisijo za mandat-
na vprašanja, volitve in ime-
novanja, nato pa bodo potr-
dili mandate članov občin-
skega sveta in župana. Sle-
dila bo slovesna prisega no-
vega župana Jožeta Raj ha,
svetniki pa naj bi na njegov
predlog imenovali tudi po-
džupana. V preteklih štirih
letih v Laškem niso imeli
podžupana in kot je neurad-
no slišati, naj bi to funkcijo
kot najmočnejša stranka v
svetu dobila LDS.
V laškem občinskem sve-
tu, ki šteje 23 članov, bo
dvanajst »starih« in enajst
novih svetnikov. Največ
sprememb je v SLS, ki je v
svetu dobila eno mesto več
kot pred štirimi leti, ponov-
no pa ni bi izvoljen nihče
od dosedanjih svetnikov.
Najmanj sprememb je v
LDS, ki je obdržala vseh
šest mandatov, pa tudi od
svetnikov se ni nihče zame-
njal. JI
Dom osmim družinam
V stanovanjskem skladu
delavcev obrti Celje so v sre-
do izročili ključe novih sta-
novanj družinam osmih de-
lavcev zaposlenih pri obrtni-
kih. V novozgrajeni stano-
vanjski hiši v Bukovžlaku 93
je 6 dvosobnih in 2 enosobni
stanovanji.
Stanovanjski sklad delavcev
obrti ima v Celju več kot 20-
letno tradicijo, začasno za
približno 3 leta je usahnil v
letu 1990, vendar zadnja leta
spet aktivno skrbi za reševa-
nje stanovanjskih vprašanj de-
lavcev, zaposlenih pri obrtni-
kih. V skladu so do leta. .1990
zagotovili delavcem zaposle-
nih pri obrtnikih blizu 160
stanovanj, po letu 1993 pa so
ključe stanovanj predali 42
družinam. Nazadnje, v sredo,
se je ključev stanovanj razve-
selilo 8 družin.
V Stanovanjskem skladu de-
lavcev obrti Celje so letos od-
kupili staro hišo v Bukovžla-
ku, jo porušili in zatem na
zemljišču zgradili novo 8-sta-
novanjsko hišo s 457 kvadrat-
nimi metri bivalnih površin.
Pri gradnji so si pomagali s
kreditom republiškega stano-
vanjskega sklada, saj je šlo za
gradnjo neprofitnih stano-
vanj.
Pogoj uspešnega dela Stano-
vanjskega sklada delavcev
obrti Celje, ki sta ga skupaj
ustanovila Območna obrtna
zbornica Celje in Sindikat obr-
ti Celje, pa je seveda denar, ki
se zbira v blagajni sklada.
Obrtniki namreč za stanovanj-
sko gradnjo, namenjeno pri
njih zaposlenim delavcev,
združujejo po 2 odstotka de-
narja od bruto plače na vsake-
ga zaposlenega.
IS, Foto: SHERPA
Sekretar Stanovanjskega sklada delavcev obrti Celje Marjan Jeranko, predsednik OOZ Celje
Zvonko Juteršek in Ferdo Ježovnik pred novozgrajeno 8-stanovanjsko hišo v Bukovžlaku 93.
Predbožično srečanje SLS
Na povabilo predsednika SLS Marjana Podobnika so se v
nedeljo v Celju na bredbožičnem srečanju zbrali strankini
ministri, poslanci in državni svetniki ter predsedniki podružnic
SLS in strankini kandidati za občinske svetnike in župane na
minulih lokalnih volitvah. IS, Foto: GK
Ulični sejem v Celju
V ponedeljek je na Glavnem trgu in Stanetovi ulici v
središču Celja zaživel Božično novoletni sejem, stojnice s
prazničnimi darili, okraski in drugimi izdelki pa bodo za
obiskovalce odprte vse do 30. decembra.
Božično-novoletni ulični sejem bo vse dni spremljal tudi praz-
nični program na prireditvenem odru na Glavnem trgu. Popoldan-
ske nastope bo do četrtka, 24. decembra, zaključeval božiček s
svojim spremstvom, od nedelje do srede pa bo celjsko mladež na
Glavnem trgu obiskoval in obdaroval dedek Mraz. IS
Z OBČINSKIH SVETOV
Pravila igre do aprila
ZREČE - Novoizvoljeni zreški svetniki so na prvem zasedanju
potrdili mandate članom in županu Jožetu Koširju, ki je bil
izvoljen tudi za svetnika. Takoj po potrditvi županskega man-
data je podal odstopno izjavo z mesta svetnika. Njegovo mesto
v svetu bo zasedel naslednji z hste LDS. Sprejeli so začasni
poslovnik (do konca aprila) in imenovah začasno komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja s predsednikom
Maksom Padežnikom (DeSus). Delo so podaljšali sedanji
volilni komisiji pod predsedstvom Zdenke Košir. (VM)
v Dobju prvič skupaj
DOBJE - Na prvi seji občinskega sveta nove občine so
imenovali dve tričlanski komisiji. Komisiji za mandatna vpraša-
nja, volitve in imenovanja predseduje Marjana Bevc (neodvi-
sna), komisiji za pripravo občinskega statuta in poslovnika
občinskega sveta pa Robert Centrih (neodvisni). Dobovski
svetniki se bodo znova sestah takoj po novem letu, ko bosta po
vsej verjetnosti na dnevnem redu osnutek občinskega statuta
ter poslovnik. (B.J.)
Začetek V Štorah
ŠTORE - Na konstitutivni seji občinskega sveta so v četrtek
izvolili 7-člansko komisijo za vohtve, imenovanja in administra-
tivne zadeve ter določili, da v roku desetih dni svetniki komisiji
predložijo predloge za sestave vseh teles občinskega sveta
Hkrati so sprejeli tudi odlok o začasnem financiranju v občin
za leto 1999. (IS)
NA KRATKO
Za občino dovolj prostora
DOBJE - V kraju se pripravljajo na začetek delovanja nove
občine, ki se je odcepila od šentjurske. Tako so se odločili, dč
bodo občinski prostori v kulturnem domu, kjer je na volje
obstoječa pisarna krajevne skupnosti, ki bo prenehala delovat
konec meseca. Tren;itno urejajo pisarno županovega urada, če
bodo dodatne potrebe, pa bodo v stavbi pridobili še kakšer
prostor. (B.J.)
Občina namesto krajevne skupnosti
BISTRICA OB SOTLI - Za potrebe uprave nove občine bode
uporabljali prostore, ki jih ima zdaj krajevna skupnost ter so jil
pred dvema letoma temeljito prenovili. Gre za pisarno in sejne
sobo, v kateri se je pred nekaj dnevi prvič sestal občinski svet, k
se bo moral zaraeii zakonske obveznosti kmalu lotiti delitvi
premoženja z občino Podčetrtek, od katere se je Bistrici
odcepila. (B.J.)
DOGODKI

župan Bojan Šrot, ki po noveli zakona o lokalni samoupravi vodi tudi mestni svet, je svetnike pozval, naj v naslednjih
štirih letih s kar največ strpnosti in modrosti delajo v prid Celja.
Začetek s potezo dobre volje
V Celju so se včeraj na konstitutivni'
seji, ki jo je vodil najstarejši svetniki
Aleksander Jezernik (SDS), sestali*'
mestni svetniki in svoje delo začeli z!
vsebinsko razpravo, vezano na ves 4-i
letni mandat. . I
V Celju sta namreč iz preteklega man-
iata formalno neusklajena dva vrhovna
abčinska akta; občinski statut predvide-
/a, da komisijo za mandatna vprašanja,
rolitve, imenovanja, priznanja in nagra-
de sestavlja po en predstavnik vsake
stranke, izvoljene v mestni svet, poslov-
lik, ki ureja delo sveta, pa dopušča, da so
/ sestavu komisije tudi predstavniki
leodvisnih oziroma nestrankarskih list,
zvoljenih v svet. Neusklajenost je posle-
dica dejstva, da so v preteklih štirih letih
Celjsko neodvisno listo v svetu obravna-
vali kot stranko.
Nov sestav mestnega sveta ob svetnikih
iz sedmih političnih strank sestavljajo
tudi 4 svetniki, izvoljeni na treh neodvi-
snih listah, in v njihovem imenu se je
Mirko Fric Krajnc (Nestrankarska lista
Celja) zavzel, da so enakopravno vključe-
ni v komisijo. Predlog so preglasovali,
začasno komisijo pa zdaj sestavljajo Miro
Terbovc (SLS), Zdene Podlesnik (LDS),
Stanislav Hren (SDS), Harald Flis (Zele-
ni), Marko Zidanšek (SKD), Jože Bučer
(DeSUS) in Janja Romih (ZLSD). Pred-
sednika začasne komisije so izvolili šele v
ponovljenem glasovanju, saj sta dva kan-
didata - Miro Terbovc (SLS) in Zdene
Podlesnik (LDS) v prvem krogu dobila
premalo glasov; Terbovc 14, Podlesnik pa
12. Po prvem glasovanju, ko je predsedu-
joči določil odmor, se je namreč Podle-
snik - kljub temu, da je LDS z 10 svetniki
najštevilčnejša stranka v svetu - z obraz-
ložitvijo, da gre za potezo dobre volje
odrekel kandidaturi, Miro Terbovc pa je
prejel 29 glasov.
Svetniki so potrdili mandat županu Bo-
janu Šrotu (SLS) ter 31 svetnikom
(vključno z Andrejem Piskom, ki je na-
domestil Šrota), svetnik SLS Karel Grad
je sejo zamudil, zato mandata nima potr-
jenega. Brez potrditve pa je tudi Igor
Gobec (LDS), ki bo po pol leta mesto v
svetu zaradi službenih obveznosti v tuji-
ni prepustil Zvonetu Cizeju.
'    IV^NA STAMEJČIČ
-   ' ;     "    '   Foto: GREGOR KATIC
Probleme naj rešujejo drugi
Sanacijo Komunalne Laško bo moral sprejeti nov občinski svet - Kdaj bo vrnjen dolg Fretzetu in Vavpotiču?
Laški občinski svetniki so
iia zadnji seji, ki so jo imeli
)rejšnjo sredo, obravnavali
udi nekaj pomembnejših
sadev, ki pa so jih je odpravi-
i bolj na hitro ali pa dokonč-
10 odločitev prepustili svo-
im naslednikom.
Tako so med drugim brez
iripomb sprejeli poročilo o
)oslovanju Komunale Laško,
! katero so se v svojem man-
latu zelo veliko ukvarjali in
udi napovedali, da bodo spre-
eli celovit program za sanaci-
0 podjetja. To bo očitno mo-
al narediti nov občinski svet,
itar pa se je zadovoljil s podat-
ki, da komunala, ki ima iz
•reteklih let za 80 milijonov
olarjev izgube, tekoče posluje
»ozitivno in da bo imela celo
>ekaj dobička. Izguba, ki zna-
i'a milijon tolarjev, je le pri
jipravljanju s parkirišči, vse
'stale dejavnosti se finančno
pokrivajo. V komunali je tre-
nutno zaposlenih 30 delavcev,
vendar je kvalifikacijska
struktura zelo slaba.
Občinski svet tudi ni rešil
zagate, kako denacionalizacij-
skima upravičencema avstral-
skemu Slovencu Emilu Fretze-
tu in Ljubljančanu Francu
Vavpotiču poravnati razliko
do polne vrednosti stanovanj,
ki sta jih najemnikom prodala
v skladu s popusti po 119.
členu stanovanjskega zakona.
Fretzetu in Vavpotiču so ja-
nuarja 1996 na Valvazorjevem
trgu v Laškem vrnili stavbo, ki
je bila do takrat last občine, v
njej pa je bilo šest najemnikov
oziroma imetnikov stanovanj-
ske pravice. Vsem šestim sta
omogočila odkup stanovanj
za 40 odstotkov ocenjene
vrednosti, zdaj pa jima mora
razliko v ceni, ki znaša nekaj
več kot 44 tisoč mark v tolar-
ski protivrednosti, v skladu z
leta 1994 dopolnjenim stano-
vanjskim zakonom izplačati
občina Laško. Občina je po-
trebni denar nameravala pri-
dobiti iz sredstev dodatne fi-
nančne izravnave, vendar ji je
ministrstvo za finance vlogo
zavrnilo, češ, da primera ne
more rešiti, ker še vedno ni
narejena delitvena bilanca
med občinama Laško in Rade-
če. Občina bi torej morala de-
nar zagotoviti v lastnem pro-
računu, vendar svetniki na
zadnji seji niso bili pripravlje-
ni spreminjati proračunskih
postavk. Odločitev so raje pre-
pustili novemu občinskemu
svetu, ki se bo reševanje prob-
lema moral lotiti zelo hitro, saj
v primeru, da občina ne bo
poravnala zahtevane vsote,
lahko sledi tožba, pa tudi za-
mudne obresti bodo vse večje.
JANJA INTIHAR
Slovenija, orodjarna Evrope
v celjskem podjetju Fit media so v sodelovanju s slovenski-
mi orodjarji ter ministrstvi za znanost in tehnologijo ter
gospodarske dejavnosti. Uradom RS za evropske zadeve in
Gospodarsko zbornico Slovenije izdali katalog Slovenija,
orodjarna Evrope.
Promocijski in informativni katalog orodjarstva, ki velja za
eno od velikih razvojnih možnosti in konkurenčnih prednosti
Slovenije, saj je ta gospodarska panoga že zdaj na evropskih
trgih zelo prodorna in konkurenčna, bodo predstavih na jutriš-
nji novinarski konferenci v prostorih ministrstva za'znanost in
tehnologijo, predstavitev pa bo združena tudi z razpravo o
problematiki orodjarstva v Sloveniji. IS
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Z raketami nad
Irak
Združene države Amerike
in Velika Britanija sta zaradi
zapleta z mednarodnimi
inšpektorji v Iraku (Bagdad
jim spet ni dovolil pregleda
zmogljivosti) začeli z opera-
cijo Puščavska lisica. Z ma-
nevrirnimi raketami, bom-
bniki B-52 in drugimi vojaš-
kimi letali sta izvedli več
napadov na Bagdad.
Kot je ob začetku napadov
dejal Clinton, je njihov cilj
»zmanjšanje Sadamovih
zmogljivosti za razvoj in izde-
lavo orožja za množično uni-
čenje in njegovo ogrožanje so-
sednjih držav.« Po besedah
ameriškega in britanskega
obrambnega ministra Cohena
in Robertsona, cilj Puščavske
lisice ni le kratkoročen, to je
odstranitev iraškega samo-
držca Sadama Huseina, tem-
več zmanjšanje vojaškega po-
tenciala Iraka. Napadi z da-
ljinsko vodenimi raketami naj
bi za nekaj let zavrli program
kemičnega in biološkega obo-
roževanja. Kljub precizni teh-
niki pa vse rakete niso dose-
gle svojega cilja. Televizijski
posnetki iz Itaka pričajo, da
so med žrtvami tudi civilisti.
Po ocenah Bagdada naj bi v
napadih doslej umrlo že več
kot 50 ljudi. In kakšen je bil
odziv ob začetku akcije? Dru-
gi dve stalni članici VS OZN
Rusija in Kitajska sta jo ostro
obsodili, peta članica - Franci-
ja je bila zadržana. Generalni
sekretar ZN Annan je po na-
padih dejal, da gre za »žalo-
sten dan za ZN in za svet«. EU
in Nato sta akcijo podprla,
komentatorji pa niso mogli
mimo dejstva, da njen zače-
tek sovpada z začetkom gla-
sovanja o impeachmentu zo-
per Clintona.
ZA Clintonov
odpoklic
Ameriški predsednik Clin-
ton se je v soboto vpisal v
ameriško zgodovino z veli-
kimi črkami. Postal je na-
mreč prvi predsednik po 130
letih in drugi v vsej zgodovi-
ni, proti kateremu je pred-
stavniški dom kongresa iz-
glasoval t. i. impeachment
ali odpoklic. Predsednika so
bremenile štiri točke obtož-
nice, izglasovani pa sta bili
dve, kar je dovolj, da se po-
stopek odstavitve seli v se-
nat.
Prva izglasovana točka ob-
tožnice mu očita laganje pod
prisego med avgustovskim za-
sHšanjem pred veliko poroto
(zanjo je glasovalo tudi pet
demokratov), druga pa ob-
strukcijo sodstva. Izglasovana
pa ni bila obtožba, da je lagal
v procesu v primeru Paule
Jones in da je zlorabil oblast,
ko je o aferi z Monico Le-
winsky odgovarjal na vpraša-
nje pravosodnega odbora
predstavniškega doma kon-
gresa. Glasovanje o impeach-
mentu oz. sama razprava, ki
je bila pred tem, pa bo ostala
znana po še enem zanimivem
dogodku. 55-letni republika-
nec Bob Livingston, ki bi mo-
ral januarja na položaju pred-
sednika predstavniškega do-
ma nasledili »odstopljenega«
Newta Gingricha, se je zaradi
skokov čez plot med 3^-let-
nim zakonom odločil odstopi-
ti s tega položaja. Ob tem je
pozval Clintona naj ga posne-
ma in odstopi tudi sam. O
Clintonovi usodi bo senat za-
čel razpravljati januarja. Za
odpoklic mora glasovati naj-
manj 67 od 100 poslancev. 55
republikancem tako za uspeh
manjka 12 glasov demokra-
tov.
Ocalan je prost
Vodja Kurdske delavske
stranke Abdulah Ocalan, ki
je bil v hišnem priporu v
Rimu, je prost. Rimsko pri;
zivno sodišče je namreč od-
ločilo, da glede na to, da
Nemčija ne zahteva njegove
izročitve in da je umaknila
mednarodno tiralico, ni več
razlogov za pripor.
Italijanske oblasti ga lahko
zdaj izženejo iz države, saj je
vanjo vstopil nezakonito.
Ocalan je sicer zaprosil za po-
litično zatočišče, vendar je
verjetnost, da ga bo dobil, ze-
lo majhna. Nekateri italijan-
ski časniki so že poročah, da
je Ocalan menda že zapustil
državo. Kot možne lokacije,
kjer bi ga lahko sprejeli, nava-
jajo Libijo, Južno Afriko, Grči-
jo in ne nazadnje tudi Vati-
kan. Kurdski vodja naj bi na-
mreč poznal podrobnosti o
vpletenosti Ankare v atentat
na papeža pred osemnajstimi
leti. Grčija-bi ga bila verjetno
pripravljena sprejeti, samo da
bi ponagajala večni sovražnici
Turčiji, pa tudi Gadafi bi ga
menda bil prav vesel.
Pinochet do
imunitete?
Britanska lordska zbornica
je razveljavila svojo odločitev,
da nekdanji čilski diktator
Augusto Pinochet nima pravi-
ce do imunitete, ki bi izničila
aretacijo. Za to se je odločila,
ker je eden od petih sodnikov
povezan z Amnesty Interna-
tional in ne bi smel sprejema-
ti odločitve o generalu.
Zato se bo o generalovi
imuniteti še enkrat odločalo
prihodnji mesec. V Čilu so bili
nad odločitvijo lordske zbor-
nice presenečeni, po drugi
strani pa jim odpira možnost,
da se general vrne domov.
Nek čilski kongresnik je ob
tem izjavil, da se primer Pi-
nochet vleče že kot kaka
»soap opera«. Presenečeni so
bili tudi v Španiji, kjer zahte-
vajo Pinochetovo izročitev za-
radi genocida nad njihovimi
državljani v letih 1973-1990.
Vendar pa sodnik Garzon, ki
je dosegel diktatorjevo areta-
cijo meni, da zadnja odločitev
zbornice ne bo preprečila nje-
govih prizadevanj, da se zlo-
činci znajdejo za zapahi.
4
DOGODKI
Za starejše le malo možnosti
VeČina delodajalcev v celjski regiji ponuja le delo za določen čas - V sindikatu napovedujejo, da prihodnje leto ne bo večjih pretresov
Razmere v gospodarstvu,
vendar predvsem s sindikalne
plati, so pred dnevi ocenili tudi
v Območni organizaciji Zveze
svobodnih sindikatov Celje. V
primerjavi z lani je bilo manj
stečajev, tudi število brezpo-
selnih je bilo septembra za 3
odstgtke manjše, vendar se
kljub temu socialna slika ni
bistveno menjala. Ponudba de-
lovnih mest se je v primerjavi z
lani sicer povečala, vendar ni v
skladu s strukturo iskalcev za-
poslitve. V najtežjem položaju
so starejši iskalci zaposlitve.
Skrbi tudi podatek, da je
večina delodajalcev priprav-
ljena skleniti pogodbe o zapo-
slitvi le za določen čas. Pri
samostojnih obrtnikih, na pri-
mer, dela za nedoločeni čas le
desetina vseh zaposlenih. »Če
delodajalec izpolnjuje vse ob-
veznosti, določeni čas niti ni
tako slaba rešitev,« meni se-
kretar območne organizacije
Ladislav Kaluža. »Je pa res,
da zaradi tega delavci ne mo-
rejo najemati dolgoročnih,
bančnih posojil, delavke pa se
ne upajo odločati za rojstvo
otrok.«
Sindikalna pravna služba je
letos prejela manj zadev kot
lani, vendar so primeri veliko
bolj zahtevni. Vse več je disci-
plinskih postopkov, prestavi-
tev na drugo delo, šikaniranja
in zmanjševanja prejemkov iz
materialnih pravic. Letos so
na sodišču pričeli reševati tož-
be, ki jih je sindikat vložil
pred tremi ali štirimi leti. Kot
je povedal Ladislav Kaluža, jih
skrbi predvsem razplet tožb,
ki jih je 97 delavcev hotela
Donat iz Rogaške Slatine zara-
di neizplačanih plač vložilo
leta 1994 proti takratnemu
lastniku Poslovnemu sistemu
Dadas. Večina tožb je namreč
na prvi stopnji ugodno rešena,
vendar je vprašanje, ali bodo
delavci sploh dobili denar.
Nihče namreč ne ve, ali bodo
v Dadasu uvedli stečaj ali pri-
silno poravnavo in kar je še
bolj pomembno, ali ima pod-
jetje sploh še kaj premoženja.
Sindikalisti so razreševali tudi
težave okrog 500 delavcev, ki
so v letih 1993 in 1994 izgubili
delo v železarni in niso imeli
nobenega zagotovila, da bodo
lahko sodelovali pri lastninje-
nju oziroma, da bodo lahko
namesto manj izplačanih plač
dobili delnice. Da bi zavarova-
li svoje terjatve, so vložili tož-
be, ki jih je treba zdaj umakni-
ti. Sindikalna organizacija je
predlagala, naj stroške sodnih
taks poravnajo Slovenske že-
lezarne. V sindikatu opozarja-
jo tudi na prepočasno prodajo
štorskega Jekla. Pri tem se od-
krito zavzemajo za švedsko
družbo Inexa, ki je ponudbo
za nakup pripravila skupaj z
Uniorjem in bo po njihovem
lahko zagotovila jeklarni dol-
goročni razvoj.
V območni organizaciji svo-
bodnih sindikatov ne pričaku-
jejo, da se bodo prihodnje leto
gospodarske razmere v regiji
bistveno spremenile. Pričako-
vati je lahko stečaje le nekaj
manjših podjetij. Ladislav Ka-
luža je napovedal, da bodo še
naprej skušali razvijati social-
no partnerstvo in skupaj z de-
lodajalci reševati težave delav-
cev ter se na takšen način
izogniti klasičnim sindikal-
nim spopadom.
JANJA INTIHAR
Na oiroški oddelek končno z dvigalom
Nezavestne in nepokretne otroke so doslej nosili na rokah - Z dvigalom tudi tabletni način razdeljevanja hrane
V četrtek, 24. decembra, bo-
do v Splošni bolnišnici Celje
slovesno predali namenu novo
dvigalo, ki so ga v manj kot
treh mesecih zgradili ob stav-
bi, v kateri je otroški oddelek.
Denar za naložbo, ki je veljala
50 milijonov tolarjev, je v celoti
zagotovila bolnišnica iz last-
nih sredstev.
»Z dvigalom, ki so nam ga
vedno obljubljali, vendar zanj
nikoli ni bilo zadosti denarja,
bomo končno pričeli normal-
no delovati,« pravi predstojni-
ca otroškega oddelka dr. Ana
Meštrovič. »V času gradnje
smo imeli na oddelku kar ne-
kaj prahu, tudi hrup je bil
močnejši, vendar smo vse sku-
paj potrpežljivo prenašali, saj
vemo, da nam bo z dvigalom
odslej veliko lažje.« Da je bilo
doslej zares hudo, najbolje ve-
do zdravniki in medicinske se-
stre, pa tudi starši in vozniki
rešilnih avtomobilov. Vse ne-
zavestne ali nepokretne otro-
ke je bilo treba v naročju ali pa
na nosilih nositi v drugo nad-
stropje, kjer je nameščen
otroški oddelek. Pri manjših je
Predsednik uprave ljubljan-
ske družbe Impakta Igor Švent
je pred dnevi direktorju Splo-
šne bolnišnice Celje dr. Samu
Fakinu predal ček v vrednosti
1,5 milijona tolarjev za nakup
monitorja za nadzor življenj-
skih funkcij. Aparat naj bi še
letos namestili na porodniško-
ginekološkem oddelku. V Im-
pakti, ki je tudi sicer dober
poslovni partner celjske bolni-
šnice, tako nadaljujejo svojo
novoletno tradicijo, da z denar-
jem, ki bi ga drugače porabili
za čestitke in darila, raje po-
magajo zdravstvenim ustano-
vam pri nakupu opreme.
še nekako šlo, težje je bilo s
starejšimi mladostniki. Zaradi
ozkega stopnišča je bilo tak-
šno prenašanje tudi manj var-
no. Mnogokrat se je tudi zgo-
dilo, da so večje nezavestne'
otroke najprej odpeljali kar na
polikliniko in šele kasneje na
otroški oddelek. Kadar so iz
ljubljanske pediatrične klini-
ke prišli po kakšnega dojenč-
ka z inkubatorjem, so aparat
štirje moški komaj nesli po
stopnicah. Sestre so morale v
naročju nositi otroke na rent-
gen ah kakšne druge preiska-
ve, kar ni bilo prijetno niti za
njih niti za male paciente.
Ker ni bilo dvigala, na otroš-
kem oddelku tudi niso mogli
uvesti tabletnega načina razde-
ljevanja obrokov. Za hrano so
sicer imeli manjše dvigalo, ki pa
je bilo namenjeno tudi za preva-
žanje umazanega in čistega peri-
la. Ker pa je bilo velikokrat pok-
varjeno, so morali vse skupaj
nositi iz kleti v drugo nadstropje.
Vsi, ki delajo na otroškem od-
delku, si bodo zato v četrtek
gotovo globoko oddahnili. Reše-
ni bodo mnogih težav in nepri-
jetnih situacij, ki so jih sicer vsa
leta potrpežljivo prenašali, po
dobrih štirih desetletjih, odkar
oddelek obstaja, pa bodo konč-
no preko kleti in prvega nad-
stropja povezani tudi z ostalimi
deli celjske bolnišnice.
■■Illllllllff' JANJA INTIHAR
Kdo bo hišnik?
V Šentjurski dom starejših predvidoma maja
V Šentjurju so poleti napo-
vedali dokončanje gradnje
»doma starejših« za marec,
vendar pa bo do tega prišlo
po vsej verjetnosti šele maja.
V ministrstvu za delo, druži-
no in socialne zadeve so na-
mreč z obljubljenim denar-
jem zamujali kar nekaj me-
secev.
Trenutno niso zagotovljena
le še sredstva za opremo, kar
bo dom nabavil z bančnim
kreditom ter odplačal s sreds-
tvi amortizacije. Sicer pa
opravljajo v domu starejših že
zaključna obrtniška dela ter
začenjajo z zunanjo ureditvi-
jo. Naložba ministrstva za de-
lo, družino in socialne zadeve
je vredna kar 1,1 milijarde to-
larjev, pri čemer sta vključena
zunanja ureditev ter oprema.
V domu bo lahko bivalo 145
varovancev, ki vselitev težko
pričakujejo. Zdaj so občani
šentjurske občine nastanjeni
po domovih po različnih kra-
jih Slovenije ter si želijo v kraj,
kjer so preživeli večino življe-
nja.
Med ljudmi bližnje in širše
okolice Šentjurja, ki jo pesti
rekordna brezposelnost, je
obenem že dolge mesece veli-
ko zanimanje za delovna me-
sta v novem poslopju. Z razpi-
som za hišnika so zaključili v
petek, ostale razpise pa bodo
objavljali, kot je povedal di-
rektor doma Branko Gore-
čan, postopoma. Tako naj bi
po pričakovanjih nekaj delav-
cev iskali marca ter preostale
aprila.
BRANE JERANKO
Blues širi proizvodnjo
V podjetju BLUES d.o.o.
Velenje, so v petek dopoldne
odprli novo linijo za proi-
zvodnjo magnetnih tesnil za
belo tehniko. Na otvoritveni
slovesnosti so razglasili de-
lavca leta 1998, t)anico Gro-
belnik in Draga Jelena, čla-
na delovnega kolektiva že od
samega začetka. Plaketo za
zasluge pri razvoju podjetja
BLUES Velenje so letos pode-
lili Jožetu Staniču, predsed-
niku upravnega odbora Go-
renje d.d.
Intenzivnejši razvoj se je v
podjetju z nekaj deset zapo-
slenimi pričel pred tremi leti
in pol. V iskanje novih proi-
zvodnih programov, razširja-
nje tržišča in zaposlovanje de-
lavcev je vodstvo podjetja sili-
la tržna ekonomija, predvsem
pa cilj, da zaposlenim invali-
dom ter novim čakajočim in
nezaposlenim ponudijo mož-
nosti za delo. Pred leti je pod-
jetje začelo s tremi delavci,
zdaj jih zaposlujejo že devet-
deset, od tega več kot polovico
invalidov. Kot je dejal Jože
Angeli, direktor podjetja
BLUES Velenje, je bilo potreb-
no trdo delo, odrekanje in hi-
tro prilagajanje tako gospo-
darskim razmeram v Sloveniji
kot tudi tržišču. Osrednji part-
ner za tečaje pečniških vrat in
grelce je ostalo nekoč matično
podjetje Gorenje, poiskati pa
so morali tudi dobavitelje in
kupce v Sloveniji in tujini.
Trda pogajanja za status in-
validov, ki še potekajo, so ven-
darie prinesla napredek, žal
pa za invalide, ki so jih nara-
va, delovne nezgode, poklicna
obolenja, prometne nezgode
in podobne okoliščine prikraj-
šale za normalne delovne spo-
sobnosti, ni bilo v državi niko-
li pravega posluha. Jože An-
geli, znan predstavnik social-
no-invalidskih komisij in od-
borov, tudi sam invalid, je s
trdim delom in sodelavci pre-
magal omejitve in podjetniški
lobi. To je dokazal že s prido-
bitvijo certifikata kakovosti
ISO 9002 lani, z vpeljavo insti-
tuta nagrajevanja kakovosti
ter pripadnosti kolektivu in
nenazadnje z novim tehnološ-
ko-proizvodnim programom,
produkcijo magnetnih tesnil,
ki je zdaj edina v Sloveniji.
Zanjo je kolektiv prejel laska-
vo priznanje vodilnih strokov-
njakov Gorenja. Poleg štirih
samostojnih programov za ko-
vinsko-elektro industrijo so
postali odlični proizvajalci
orodij za znanega naročnika,
delno pa z lastnim znanjem
na tem področju zadovoljuje-
jo svoje potrebe. Poslovne ve-
zi z Gorenjem, ki ostaja njihov
osrednji partner, so še poglo-
bili. Kot je dejal Jože Stanič ni
možno ostati na starih lovori-
kah, saj je tržišče v proizvod-
nji gospodinjske opreme silo-
vito konkurenčno. Plaketo
podjetja je Staniču, izročil dr-
žavni sekretar iz ministrstva
za delo, družino in socialne
zadeve Branko Omerzu.
JOŽE MIKLAVC
Jože Stanič je ob pomoči enega izmed delavcev pognal novo
proizvodno linijo magnetnih tesnil za belo tehniko v
podjetju Blues.
PO DRŽAVI
Proračun bo višji
UUBUANA, 16. decem-
bra (Delo) - Poslanci držav-
nega zbora so potrdili vlad-
no dopolnilo o 11,6-odstot-
nem zvišanju proračuna za
leto 1999. Prihodki zdaj
znašajo 930,8 milijarde to-
larjev, odhodki pa 960,6 mi-
lijarde tolarjev. Vlada načr-
tuje, da bo kar 876,6 milijar-
de priliva iztržila iz različ-
nih davkov. Če bi te gospo-
darske razmere v prvi polo-
vici prihodnjega leta poslab-
šale zaradi spremenjenih
mednarodnih okoliščin, bo
ministrstvo za finance pred-
lagalo rebalans proračuna
navzdol.
Pokojnine 30.
decembra
UUBUANA, 16. decem-
bra (Delo) - Upravni odbor
zavoda za pokojninsko za-
varovanje je sklenil, da bo-
do zadnje letošnje pokojni-
ne izplačane 30. decembra,
ter ugotovil, da povprečne
bruto plače v Sloveniji niso
narasle dovolj za pokojnin-
sko zvišanje. Po napovedi
ekonomistov ga je mogoče
pričakovari šele februarja.
Fišer in DDV
UUBUANA, 18. decem-
bra (Delo) - Poslanci so iz-
volili še zadnjega od devetih
sodnikov Ustavnega sodišča
Republike Slovenije. Pred-
sednik Milan Kučan je v
skladu s pooblastili predla-
gal dva kandidata, poleg
Zvonka Fišerja še Janeza
Metelka. Od 86 poslancev
jih je za Fišerja glasovalo 46.
Državni zbor je ponovno
odločal o zakonu o davku
na dodano vrednost, za ka-
terega je državni svet izgla-
soval odložilni veto, in ga
tudi v drugo potrdil.
Znani nagrajenci
UUBUANA, 18. decem-
bra (Večer) - Upravni odbor
Prešernovega sklada je do-
ločil dobitnike Prešernovih
nagrad in nagrad Prešerno-
vega sklada, ki jih bodo po-
delili 7. februarja 1999. Pre-
šernovo nagrado bosta do-
bila skladatelj Alojz Srebot-
njak in pesnik Tomaž Šala-
mun, nagrade sklada pa
Zvonko Čoh in Milan Jerič,
Marko» Fink in Nataša Va-
lant. Komorni orkester slo-
venske filharmonije, Živko
Marušič, Jani Virk in Andrej
Zdravič.
Zapore ne bo
UUBUANA, 19. decem-
bra (Nedelo) - Predsedstvo
sindikata avtoprevoznikov
se je odločilo, da 21. decem-
bra ne bo pripravilo protest-
ne zapore cest. Vlada jim je
namreč v pisni obliki zago-
tovila, da koordinatorstva
za pogajanje ne bo prenesla
v prometno ministrstvo, ta-
ko da bosta minister Janko
Razgoršek in svetovalec vla-
de Janko Šteharnik ostala
glavna pogajalca s sindika-
tom. Avtoprevozniki kljub
temu zapore niso preklicali,
ampak so kot ključni datum
za uresničevanje oktobrskih
dogovorov določili 15. ja-
nuar.
TEMA TEDNA
5
Kam na zimsko kopanje?
Veliko ljudi bo med prazniki uživalo v dvanajstih kopališčih celjske regije - V katero kopališče, kdaj in po čem?
v prihodnjih dneh, ko bo
lahko večina Slovencev po-
čivala, bodo mnogi pomislili
na kopanje v pokritih baze-
nih. Na celjskem območju s
posebnim razlogom, saj je
tukaj največ slovenskih zdra-
vilišč, ki vabijo s svojimi to-
plimi in zdravilnimi vodami.
Letos smo bogatejši celo za
nove terme v Rogaški Slati-
ni.
Med zanimivostmi, ki jih
nudijo kopahšča na Celjskem
so, na primer, zimsko kopa-
nje na prostem, za konec ted-
na pa nočna kopanja na Dobr-
ni, v Zrečah, Termah Rogaška
Slatina, Topolšici ali Velenju.
V katero kopališče naj gremo,
kdaj in po čem?
ATOMSKE TOPLICE (tel.
829-000): kopati se je mogoče
v hotelskem bazenu ali v Ter-
mah. Kopališče Terme je od-
prto vsak dan od 9. do 20.
ure. Temperatura vode v ba-
zenu, ki je povezan z zuna-
njim, je od 31 do 32 stopinj ter
v otroškem bazenu od 34 do
36 stopinj. Dnevna vstopnica
stane ob delavnikih za odra-
sle 1600 SIT ter za otroke (od
5. do 12. leta) 1200 SIT (ob
sobotah, nedeljah in prazni-
kih odrasli 1800 SIT ter otroci
1300 SIT). Popoldanska
vstopnica za kopanje po 16.
uri stane ob delavnikih za
odrasle 1400 SIT ter za otroke
1000 SIT (ob sobotah, nede-
ljah in praznikih za odrasle
1500 SIT ter otroke 1100 SIT).
Različne ugodnosti nudi dru-
žinska vstopnica: za dva
odrasla ter enega otroka sta-r
ne ob delavnikih 3900 SIT ter
ob vikendih in praznikih 4100
SIT (z dvema otrokoma stane
^ob delavnikih 4700 ter viken-
dih in praznikih 5200 SIT, s
tremi otroki pa ob delavnikih
5400 SIT ter ob vikendih in
praznikih 6300 SIT). Kopanje
s kosilom za odraslega je ka-
terikoli dan 2300 SIT ter za
otroka 1600 SIT. Posebne
ugodnosti nudijo s kompleti
desetih dnevnih ali popoldan-
skih vstopnic.
Hotelski bazen Atomskih
toplic je odprt vsak dan od 6.
do 18. ure. Temperatura vode
je 36 stopinj. Cena vstopnice
za odraslega na katerikoli
dan je 700 SIT ter za otroka
(od 5. do 12. leta) 500 SIT.
Komplet petih vstopnic stane
3 tisoč SIT.
CELJE-GOLOVEC (tel. 433-
456): ob delavnikih je kopališ-
če odprto od 8. do 16. ure ter
od 18.30 do 20. ure (ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih od
14. do 20. ure). Temperatura
ogrevane vode v velikem ba-
zenu je od 27 do 28 stopinj ter
v malem bazenu 30 stopinj.
Cena vstopnice za odraslega
znaša 660 SIT, za študenta
500 SIT, za otroka (od 7. do
14. leta) 460 SIT ter za invali-
da 350 SIT. Komplet desetih
vstopnic stane za odraslega
5000 SIT, za študenta 4000
SIT ter za otroka 3700 SIT
DOBRNA (tel. 778-110): Ob
delavnikih in sobotah odprto
od 10. do 20. ure (vsak petek
in soboto, ko je čas nočnega
kopanja, imajo odprto vse do
22. ure). Ob nedeljah je mogo-
če kopanje že od 8. ure. Tem-
peratura termalne vode v ba-
zenu je 33 stopinj. Ob delavni-
kih stane vstopnica za odra-
slega 800 SIT ter za otroka (od
2. do 10. leta) 400 SIT. Ob
sobotah, nedeljah in praznikih
stane vstopnica za odraslega
1000 SIT ter za otroka 500 SIT.
LAŠKO (tel. 731-312): Ob
delavnikih ter ob sobotah je
bazen za zunanje goste na
voljo od 9.30 do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa že
od 7. ure. Temperatura ter-
malne vode v notranjem ba-
zenu je 30 stopinj ter v zuna-
njem bazenu 34 stopinj. Ob
delavnikih je cena vstopnice
za odraslega 800 SIT ter za
otroka (od 3. do 14. leta) 550
SIT. Ob sobotah, nedeljah in
praznikih stane vstopnica za
odraslega 900 SIT ter za otro-
ka 650 SIT. Pri nakupu dese-
tih vstopnic nudijo 10-odstot-
ni popust. Kosilo s kopanjem
nudijo za 1500 SIT.
RIMSKE TOPLICE (tel.
736-192): za prekaljene ko-
palce je na voljo letni bazen s
termalno vodo tudi v zimskih
mesecih. V sklopu bazena sta
tudi dva manjša pokrita ma-
sažna bazena. V masažnih
bazenih je temperatura 33 ter
36 stopinj, v letnem bazenu
pa je odvisna od temperature
zraka (v petek so tam name-
rili nad 28 stopinj). Kopališče,
kjer je tudi savna, je odprto
vsak dan (z izjemo ponedelj-
ka) od 9. do 21. ure. Ob delav-
nikih je cena vstopnice za ba-
zene za odrasle 650 SIT ter za
otroke 400 SIT (ob sobotah,
nedeljah in praznikih za odra-
sle 700 SIT ter za otroke 450
SIT). Za dijake, študente in
upokojence nudijo popuste.
ROGAŠKA SLATINA: v me-
stu sta dve kopališči, velike
nove Terme ter bazen v hote-
lu Donat. V Termah Rogaška
(tel. 81-81-950) imajo odprto
vsak dan od 9. do 20. ure (ob
sobotah do 23. ure). Termal-
na voda v notranjem bazenu,
ki je v povezavi z zunanjim
ter v otroškem bazenu ima 31
stopinj. Dnevna vstopnica ob
delavnikih stane za odraslega
1200 SIT, za upokojenca 1000
SIT ter za otroka od 3. do 12.
leta 900 SIT (ob sobotah, ne-
deljah in praznikih za odra-
slega 1400 SIT, za upokojenca
ali otroka 1100 SIT). Cena 2-
urnih vstopnic znaša kateri-
koli dan za odraslega 700 SIT
ter za" upokojenca ali otroka
600 SIT. Dopoldanska vstop-
nica za kopanje od 9. do 11.
ure stane katerikoli dan za
odraslega 600 SIT, za upoko-
jenca 500 SIT ter otroka 400
SIT. Popoldanska vstopnica
za kopanje med 17. in 20. uro
stane ob delavnikih za odra-
slega 900 SIT, za upokojenca
800 SIT ter otroka 700 SIT (ob
sobotah, nedeljah in prazni-
kih za odraslega 1100, za upo-
kojenca ali otroka 900 SIT).
Vstopnico za sobotno nočno
kopanje prodajajo po 800 SIT.
Med posebnimi ugodnostmi
nudijo 7 in 10-dnevne vstop-
nice.
V slatinskem hotelu Donat,
kjer je bil bazen (tel. 811-30-
00) zaradi obnovitve instalacij
krajši čas zaprt, so napoveda-
li, da ga bodo odprli najpoz-
neje v začetku tega tedna. Po-
vedali so, da bo od ponedelj-
ka do vključno sobote odprt
od 7. do 8. ure ter nato od 10.
do 20 ure. Ob nedeljah bo
odprt od 10. do 20. ure. Voda
bo ogrevana na 30 do 31 sto-
pinj. Cena vstopnice je 700
SIT (po 17. uri 500 SIT).
ROGLA (tel. 420-40): bazen
v hotelu Planja je odprt vsak
dan od 10. do 21. ure. Voda je
ogrevana na temperaturo od
27 do 28 stopinj. Cena vstop-
nice za odraslega je 500 SIT
ter za otroka 300 SIT.
TOPOLŠICA (tel. 892-120):
kopališče je odprto ob delav-
nikih, sobotah in praznikih
od 6. do 21. ure (ob petkih do
22. ure). Ob nedeljah ga od-
prejo ob 8. uri. Temperatura
termalne vode v športnem
bazenu je 32 stopinj ter v tera-
pevtskem 34 stopinj. Ob de-
lavnikih stane vstopnica za
odraslega 750 SIT, za otroka
(od 5. do 15. leta) 400 SIT ter
za dijaka ali študenta 600 SIT.
Ob sobotah, nedeljah in praz-
nikih stane vstopnica za odra-
slega 800 SIT, za dijaka ali
študenta 650 ter otroka 500
SIT. Komplet 25 vstopnic sta-
ne 35 tisoč SIT. Za komplet od
10 do 30 vstopnic nudijo 3
odstotke popusta (za goto-
vinsko plačilo 8 odstotkov
popusta). Kopanje s kosilom
za odraslega vsak dan po
1600 SIT ter za otroka po 1100
SIT.
VELENJE (tel. 853-907): ob
delavnikih je mestno kopališ-
če odprto od 10. do 22. ure
(od 15.30 do 18.30 je rezervi-
rano za plavalni klub). Ob so-
botah imajo odprto od 15. do
22. ure, ob nedeljah in prazni-
kih pa je zaprto. Temperatura
ogrevane vode je od 27 do 28
stopinj. Vstopnica za odrasle-
ga stane 500 SIT ter za otroka
(od 7. do 14. leta) 350 SIT.
Komplet desetih vstopnic
prodajajo z 10 odstotki popu-
sta.
ZREČE (tel. 76-820): terme
so odprte od ponedeljka do
vključno četrtka od 9. do 21.
ure, ob petkih in sobotah do
22. ure, ob nedeljah in prazni-
kih do 20. ure. Temperatura
termalne vode v »zimsko-let-
nem« bazenu je 29 stopinj, v
ostalih od 32 do 36 stopinj. Ob
delavnikih stane vstopnica za
odraslega 1100 SIT, za upoko-
jenca ali za otroka (od 3. do
14. leta) pa 900 SIT. Ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih sta-
ne vstopnica za odraslega
1200 SIT, za upokojenca ali
otroka 1000 SIT. Komplet 10
vstopnic stane 11 tisoč tolar-
jev (pri tem podarijo dve do-
datni vstopnici). Ob delavni-
kih je kosilo s kopanjem za
odraslega po 1800 SIT ter za
otroka 1400 SIT (ob vikendih
in praznikih za odraslega po
1900 ter za otroka 1500 SIT).
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Vitanjčani so pohiteli
Jutri, v sredo, 23. decembra, se bo že
drugič sestal vitanjski občinski svet v novi
sestavi. Obravnavali bodo predlog župana
za imenovanje podžupana, sklep o zača-
snem financiranju za prihodnje leto in do-
ločili izhodiščno vrednost točke za izračun
nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš-
ča.
Še^ pied tem pa bodo prisluhnili poročilu o
delu občinskega sveta v preteklem mandat-
nem obdobju. Ta se je sestal na 40 rednih in 5
izrednih sejah, udeležba pa je bila povprečno
skoraj 92-odstotna. Svet je dobro sodeloval z
županom, občinsko upravo in vsemi drugimi
organi občine. Ker na enotnost sveta strankar-
ska pripadnost ni vplivala, so lahko naredili
veliko. Kot je v poročilo zapisal bivši predsed-
nik, sedaj član, občinskega sveta Zdenko
Plankl, so sprejeli vse pomembne akte za
delo občine in izpeljali vrsto naložb. Med
drugim so od 53 kilometrov lokalnih cest
obnovili in asfaltirali 6,3 kilometra in fino
preplastili 7,6 kilometra cest. Največja nalož-
ba je bil letos dokončan prizidek k Osnovni
šoli Vitanje, s katerim so zagotovili vse pogoje
za prehod na devetletno šolanje.
Bivši občinski svet pa je zastavil tudi vrsto
nalog, ki jih bo moral dokončani novoizvolje-
ni svet: sprejem dolgoročnega plana občine,
izgradnja čistilne naprave, nove avtobusne
postaje, ogrevanje z biomaso, ureditev kabel-
ske televizije, obnova vodovodnega in kanali-
zacijskega sistema, nadaljnjo urejanje cest,
stanovanjsko izgradnjo... Da bodo delo lažje
opravili, pa bo treba čimprej izvoliti nove
člane vaških skupnosti, trške skupnosti, ob-
činskih odborov in vseh drugih organov, po-
trebnih za delo občine.
MBP
Poverjeniki CZ na
usposabljanju
Služba za zaščito in reševanje mestne
občine Celje je skupaj z UPI-Ljudsko uni-
verzo Žalec kot pooblaščeno izvajalsko
organizacijo s strani Ministrstva za obram-
bo Republike Slovenije, pripravila in iz-
vedla temeljno in uvajalno usposabljanje
poverjenikov civilne zaščite za občini Ce-
lje in Vojnik.
Usposabljanje je trajalo 22 ur v popoldan-
skem času v dveh skupinah v celjskem gasil-
nem domu in v vojniški šoli. Analiza je potrdi-
la upravičenost takšnega usposabljanja, še
posebej je bila koristna praktična aplikacija v
lokalnem okolju. Udeleženci so bili z uspo-
sabljanjem zelo zadovoljni, še posebej pozi-
tivno so ocenili praktično delo, navodila in
analizo posameznih primerov reševanja v
primeru naravnih in drugih nesreč. Poverjeni-
ki civilne zaščite iz obeh občin, celjske in
vojniške, so se tudi zavzeli za stalno usposab-
ljanje v krajših enodnevnih seminarjih vsaj
enkrat na leto. Tako bi lahko osvežili in
dopolnili načrte ogroženosti in navodila za
delo, hkrati pa se seznanili še s stanjem
tehničnih sredstev za reševanje. UM
Slatina bo študentsko mesto
Pred prihodom prve generacije študentov gostinstva
v Rogaški Slatini se pri-
pravljajo na 1. februar, ko bo
prišla v njihov kraj prva ge-
neracija študentov Višje
strokovne šole za gostins-
tvo. Po teoretičnem delu v
Mariboru bodo v obsotelj-
skem mestu opravljali še
praktični del izobraževanja.
Gre za novo višjo šolo, pri
čemer so si v Rogaški Slatini
zelo prizadevali, da bi bilo
izobraževanje v celoti v njiho-
vem kraju. Prizadevanja so
bila uspešna le deloma, saj so
dali v Ljubljani v teoretičnem
delu prednost Mariboru. Ta-
ko v Rogaški Slatini kot v
Mariboru so zagotovili pogo-
je za izobraževanje 60 štu-
dentov, bodočih inženirjev
gostinstva. Ti trenutno v Ma-
riboru že zaključujejo teore-
tični del I. letnika.
Pred njihovim prihodom v
Rogaško Slatino pripravlja
slatinska občina potrebne
prostore. Gre za takoimeno-
vano demonstracijsko učilni-
co, s posebnim kuhinjskim
blokom, kjer bodo imeli prak-
tične vaje. Po vaji bodo štu-
denti morali v hotelsko kuhi-
njo, kjer se bodo srečali z
delom v živo. Ob učilnici bo
garderoba za študente in ka-
binet za predavatelja. Prosto-
ri višje gostinske šole bodo v
Zdraviliškem domu ter so v
lasti Slovenske investicijske
banke. Občina je z njo skleni-
la pogodbo o, zagotovitvi pro-
storov že med pogovori o se-
litvi študentov v Obsotelje.
Trenutno izdelujejo projek-
te za ureditev prostorov v
Zdraviliškem domu, ki jih je
občina naročila v Mariboru.
Gradbena dela bodo opravili
januarja, ko bodo namestili
tudi kuhinjsko opremo. Po-
skrbeli so prav tako za name-
stitev študentov, ki bodo lah-
ko izbirali med bivanjem v
starejših hotelih kot sta Styria
ali Strossmayerjev dom ozi-
roma v dijaškem domu.
BRANE JERANKO

GOSPODARSTVO
Odpirajo se vrata Evroldnda
V slovenskih poslovnih bankah so dobro pripravljeni na novo evropsko valuto - Za občane nobenih posebnih sprememb - Varčevanje v
sedanji valuti ali v evrih
čez natanko deset dni, če
jih štejemo od danes, se bomo
tudi v naši državi soočili z
novim poglavjem Evropske
unije. V enajstih evropskih
državah, kjer živi več kot 282
milijonov ljudi, bo nacional-
ne valute zamenjala popolno-
ma nova valuta - evro, kar bo
zagotovo vplivalo na gospo-
darska in politična dogajanja
v Evropi in v svetu. Porajajo
se mnogi strahovi in tesnobe,
kar pa je povsem odveč. Evro
bo najprej služil le kot plačil-
no sredstvo v brezgotovin-
skem prometu, šele januarja
2002 bodo prišli v promet tu-
di bankovci in kovanci.
Prehod na novo valuto je v
državah Evropske denarne
unije (Nemčija, Francija, Itali-
ja, Avstrija, Nizozemska, Por-
tugalska, Španija, Finska, Ir-
ska, Belgija, Luxemburg)
pravno urejen, v Sloveniji pa
je prilagoditev prepuščena
poslovnim bankam. V Banki
Celje so se na uvedbo nove
valute dolgo in temeljito pri-
pravljali. Med prvimi so priče-
li pripravljati posvete o evru,
predvsem za tiste svoje komi-
tente, katerih poslovanje je
močno vpeto v mednarodno
poslovno okolje, ves čas so
izobraževali zaposlene, v de-
cembru so opravili vsa testi-
ranja tehnološke podpore in
vgradili konverzijske module,
preko katerih se bodo avto-
matsko opravljale konverzije
med valutami držav članic de-
narne unije preko medseboj-
nih fiksnih razmerij, s tujimi
poslovnimi bankami so se
dogovorili o načinu vodenja
nostro računov in opravljanju
plačilnega prometa, bili so tu-
di med prvimi pri sooblikova-
nju posebne zloženke o evru,
ki jo je izdalo Združenje bank
Slovenije in jo je v teh dneh že
mogoče dobiti v vseh ekspo-
ziturah. »Prvi delovni dan v
naslednjem letu bomo doča-
Tečajnica Banke Slovenije
bo po uvedbi evra razdeljena
na dva dela. V prvem bodo
valute članic Evropske denar-
ne unije, to je marke, lire,
šilingi..., v drugem pa vse
druge valute, na primer dolar
in švicarski frank. Menjalno
razmerje med evrom in na-
cionalnimi valutami enajstih
držav bo dokončno določeno
na silvestrovo. Predvidoma
bo en evro vreden približno
1,95 nemške marke.
kali popolnoma pripravljeni
na izzive, ki jih prinaša evro,«
pravi pomočnik direktorja
banke mag. Dušan Drofenik,
»tako da bomo našim klien-
tom lahko omogočili vse
možne kombinacije poslova-
nja, bodisi v nacionalnih valu-
tah posameznih držav, članic
Evropske denarne unije, bo-
disi v evru.«
Mnoge najbrž zanima, kaj
pomeni uvedba nove valute
za njihove prihranke. »Za ob-
čane se pravzaprav ne bo
zgodilo prav nič pomembne-
ga,« pojasnjuje mag. Drofe-
nik. »Po načelu >brez omeje-
vanja in brez prisile< bodo lah-
ko od 4. januarja naprej svoje
prihranke še naprej vodili v
dosedanji valuti ali pa bodo
banki naložili, naj njihove pri-
hranke vodi v novi valuti.
Obrestna mera bo popolno-
Zneski v evru bodo izraže-
ni na dve decimalki. Evro bo
razdeljen na sto centov.
Mednarodna oznaka za evro
bo po ISO standardu EUR,
numerična oznaka pa 978.
ma enaka. Po 1. januarju 2002
se bodo stanja na deviznih
knjižicah valut članic denarne
unije avtomatično spremenila
v evre po fiksnih tečajih, pri
čemer ne bomo zaračunali
dodatnih stroškov.« Nobenih
sprememb ne bo tudi za tiste,
ki dobivajo nakaznice iz tuji-
ne, na primer tuje pokojnine.
Banka Celje se je dobro pri-
pravila tudi za opravljanje
plačilnega prometa s tujino.
»V prehodnem obdobju bo v
skladu s pravili Mednarodne
trgovinske zbornice v Parizu,
ki ureja akreditivno in inka-
sno poslovanje, možno iz-
stavljati račune in sprejemati
plačila v nacionalnih valutah
ali v evrih, takšne možnosti
■pa obstajajo tudi pri čekov-
nem poslovanju,« pojasnjuje
Dušan Drofenik. »Čeprav to-
rej tudi tukaj velja načelo brez
prepovedi in brez prisile, se je
večina izvoznikov, ki posluje
z nami, že odločila, da bo
poslovala v evru. Poslovne
banke v Sloveniji za transak-
cije ne bomo zaračunavale
dodatnih stroškov.« Morda
koga tudi zanima, kaj bo s
sindiciranim posojilom v
nemških markah, ki ga je celj-
ska banka najela lani. »Prav
nobenih sprememb ne bo,«
pravi Drofenik, »saj bo veljala
kontinuiteta že sklenjenih
kreditnih pogodb. V prehod-
nem obdobju bo pri plačilu
posameznih obrokov obresti
in glavnice mogoča kombina-
cija nacionalnih valut in evra.«
Dobro pripravljeni
tudi v NLB in SKB
Tudi v bančni skupini NLB,
ki opravi skoraj tretjino slo-
venskega plačijnega prometa
s tujino, bodo 1. januarja po-
vsem pripravljeni na poslova-
nje z evrom. Vodja projekta
evro Nevenka Bremec je po-
vedala, da se pri tem storitve
za stranke ne bodo podražile.
V NLB bodo upoštevali vsa
načela, ki jih je sprejela Evrop-
ska denarna unija, v prehod-
nem obdobju pa bodo zagoto-
vili opravljanje plačilnega pro-
meta v dveh valutah, to je v
nacionalni in v evru. Pravnim
osebam in prebivalstvu bodo
ponudih možnost odpiranja
ločenega deviznega računa v
evrih, v skupni evropski valuti
pa bo mogoče poslovanje tudi
na že odprtih deviznih raču-
nih. V NLB napovedujejo Šte-
vilne nove in evru prilagojene
31. decembra 2001 bodo
prenehale veljati posamez-
ne valute članic denarne
unije. Bankovci in kovanci
^ nacionalnih valut bodo lah-
ko ostali v obtoku največ še
šest mesecev, to je do 30.
junija 2002. Če bo kdo po
tem datumu našel še kakšno
marko ali šiling, bo denar
lahko zamenjal v evro v vseh
centralnih bankah. V enaj-
stih državah bodo namreč še
dolgo zamenjevali doseda-
nje bankovce in kovance.
storitve predvsem na kredit-
no-depozitnem področju.
V SKB so se pohvalili, da
bodo izvajanje mednarodnih
plačil v evru izvajali s pomočjo
integralnega informacijskega
sistema Symbols, ki ga doma-
ča konkurenca še nima, omo-
goča pa večji obseg in hitrejše
izvajanje mednarodnih plačil.
Zaradi tega bodo imeli več ča-
sa za svetovanje strankam.
■■■■■■■ JANJA INTIHAR
Slovenija
uvaja
Trošarine
Poleg davka na dodano vrednost
bo s 1. julijem 1999 spremenjen
tudi sistem plačevanja trošarin.
Praviloma so s trošarinami
obdavčeni tako imenovani
monopolni izdelki, ki jih ni mogoče
nadomestiti s podobnimi izdelki,
zaradi česar je preprečeno
bistveno zmanjšanje ali opustitev
njihove uporabe. Trošarine bodo
tako v Sloveniji obračunane od
uvoza ali prometa z alkoholom in
alkoholnimi pijačami, s tobačnimi
izdelki, z mineralnimi olji in s
plinom, skratka od izdelkov, ki
bodo v Sloveniji proizvedeni ali pa
uvoženi in pri nas zgolj dani v
uporabo.
Zavezanci za plačilo trošarin bodo
proizvajalci in uvozniki trošarinskih
izdelkov. Odlog plačila trošarine bo
mogoč le s pridobitvijo posebnega
dovoljenja carinskega organa, v
primerih, ko bo zavezanec v
trošarinskem skladišču proizvajal,
skladiščil, prejemal ali odpremljal
trošarinske izdelke pod posebnim
režimom, pri čemer bodo morala
biti trošarinska skladišča vidno
označena in fizično ločena od
ostalih prostorov.
Plačila trošarine bodo z
dovoljenjem carinskega organa
lahko oproščeni le tisti proizvajalci,
ki bodo vodili poslovne knjige po
sistemu dvostavnega knjigovod-
stva, ki bodo redno izpolnjevali
davčne in carinske obveznosti, ki
bodo  predložili  carinskemu
organu instrument zavarovanja
plačila trošarine, in ki ne bodo v
postopku likvidacije. Plačila
trošarine bo poleg tega lahko
oproščena le oseba, ki ni bila
pravnomočno obsojena za kaznivo
dejanje davčne utaje in sicer bo
možna oprostitev le v primerih, ko
bodo določeni trošarinski izdelki
uporabljeni v posebne namene.
Tako bo oproščena plačila
trošarine uporaba etilnega
alkohola kot surovine v proizvodnji
zdravil, kisa in živil, ter v kemični
in kozmetični industriji. Trošarina
se ne bo plačevala niti od
mineralnih olj in plina, ki se
uporabljajo kot pogonsko gorivo
v letalskem in pomorskem
prometu, razen v primeru
uporabe letala oziroma plovila za
zasebne namene, ter za pogon
ribiških ladij. Trošarine prosta bo
tudi uporaba mineralnih olj in
plina v obratih za proizvodnjo
električne in toplotne energije,
ter v plavžih kot dodatek k
osnovnemu gorivu koksu.
Trošarine ne bodo obračunane
od trošarinskih izdelkov, ki bodo
služili potrebam diplomatskih in
konzularnih predstavništev,
akreditiranih v Sloveniji, in
službenim potrebam medna-
rodnih organizacij, vendar v vseh
primerih le na podlagi potrdil
zunanjega ministrstva.
Zavezanec za plačilo trošarine
bo dolžan predložiti carinskemu
organu mesečni obračun
trošarine, in sicer do 25. dne
naslednjega meseca po preteku
davčnega obdobja. Obračunana
trošarina za davčno obdobje pa
bo zapadla v plačilo zadnjega
dne v davčnem obdobju,
plačana pa bo v 30 dneh*po
zapadlosti. Za razliko od davka
na dodano vrednost nastane
obveznost za obračun trošarine
praviloma takrat, ko se
trošarinski izdelki sprostijo v
porabo. To pomeni, ko so
odpremljeni iz trošarinskega
skladišča, ali ob uvozu. Pravica
do vračila trošarine nastopi le
izjemoma.
Sicer pa bo predstavljala
trošarinsko osnovo za vina ter
vmesne in fermentirane pijače
količina trošarinskih izdelkov,
merjena v hektolitrih, za pivo in
etilni alkohol pa prostorninska
vsebnost alkohola na en
hektoliter. Trošarinsko osnovo za
tobačne izdelke bodo predsta-
vljali 1.000 kosov izdelka in
drobnoprodajna cena oziroma
kilogram izdelka. Pri mineralnih
oljih oziroma plinu pa bo
trošarinska osnova količina,
merjena v kilogramih, kubičnih
metrih ali litrih.
Če se bo spreminjalo razmerje
med tolarjem in evrom za več kot
desetino od uveljavitve zadnje
spremembe višine trošarine, bo
lahko vlada sama znižala ali
povišala trošarino za posamezne
izdelke.
Zlatarna za 292
milijonov
Upniški odbor Zlatarne
Celje v stečaju se je odločil,
da bo za celotno premoženje
družbe objavil javni razpis
za zbiranje ponudb. Kljub
dvema neuspelima dražba-
ma bo tudi tokrat premože-
nje ponudil v paketu, to je
skupaj s hčerinsko firmo
Aurodent in 'blagovno
znamko.
O sklepu upniškega odbora
se mora odločiti še stečajni
senat, ponudbe pa naj bi zbi-
rah do 15. januarja. Stečajni
upravitelj ZJatko Hohnjec je
povedal, da bo izklicna cena
292 milijonov tolarjev, kar je
66 odstotkov likvidacijske
vrednosti celotne Zlatarne. Za
nakup se zanima več doma-
čih in tujih podjetij, vendar
nameravajo Zlatarno prodati
le tistemu, ki bo pripravljen
plačati zahtevano ceno. Pri iz-
biri najugodnejšega kupca bo
odločal tudi program nadalje-
vanja proizvodnje in ohrani-
tve delovnih mest.
Upniški odbor je tudi po-
daljšal najemniško pogodbo
Aurodentu, ki nadaljuje proi-
zvodnjo nakita. V družbi je
redno zaposlenih 29 delav-
cev, dobro polovico od 40 lju-
di, zaposlenih za določen čas,
pa so pred dnevi poslali nazaj
na zavod za zaposlovanje in
jim obljubili, da bodo po no-
vem letu najverjetneje zopet
lahko prišh nazaj.
JI
BAROMETER
Novi saloni
v podjetju Avto Celje, kjer
bodo letos opravili za okrog
štiri milijarde tolarjev pro-
meta, napovedujejo za pri-
hodnje leto številne novo-
sti. V Celju in Velenju bodo
zgradili nova avtomobilska
salona, razširiti nameravajo
področje lizinga, s prodajo
italijanskih traktorjev
znamke Same pa žehjo do-
seči 10-odstotni delež na
domačem trgu. V Avtu Celje
nameravajo izpeljati nekaj
»prijaznih« prevzemov so-
rodnih podjetij, vendar o
konkretnih imenih še ne že-
lijo govoriti.
Klasje bo gradilo
Mlinsko predelovalno
podjetje Klasje iz Celja bo
danes uradno naznanilo
pričetek gradnje svojega
novega objekta na Hudinji,
v katerem bo imelo poslov-
ne, proizvodne in skladišč-
ne prostore. Gre za trenut-
no največjo gospodarsko
naložbo v celjski občini.
iz Name v Center
Po upokojitvi Emila Ko-
lenca bo vodenje celjskega
trgovskega podjetja Center
prevzel  Gorazd  Uratnik.
Nadzorni svet družbe ga je
na direktorsko mesto ime-
noval že novembra, delati
pa bo pričel sredi januarja.
Uratnik, ki je doma iz
Šmartnega ob Paki, je bil
doslej zaposlen v ljubljan-
ski Nami.
KBM lastnica
Dolenjske banke
Nova KBM je kupila 60
tisoč delnic Dolenjske ban-
ke in s tem postala njena
21,5-odstotna lastnica. V
KBM ocenjujejo nakup del-
nic kot dobro poslovno po-
tezo, ki je v skladu z njiho-
vo razvojno strateško us-
meritvijo mehkega in pri-
jaznega povezovanja s fi-
nančnimi ustanovami, v
okviru katerega želijo obli-
kovati finančne divizije
bank, zavarovalnic, skla-
dov, lizing podjetij in dru-
gih vsebinsko podobnih
podjetij.
Ugodna
stanovanjska
posojila
Repubhški stanovanjski
sklad bo takoj po novolet-
nih praznikih pričel spreje-
mati vloge za 26. razpis
ugodnih dolgoročnih stano-
vanjskih posojil, tokrat na-
menjenih družinam, ki re-
šujejo svoje stanovanjsko
vprašanje z gradnjo indivi-
dualne hiše. Obrestne mere
bodo znašale od T+2,25%
do T+2,75%, odvisno od od-
plačilne dobe, ki lahko traja
10, 15 ali 20 let. Sklad name-
rava razdeliti za predvido-
ma 1,8 milijarde tolarjev po-
sojil, vloge pa bo sprejemal
do 11. januarja. Prednost
bodo imele družine z več
otroki, mlade družine, dru-
žine z invalidnim članom,
najemniki stanovanj ter ti-
sti, ki gradijo v zadružni
gradnji. '   JI
GOSPODARSTVO
7
Na Celjskem več naložb
Letošnji gospodarski kazalci nekoliko boljši od lanskih - Z likvidnostjo imajo največ težav zasebniki
Razmere v gospodarstvu
celjske regije so še vedno daleč
od želenih, vendar se težave ne
poglabljajo več. Tako je mogo-
če sklepati na osnovi gospo-
darsko-tinančnih gibanj, ki jih
je za svojih petnajst občin
predstavila celjska podružnica
agencije za plačilni promet.
Stečajev je še vedno veliko,
tudi brezposelnost je med naj-
višjimi v Sloveniji, obseg nepo-
ravnanih obveznosti znaša več
kot 9,5 milijarde tolarjev. Raz-
veseljiva pa je vse večja nalož-
bena aktivnost, ki je v desetih
mesecih že presegla celotni
lanski obseg.
N(i\i'iiibra je imelo odprt žiro
račun 3630 gospodarskih družb,
kar je 124 ali 3,5 odstotka več kot
ob koncu preteklega leta. Največ
novoustanovljenih podjetij je v
zasebni lasti in so po večini
manjša od tistih, ki so v preteklih
letih propadla. Zato je tudi prob-
lem brezposelnosti še vedno iz-
jemno pereč. Število brezposel-
nih je bilo konec septembra za
2,8 odstotka manjše kot v ena-
kem lanskem mesecu, stopnja
registrirane brezposelnosti pa je
s 17,5 odstotka še vedno med
najvišjimi v državi. Najvišja
stopnja je v občinah Celje, Štore
in Vojnik, znaša pa 20,7 odstot-
ka. Ob koncu novembra je bilo v
celjski podružnici odprtih 64
stečajnih računov, tri podjetja pa
so v postopku likvidacije. Pri
tem niso upoštevani stečaji po
hitrem postopku, to je tisti, ki se
pričnejo in zaključijo v istem
dnevu. Več kot polovica stečajev
je v občini Celje, sledita ji občina
Žalec, kjer postopek še ni zaklju-
čen v 13 podjetjih, in občina
Laško s šestimi stečaji. Med ste-
čaji, ki še niso zaključeni, je
največ podjetij s področja prede-
lovalnih dejavnosti, sledita trgo-
vina ter poslovanje z nepremič-
ninami.
Kot je poudaril. direktor po-
družnice mag. Uroš Goričan, so
razmere slabe tudi na področju
likvidnosti, vendar je vzpodbud-
no vsaj to, da se težave ne po-
glabljajo. V desetih mesecih je
bilo v povprečju vsak mesec 733
pravnih oseb, ki so imele večje
težave pri poravnavanju svojih
obveznosti. V teh podjetjih je
Po podatkih celjske območ-
ne gospodarske zbornice se je
do konca septembra v primer-
javi z enakim lanskim obdob-
jem izvoz v regiji povečal za
7,4 odstotka, uvoz pa za 16,3
odstotka. Delež regije v celot-
nem izvozu Slovenije znaša
7,4 odstotka, kar je nekoliko
več kot lani.
bilo v povprečju zaposlenih
4439 delavcev, povprečni me-
sečni obseg neporavnanih ob-
veznosti pa je znašal 9,5 milijar-
de tolarjev. Oktobra je imelo 749
podjetij blokiran žiro račun več
kot pet dni, povprečne blokade
pa so znašale preko 9,3 milijarde
tolarjev. Povprečne blokade na
območju celjske regije pomenijo
dobro desetino vseh zabeleže-
nih neporavnanih obveznosti v
Sloveniji. Največje težave z lik-
vidnostjo imajo podjetja s po-
dročja predelovalnih dejavnosti,
trgovine ter poslovnih storitev.
Ob mnogih neugodnih kazal-
cih je zelo obetavno dejstvo, je
poudaril direktor Goričan, da se
je po sušnem letu 1997 povečala
naložbena aktivnost, in to zlasti
Med podjetji z blokiranim
žiro računom jih je 666 ali 89
odstotkov zasebnikov. Pri njih
je zaposlenih 840 delavcev,
zneselc blokade v višini 5 mili-
jard tolarjev pa pomeni 54 od-
stotkov vseh blokad v regiji. V
najtežjem položaju so zasebni-
ki v Celju in Žalcu.
v predelovalni dejavnosti, kar
bo, če se bodo naložbe pokazale
kot učinkovite, vplivalo na večjo
gospodarsko rast. Do konca leta
so naložbe v osnovna sredstva
znašale 13,6 milijarde tolarjev,
kar je za dobro petino več kot je
znašal celotni lanski obseg. Na-
ložbena aktivnost je bila najbolj
izrazita v Celju, Laškem, Rogaš-
ki Slatini in Žalcu. Poleg prede-
lovalne dejavnosti se je delež
naložb povečal tudi v trgovini,
upadel pa je na področju prome-
ta, skladiščenja in zvez.
JANJA INTIHAR
Turizem v števiiicaii
KakoWstna študija zgorr^avinjske trgovine, gostinstva in turizma - Okrogla miza z
novimi zaključki
V Upravni enoti Mozirje so
pripravili zelo podrobno
analizo na področju trgovine
ter gostinstva in turizma na
območju Zgornje Savinjske
doline. Publikacijo so pred-
stavili minuli teden v Gor-
njem Gradu, ko so pripravili
tudi okroglo mizo o trgovini,
gostinstvu in turizmu.
Študijo sla izdelali Bernai
da Čop, referentka za malo
gospodarstvo in cene, ter Tat-
jana Purnat, referentka za tu-
rizem, mentorica je bila Tere-
zija Plaznik, delo pa je koor-
diniral Darko Repenšek, na-
čelnik UE Mozirje. Prikaz sta-
nja trgovine v Zgornji Savinj-
ski dolini je prva tovrstna pub-
likacija, medtem ko je bilo
stanje trgovine in gostinstva
že večkrat obdelano, zadnjič
pred sedmimi leti.
Iz študije izhaja, da je na
območju Zgornje Savinjske
doline 92 registriranih proda-
jaln, v katerih je zaposlenih
225 delavcev, ki so lani, po
podatkih davčne uprave, us-
tvarili nekaj manj kot 15 od-
stotkov prihodkov davčnih za-
vezancev. UE je med trgovci
opravila anketo, iz katere je
razvidno, da so trgovci medse-
bojno nepovezani, nekateri
niso zadovoljni, z odpiralnim
časom trgovin, moti jih tudi
neurejen plačilni promet. Po-
dobno anketo so izvedli tudi
med gostinci. Na območju UE
je 97 gostinskih obratov. Go-
stinci so najbolj nezadovoljni
zaradi kazni, ki jih izrekajo
inšpektorji zaradi kršitev de-
lovnega časa. Na področju tu-
rizma ugotavljajo, da v Zgor-
nji Savinjski dolini naraščata
število gostov in nočitev, da pa
sta najbolj obiskana Mozirski
gaj in Logarska dolina. V doli-
ni dosti pričakujejo od lokalne
turistične organizacije, pod-
jetja Zgornja Savinjska dolina,
saj je treba profesionalizirati
prodajo turistične ponudbe in
razpoznavno oblikovati turi-
stični proizvod Zgornje Sa-
vinjske doline.
Študijo so podrobneje pred-
stavili na zelo dobro obiskani
okrogli mizi, ki so se je poleg
avtorjev udeležili nosilci turi-
stične, gostinske in trgovinske
dejavnosti ter svetovalec vlade
Stane Bizjak. Vesna Čuček iz
Združenja turističnih kmetij
Slovenije, Rika Germ Metlika
iz gospodarske zbornice ter
Marinka Gornik iz obrtne
zbornice. V precej živahnem
pogovoru so udeleženci ugo-
tavljali, da če je turizem pers-
pektivna razvojna panoga
Zgornje Savinjske doline, je
treba v vseh občinah nujno
urediti komunalno in tudi tu-
ristično infrastrukturo; da mo-
ra podjetje Zgornja Savinjska
dolina prevzeti koordinativno
vlogo tako za ponudbo kot
promocijo; da je treba razvoj
turizma na podeželju jemati
kot razvoj celotnega podeže-
lja, ne le posamezne panoge,
posebej še v Zgornji Savinjski
dohni, ki je zaokrožena celo-
ta, vendarle pa se mora odpi-
rati navzven in povezovati z
drugimi turističnimi regijami.
US, Foto: C. SEM
Živilska podjetja
se združujejo
Mlekarne se morajo odločiti do konca januarja 1999 -
Kapitalske povezave nujne zaradi odpiranja trga
v Zadružni zvezi Slovenije
so ustanovili komisije za ka-
pitalsko povezovanje podje-
tij v mlekarstvu, mesni pre-
delavi in vinarstvu ter že
imenovali predsednike teh
komisij. Do povezav bi mo-
ralo priti najkasneje do leta
2000, ko bodo padle vse ca-
rinske ovire za trgovanje z
mlekom in mlečnimi izdelki
ter drugimi živilskimi izdel-
ki med državami članicami
Cefte.
Zamisel o nujnem kapital-
skem povezovanju v živilsko-
predelovalni industriji, kate-
rega osnovni namen je zago-
toviti vsem kmetom odkup
pridelkov tudi v prihodnje, ni
od včeraj. Vodstvo zadružne
zveze in še zlasti njen pred-
sednik Peter Vrisk, si je že
pred pol leta na podlagi izku-
šenj sosednjih držav izdelalo
jasno vizijo povezovanja in se
tudi prepričalo, da bo v nas-
protnem tuja konkurenca
uničila marsikatero podjetje
in mnoge kmete. »Kar tri četr-
tine živilsko predelovalne in-
dustrije v državah Cefte je v
lasti tujega kapitala, tržišče
se utaplja v viških mleka, na
Hrvaškem se soočajo s kon-
kurenco češkega mleka po 22
tolarjev za liter, tujci pa so
skoraj zastonj kupili najbolj-
ša vinorodna območja na Ma-
džarskem,« našteva Peter
Vrisk. »Pogoji kmetovanja so
v vzhodni Evropi zelo ugod-
ni, celo boljši kot na zahodu,
in če se zahodni kmeti zelo
bojijo konkurence z vzhoda,
bi naš strah moral biti še toli-
ko večji.«
Prav zato je po Vriskovem
mnenju nujno kapitalsko po-
vezovanje tako med zadruga-
mi kot med podjetji v živilsko-
predelovalni industriji. »Glede
na to, da so kmetijske zadruge
v glavnem večinske lastnice
podjetij, so tudi najbolj pri-
stojne, da izpeljejo postopek
povezovanja,« pravi Vrisk. »K
sreči se direktorji večine pod-
jetij zavedajo, da je združeva-
nje nujno in da drug brez dru-
gega ne bomo preživeli. Po-
trebnih je bilo kar nekaj pogo-
vorov in prepričevanj, vendar
lahko sedaj z gotovostjo re-
čem, da so odnosi med nami
dobri.«
Pri postopkih povezovanja
so trenutno najdlje v mlečni
industriji. Vodstva mlekarn
naj bi se do konca januarja
prihodnje leto odločila o po-
vezovanju in v primeru inte-
resa do 15. februarja podpisa-
la pismo o nameri. Sledili bi
konkretni postopki, pri če-
mer v zadružni zvezi računa-
jo na finančno pomoč mini-
strstva za kmetijstvo in vlade,
ki naj bi marca razpisala de-
narno pomoč za analizo po-
vezovanja v mlekarstvu. »Od-
ločili smo se, da bomo po-
drobne analize povezovanje
naredih šele potem, ko se bo-
do mlekarji že opredelili do
združevanja, saj ne želimo,
da bi nam kateri od njih oči-
tal, da smo ukrepe napisali
komu na kožo,« pojasnjuje
Peter Vrisk. Podjetja v mle-
karstvu se za sedaj še niso
odločila, ali bi se povezala v
enega ali dva sistema. Vrisk
pravi, da se glede na količine
predelanega mleka pri nas
bolj zavzema za en sistem,
saj bi bilo s tem poslovanje še
bolj racionalno, pa tudi izho-
dišča za pogajanja z vse bolj
močnimi trgovskimi verigami
bi bila ugodnejša.
■■■■■■■ JANJA INTIHAR
V UE Mozirje so z analizo in okroglo mizo v Gornjem Gradu ponovno dokazali, da znajo
prisluhniti okolju, v katerem delajo.
8
KULTURA
Blesteča 90-letnica
Glasbene matice Celje
Koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje
Vsakemu tako spoštljive-
mu jubileju se moramo pri-
kloniti. 90-Ietnemu jubileju
celjske glasbene matice pa še
posebej, saj je s svojim delo-
vanjem ohranjala in vzdrže-
vala tudi slovenstvo v Celju.
Takšen je bil tudi poudarek v
prispevku prodekana Akade-
mije za glasbo v Ljubljani,
rednega profesorja dr. Primo-
ža Kureta, ki se žal sam kon-
certa, v četrtek, 17. decem-
bra, ni mogel udeležiti.
Veliko veselja in občudova-
nja pa je lahko občutilo prisot-
no občinstvo polne dvorane
Narodnega doma, ko je poslu-
šalo koncertni program, ki ga
je izvajal Mladinski simfonični
orkester Glasbene šole Celje
pod vodstvom dirigenta Matja-
ža Breznika z imenitnima soli-
stoma, nekdanjima gojencema
te šole Ano Pusar-Jerič iri
Hinkom Haasom.
Spored je obsegal skladbe, ki
se jih v enem koncertu lahko
loti samo dobro izurjen simfo-
nični orkester, predvsem pa tu-
di izkušeni dirigent. Simfonič-
ni orkester celjske glasbene šo-
le smo že spomladi, na reviji
simfoničnih orkestrov sloven-
skih glasbenih šol v Krškem,
ocenili za najboljšega. Pa je v
četrtek kljub temu še enkrat
presenetil.
Po uvodni Dolarjev! glasbi je
z monomentalno in dovršeno
Sibeliusovo glasbeno upodobi-
tvijo finske osebnosti in duha
»Finlandia« dokazal, da je to
orkester, ki mu poslušalec ne
bi pripisal tako mladih let. V
Allegro moderatu iz slovitega
Griegovega klavirskega kon-
certa se je pokazal še kot pri-
meren sogovornik našemu pia-
nističnemu odličniku Hinku
Haasu. Seveda je tudi tu prišlo
do veljave predvsem dirigento-
vo učinkovito in precizno vo-
denje orkestra.
Tudi po odmoru, ko je z
arijama iz Dvofakove Rusalke
in Verdijeve opere Moč usode
koncert oplemenitila sopra-
nistka Ana Pusar-Jerič, prima-
dona mnogih slovitih svetov-
nih opernih odrov, je orkester
deloval homogeno in se muzi-
kalno odzival dirigentu.
V najavljenem programu je
odigral še Verdijevo koračnico
iz opere Aida, Straussov valček
Na lepi modri Donavi in
Dvofakov Slovanski ples št. 8
op. 46. Nedvomno bi izredno
okusno Brežnikovo interpreta-
cijo te slovite Straussove »ple-
sne simfonije« sprejeli tudi naj-
bolj razvajeni avstrijski an-
sambli in dirigenti. V Sloveniji
ne vem za bolj nadobudnega
mladega dirigenta s tako prefi-
njenim okusom in primernim
dirigentskim nastopom, ki ta-
ko obvlada orkestralni korpus,
to pot še posebej delikatna tro-
bila in pihala. Tudi v drznem
pizzicato dodatku in ponovlje-
nem Slovanskem plesu je dal
vedeti, da bomo o njem še
dosti slišali. Upam, da ga bomo
ob tem tudi dostikrat videli na
naših koncertnih odrih.
Lepo in prav je bilo, da sta
koncert dbiskala tudi predstav-
nika ministrstva za šolstvo,
predvsem pa je logično, da je
ravnatelj celjske glasbene šole
mag. Vid Marčen za šolo prejel
županovo priznanje za izje-
men razvoj in kvalitetno rast, s
katero nadaljuje tradicijo Glas-
bene matice Celje. V odsotno-
sti župana je priznanje podeli-
la mag. Aleksa Gajšek-Krajnc,
vodja županovega kabineta.
CIRIL VERTAČNIK
Mulan na lorti
Ob premieri Disneyevega risanega filma Mulan so v Celjskih kinematografih pripravili
presenečenje za obiskovalce.
Pred začetkom predstave so lahko številni ljubitelji risanih filmov poskusili dobrote iz
restavracije Kitajski dvor na Teharski cesti v Celju. Mulan namreč temelji na eni najbolj
priljubljenih kitajskih legend o pogumni mladenki, ki postane bojevnik in reši cesarstvo pred
Huni.
Po koncu filma so se lahko gledalci posladkali še z velikansko torto s podobo Mulan. ki so jo
spekli v slaščičarni Zvezda v Celju. TC, Foto: GK'
P0tliiO€lf
piesilii immlu
v Plesnem teatru Igen
Studia za ples Celje mineva
december v znamenju šte-
vilnih gostovanj sirom Slo-
venije, saj celjski plesalci
najmlajšim po vsej državi
delijo svoja plesna darila.
Doma, v Celju, se v ciklu-
su več kot tridesetih pred-
stav plesne slikanice Vidko-
va srajčica predstavljajo
otrokom iz vrtcev Zarja in
Tončke Čečeve, s to predsta-
vo gostujejo tudi pri malč-
kih v Vojniku in na Dobrni.
V nedeljo, 27. decembra ob
15. uri, bodo Vidkovo srajči-
co uprizorili tudi v trnovelj-
skem gledališču Zarja, po
predstavi pa bo otroke obi-
skal dedek Mraz. IS
ZAPISOVANJA
Veseli december
Piše: TADEJ ČATER
December je pravzaprav me-
sec kot vsak drug. Če že ima
kakšno posebnost, potem je ta
njegova posebnost zgolj v od-
sotnosti zabave. Paradoksal-
no, kajne? Pa vendar zelo di-
skutabilno.
Samo za ilustracijo: pred-
stavljajte si, kako bi izgledalo
vaše vsakodnevno življenje, če
ne bi bilo tistih raznoraznih
partijev, poslovilnih veselic,
uradnih sprejemov... Dolgoča-
sno. In verjamem, da je tudi
velika večina teh uradnih sre-
čanj ob koncu leta ena sama
žalost. Da se tja odpravljate
zgolj zato, ker tam pač morate
biti. Ker ste del nekega podjet-
ja, ki je svoje delo za letos
zaključil, vi pa imate namen
biti del pogona tega istega
podjetja še v prihodnjem letu.
In se potem s sodelavci pogo-
varjate, kako komaj čakate,
da mine tale nori december,
da bi se radi končno vsaj mal-
ce naspali, si odpočili... Ja,
nekateri pa odpotujejo. Zelo
praktično. In se izognejo vsem
obveznostim in vsem tistim ve-
selicam, pijančevanju... Ja, ta-
ko pač je to. ■
Toda zabava, na katero smo
povabljeni skozi vse leto, to
vendarle ni. Zabava je v de-
cembru stvar vas samih. Da bi
se vi zabavali ničesar ne nare-
dijo tisti, ki so za ta poklic
plačani: športniki, kulturniki,
umetniki, entertainerji... Vsi ti
gredo v decembru na počitni-
ce. Vsi ti si december kot mesec
veselja vzamejo kot mesec, v
katerem si lahko malce odpo-
čijejo. Kar je huda napaka. Ker
zabava v devetdesetih ne more
biti več samo stvar resničnosti,
ne more biti spontan dogodek,
ki si ga privoščite s prijatelji,
zabava je tisto, kar pravza-
prav plačate. Zabava so roko-
metne in košarkarske tekme,
zabava je gledališče, je televi-
zija, so shoivi, zabava je konč-
no surfanje po intemetu... Ja,
tudi internet namreč plačate.
Oziroma drugače; zabava je
tisto, kar lahko kupite. Ne pa
kar si lahko privoščite, ne da
bi za to odšteli en sam tolar
Smisel zabave je v devetde-
setih, postindustrijski dražbi v
denarju, v razsipanju denarja.
V tem, da vas zabavajo drugi.
Vi pa ste samo voayeL Opazo-
valec. Uživalec v opazovanju.
Ali pa obratno; ekshibicionist,
ki si služi denar s tem, da ga
drugi opazujejo. Samo dve vr-
sti zabavi sta še ostali: voa-
yerstvo in ekshibicionizem. In
ker so šli ekshibicionisti, vsaj
večina njih, počivat, so voayer-
ji ostaU brez objekta opazova-
nja. Objekta, ja, v očeh voayer-
ja je ekshibicionist zgolj ob-
jekt. Kot je nasprotno, v očeh
ekshibicionista voayer sub-
jekt. Ker ekshibicionist mora
pogled čutiti, čutenje pa lahko
oddaja, žarči, le voayer, nek-
do, ki ob tem ko opazuje tudi
razmišlja, ohranja elemente
subjekta. In obratno; vsi tisti
košarkarski igralci tam na
igrišču so za voayerja le objek-
ti. Ki so v njegovi službi. Ki
delajo zanj.
Rokometaš, ki teče v proti-
napad, je le stroj, je le mašina,
objekt, namesto njega bi lahko
tekla želva, lahko bi pognali
robota... In ne glede na to, ali
zabije gol ali mu strel vratar
spektakularno obrani, voayer
se zabava. Je zadovoljen. Ga
prav malo briga, kaj za vraga
se bodo ekshibicionisti med
sabo dogovorili, kakšen
»deal« imajo...
Tudi župnik na prižnici ji
samo ekshibicionist (upam,
da ne bo kdo razumel naro-
be, namreč v pomenu ekshi-
bicionista, kakršne srečuje-
mo na železniških postajah),
ki opravlja službo objekta.
Zabavljača za vernike. Cer-
kev, denimo, si je omislila
lastno televizijo. Uredila je
spletne strani. Zakaj? Da bi
se razkazovala. Da bi zaba-
vala. In ob tem tudi sama
uživala. Se zabavala. Bila
opazovana.
Povedati hočem naslednje;
vedeli december je morda res
vesel, ni pa zabaven. Ker je
utrujajoč. Zabava pa naj ne bi
utrujala. Voayer se ne utruja.
Ekshibicionist, če seže utrudi,
dobi plačilo, ki tisti trud po-
plača. In kaj storiti? Nič, preži-
veti še teh nekaj dni, in se v
januarju končno sprostiti tel
prepustiti zabavi.
Srebro mozirske knjižnice
V petek zvečer so z odprt-
jem priložnostne razstave in
koncertom skupine Duma
Levantina slovesno proslavi-
li četrt stoletja mozirske
knjižnice.
Začetek knjižničarstva v
Mozirju sega v leto 1877, ko
je v kraju začela delovati či-
talnica, ki se je obdržala do
druge svetovne vojne. Po voj-
ni so zbrali preostanke slo-
venskih knjig, za prvo izposo-
jo je poskrbelo prosvetno
društvo, pri večanju knjižne-
ga fonda pa je pomagal celjski
okraj. V zgodnjih sedemdese-
tih letih so ustanovili kultur-
ne skupnosti, s tem se je iz-
boljšal gmotni položaj kultu-
re, prvenstven pa je bil razvoj
knjižničarstva. Občinsko ma-
tično knjižnico v Mozirju so
uradno ustanovili 1. junija
1973. Temu je sledil skokovit
razvoj knjižničarstva, saj so
postopoma ustvarili mrežo
izposojevalnic po celi Zgornji
Savinjski dolini.
V četrt stoletja so v knjižni-
ci zbrali več kot 51 tisoč
enot. včlanjenih je skoraj 5
tisoč prebivalcev, število iz-
posojenih knjižničnih enot
se bliža številu 65 tisoč, let-
no knjižnico obišče več kot
27 tisoč obiskovalcev; to delo
pa obvladajp štirje strokovni
delavci. Poleg tega v knjižni
ci skrbijo za ure pravljic, lite
rarne večere, razstave in or
ganizirajo različna gostova
nja. Leta 1992 je knjižnica
organizacijsko prešla pod
okrilje Zavoda za kulturo
Mozirje in opravlja večino
dejavnosti znotraj zavoda. V
knjižnici jih tare samo po
manjkanje prostora, pred
vsem se to pozna pri čitalnici
in delu z najmlajšimi.
Na razstavi, ki so jo v mozir-
ski galeriji odprli v petek, sO
na ogled slike in fotografije, Ki
pričajo o živahnem delu *
knjižnici. Razstava bo na o^-
KULTURA
9
Dostopna vojaška skrivnost
Izšel že četrti od sedmih zvezkov vojaškega zemljevida 1763-1787
Pri Zgodovinskem inštitu-
tu Znanstveno raziskovalne-
ga centra SAZU so pred krat-
kim predstavili projekt, ki so
ga izpeljali skupaj z Arhi-
vom Republike Slovenije in
ob podpori državnih znans-
tvenih ustanov Slovenije in
Avstrije. Izšel je že četrti od
sedmih zvezkov Jožefinske-
ga vojaškega zemljevida.
Pod tem imenom je na-
mreč izšel, začetek obsežne-
ga dela pa sega v čas, ko je
cesarica Marija Terezija leta
1763 ukazala izdelati vojaško
topografsko izmero svojega
cesarstva, zemljevid pa je iz-
šel z imenom njenega sina
cesarja Jožefa II. zato, ker je
cesar podprl vojaško zemlje-
pisno zbirko.
Omenjeni zemljevid sodi
med prve tovrstne izdelke ve-
likega merila v Evropi. V svo-
jem času je veljal za strogo
varovano vojaško skrivnost,
saj je bil dostopen le s cesarje-
vim dovoljenjem. Šele v 19.
stoletju se mu je lahko »pribli-
žala« tudi znanost in to je
izrednega pomena, kajti
omenjeni zemljevid je izred-
no dragocen vir za preučeva-
nje preteklosti dežel, ki jih
zajema. Z njegovo pomočjo je
možno preučevati sestavo tal,
rastlinstva in celo gospodar-
sko zgodovino. Zemljevid
vsebuje 4685 sekcij in za vsa-
ko sta bila izdelana barvni
original in kopija. Kar ni bilo
vidno na zemljevidu, so pose-
bej zapisali v posebnih zvez-
kih: od stanja poti in cest,
prehodnosti terena sicer, oz-
načili so prometne objekte in
opisali gospodarske razmere.
Celoten projekt so izdelali v
manj kot 25 letih, pozneje so
dodali še Istro in Furlanijo.
Pri nas so doslej izšli štirje
zvezki in sicer vsak v dveh
delih. Prvi zajema območje
Bele Krajine, Dolenjske s Ko-
čevskim in Novim mestom,
drugi tudi večji del Dolenj-
ske, Ljubljano in Notranjsko,
Litijo in Brežice, tretji pa Be-
neško Istro in Benečijo in ve-
lik del Slovenije med Hrvaš-
ko in Istro. Najnovejši, četrti
zvezek sta pripravila kot av-
torja Vincenc Rajšp in Alek-
sandra Širše, zajema pa po-
dročje Gorenjske, manjši del
kronovine Koroške, večji del
Julijskih Alp s Triglavom, Bo-
hinjsko in Blejsko jezero, Ka-
ravanke in Kamniške Alpe,
Polhograjske Dolomite in več
mest.
Omenjeni zemljevid omo-
goča nov pristop do okolja v
katerem živimo, posebej pa
je zanimiv tudi zaradi svoje
večjezičnosti, saj se topograf-
ska imena pojavljajo v petih
jezikih: slovenščini, nemščini,
furlanščini, italijanščini in hr-
vaščini.
DRAGO MEDVED
Oživitev iculturnega
delovanja
Na programsko volilni
konferenci so se v domu Svo-
bode v Celju prejšnjo sredo
zbrali člani Kulturno pros-
vetnega društva Svoboda Ce-
lje, ki bo v naslednjem letu
obeležilo častitljivi jubilej,
80-letnico svojega delovanja.
V zadnjem času v društvu
ponovno beležijo oživitev
kulturnega delovanja, temu
primerno pa želijo utrditi or-
ganiziranost društva. Poleg
plesne sekcije, sekcije Lord
(starejših članov) ter ansamb-
la Venus. se jim je v zadnjem
času pridružil tudi znani glas-
benik Brane Klavžar s svojim
ansamblom in s šolo diatonič-
ne harmonike. Oživljajo tudi
delo tamburaške sekcije,
medtem ko je sekcija Celjskih
likovnikov s 34 člani ter last-
no likovno šolo zdaleč najbolj
aktivna in tudi odmevna v
celjskem in slovenskem kul-
turnem prostoru, saj njeni
člani prirejajo številne samo-
stojne in sodelujejo na sku-
pinskih razstavah ter se ude-
ležujejo likovnih kolonij.
Na občnem zboru 16. de-
cembra so se člani za večde-
setletno delo in predsedniko-
vanje zahvali dosedanjemu
predsedniku Feliksu Smoli,
za novega predsednika pa so
izvolili znanega glasbenika
Andreja Cimermana. Poseb-
no priznanje so namenili dru-
žini Cimerman, katere člani
večih generacij delujejo v celj-
ski Svobodi že od leta 1945.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Učiteljev glasbe
je premalo
v minulem letu smo v
Sloveniji potrebovali kar
260 učiteljev glasbe, ven-
dar število diplomantov s
tega področja ne dohaja
dejanskega povpraševanja.
V velenjski glasbeni šoli
naj bi že v naslednjem štu-
dijskem letu pričeli z uni-
verzitetnim študijem in-
strumentalne pedagogike,
v katerem bo lahko redno
študiralo 30 študentov, v
izrednem študijskem pro-
gramu pa bo na voljo 15
vpisnih mest.
V sredo, 16. decembra, so
Mestno občino Velenje obi-
skali rektor mariborske uni-
verze dr. Ludvik Toplak,
dekan Pedagoške fakultete
iz Maribora dr. Franc Roz-
man in predstojnik oddelka
za glasbeno pedagogiko
mag. Maks Feguš. S pred-
stavniki občine in ravnate-
ljem velenjske glasbene šo-
le mag. Ivanom Marinom
so še enkrat potrdili sklep o
začetku univerzitetnega
študija instrumentalne pe-
dagogike, ki so mu dali ze-
leno luč že lani v senatu
mariborske fakultete. »Štu-
dij bo izrazito pedagoško
naravnan in bo omogočal
izobraževanje za vse instru-
mente in solo petje,« je po-
vedal mag. Ivan Marin. V
Sloveniji doslej ni bilo mož-
no študirati harmonike, štu-
dij saksofona pa v Ljubljani
šele uvajajo. Zanimanje za
študij instrumentalne peda-
gogike je po besedah Ivana
Marina dokaj veliko. Dr.
Ludvik Toplak je izrazil za-
dovoljstvo nad novim uni-
verzitetnim programom in
posebej opozoril tudi na pri-
ložnost tako imenovanega
kreditnega študija oziroma
izmenjave študentov.
Študij instrumentalne pe-
dagogike bo mogoč v novih
prostorih velenjske glasbe-
ne šole, ki je lani dobila pri-
zidek, vreden več kot 500
milijonov tolarjev. Na nižji
in srednji glasbeni šoli v Ve-
lenju imajo letos blizu tisoč
učencev iz 48 slovenskih
občin, ki jih poučuje 84 pro-
fesorjev. K.L.
Odicapicedo Pinga
v Slovenskem ljudskem gledališču Celje so s tremi predstavami Rdeče kapice v izvedbi
Mojega gledališča iz Ljubljane v petek začeli 13. Teden otroškega programa.
Predstave na gledališkem odru. namenjene najmlajšim, se bodo vrstile še vse do četrtka, 24.
decembra, ko ob 15. uri pripravljajo slovesen zaključek letošnjega TOP. Za danes, v torek, sta v
gledališču napovedani dve predstavi Kralja v časopisu. Primorsko dramsko gledališče iz Nove
Gorice pa bo na odrskih deskah nastopilo ob 10. in 12. uri. Jutri ob 13. in 14.30 uri in v četrtek ob
11. uri si bodo otroci lahko ogledali Mojco Pokrajculjo Bine Štampe Žmavc v izvedbi domačega
ansambla, slovesen zaključek 13. TOP pa se bo začel z lutkovno igrico Zgodba o Pinguj
Lutkovnega gledališča J. Pengov iz Ljubljane in nastopom celjskega Plesnega gledališča Igen ter
zaključil z obiskom dedka Mraza. IS. Foto: GK i
PRIREDITVE
I GtEDAlISCE
VSLG vCc
10. in 12. un gusiovdio l-ii-
morsko dramsko gledališče
iz Nove Gorice s predstavo
Kralj v časopisu, ob 19.30 bo-
do uprizorili predstavo Mož
za Zofijo, jutri ob 13. in 14.30
in v četrtek ob 11. uri bodo
uprizorili Mojco Pokrajculjo.
v četrtek ob 15. uri pa bo
zaključek 13. Tedna otroške-
ga programa z uprizoritvijo
Zgodbe o Pingu, s katero bo
gostovalo Lutkovno gledališ-
če J. Pengova iz Ljubljane,
sodeloval pa bo Plesni teater
Igen Studia za ples Celje s
koreografijami Igorja Jelena.
V KUD Zarja v Trnovljah
bo v nedeljo ob 15. uri nasto-
pil plesni teater Igen s preed-
stao Vidkova srajčica, po
predstavi bo še obisk dedka
Mraza.
^ itONCERtI
V cerkvi Sv. duha v Novi
vasi bo nocoj ob 19. uri božič-
ni koncert vokalne skupine
Cvet.
V Narodnem domu v Celju
bo jutri, v sredo, ob 18. uri
božično-novoletni koncert
gimnazijskega KUD Anton
Aškerc, s pianistoma Simo-
nom Dvoršakom in Gregor-
jem Delejo. V soboto ob 19.30
pa bo novoletni koncert Celj-
skega godalnega orkestra s
solistko Andrejo Zakonjšek.
V Zadružnem domu na
Ljubečni bo jutri ob 19. uri
božični koncert pevskih zbo-
rov KUD Ljubečna: moškega,
pod vodstvom Gorazda Že-
leznika in ženskega, pod
vodstvom Vide Bukovac. So-
delovali bodo mešani kvartet
Shalom ter mladinski in
otroški zbor OŠ Ljubečna.
V kinu Union v Celju bo v
petek ob 19.30 božični kon-
cert CPO Žabe, pod vodstvom
Tomaža Grintala.
V cerkvi Sv. Cecilije v Ce-
lju bo v soboto ob 17.30 sed-
mi božično-novoletni koncert
Moškega pevskega društva
Pod gradom Celje, pod vods-
tvom Matjaža Železnika.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
17. uri praznični koncert pev-
skih zborov Osnovne šole
Dobrna.
V Kulturnem centru v Laš-
kem bo jutri ob 19.30 božič-
no-novoletni koncert Orke-
stra slovenske vojske, pod
vodstvom Francija Rizmala.
V Domu kulture v Velenju
bo v soboto ob 16. uri otroški
musical »Božična zgodba«,
kjer bodo otroci prepevali
najlepše božične pesmi vsega
sveta.
V Osnovni šoli v Šentjurju
bo danes ob 17. uri nastop
Otroškega in mladinskega
pevskega zbora, učiteljskega
kvarteta, instrumentalne
skupine in bivših učencev.
V Kulturnem domu na Po-
nikvi pri Grobelnem bo v
soboto ob 16. uri božično-no-
voletni koncert Mešanega ko-
mornega zbora Ponikva z go-
sti - folklorno skupino Dolga
Gora.
V farni cerkvi v Dramljah
bo v soboto ob 17. uri božič-
no-novoletni koncert Celjske-
ga pevskega društva.
V večnamenski dvorani v
Zrečah bo nocoj ob 19. uri
predpraznični koncert stare
glasbe.
V Zdravilišču Atomske To-
plice bo v nedeljo ob 17. uri
božično-novoletni koncert
skupine zamejskih Slovencev
iz Italije, z vokalno-instru-
mentalno skupino Nomos iz
Trsta.
V ZlatoiUf.,....... .    -iju
bodo jutri, v sredo, ob 21. uri
odprli božično razstavo Nar-
cisa Kantardžiča, iz lastne
zbirke Andreje Gole.
V mestni galeriji Riemer v
Slovenskih Konjicah je raz-
stava umetniških del Marija-
na Mančka, Daniela Demšar-
ja, Silvana Omerzuja, Mojce
Cerjak, Ančke Gošnik Godec,
Jelke in Matjaža Schmidta,
Dunje Župančič in Karla ter
Nine Zelenko.
V galeriji Keleia je do 20.
januarja na ogled razstava
slik Andreja Jemca.
V Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu je odprta raz-
stava del na temo Čarna Soča,
slikarja Rudija Benetika.
V Galeriji sodobne umet-
nosti je razstava nagrajencev
Društva likovnih umetnikov
Maribor.
V Galeriji sodobne umet-
nosti je na ogled razstava ki-
parke Dube Sambolec z na-
slovom »Devided Zones«.
V Osrednji knjižnici v Ce-
lju je do 31. decembra na
ogled razstava starih fotogra-
fij Žalca _bbSpomini še živi-
jo«, v Levstikovi sobi pa je
stalna razstava Življenje in
delo Vladimirja Levstika.
Muzej novejše zgodovine
ima do konca leta na ogled
Slovensko zobozdravstveno
zbirko. Otroški muzej razsta-
vo Hitreje, višje, močneje, v
Starem piskru pa je na ogled
razstava »Zatirani, a nikdar
poteptani«.
Na Dobrni je na ogled raz-
stava grafik akademske sli-
karke Seide Belagovič iz Pod-
gorice, v organizaciji Limita
Štore.
V avli Splošne bolnišnice
Celje je do 15. januarja na
ogled razstava likovnih izdel-
kov dijakov 1. letnikov Sred-
nje zdravstvene šole Celje.
Na Glavni pošti razstavlja
Marinka Kerstein, v Etolu
Danijana Bohorč, v hotelu
Merx Desanka Kreča, v jedil-
nici Bolnišnice Zdenka Vin-
šek, v Celjskem domu Vlado
Geršak in v galeriji Vovk je
razstava slik Tonija Moharja,
stalno pa razstavlja svoje sli-
ke Anton Repnik.
W   OSTAlO  •!
v Centru interesnih dejav-
nosti v Celju bo danes ob 18.
uri novoletna produkcija vseh
skupin Plesnega Foruma z
zaključkom in prihodom ded-
ka Mraza.
Slovensici olctet na Rečici
Na povabilo članov Turističnega društva Rečica ob Savinji
bo prišel v goste Slovenski oktet. Božični koncert bodo
pripravili v župnijski cerkvi sv. Kancijana na Rečici v soboto,
26. decembra, ob 18. uri.
10
REPORTAŽA
Najbolj izobraženi Slovenec
Prof. dr. Jože Krošovec ima štiri doktorale znanosti ter je član Evropske in Slovenske akademije znanosti in umetnosti - 2 Rudnice nad Porfcetrtkom io univerz v Rimu/
Jeruzalemu, pariške Sorbone in drugih
Za duhovnika prof. dr. Jo-
žeta Krašovca ugotavljajo,
da je najbolj izobraženi Slo-
venec. Odraščal je na od-
maknjeni kmetiji na Rudni-
ci nad Podčetrtkom, nato je
odšel v veliki svet, od koder
se rad vrača na Kozjansko.
Tam so korenine njegovega
zanimanja za bibHcistiko in je-
zike. Danes je med vodilnimi
svetovnimi strokovnjaki za
biblicistiko, s poudarkom na
Stari zavezi, ki vključuje semi-
tistiko (raziskovanje literature
v semitskih jezikih). Prof. dr.
Jože Krašovec v glavnem ob-
vlada vse sodobne evropske
jezike, latinščino, staro gršči-
no, staro in novo hebrejščino
ter starodavni ugaritski, feni-
čanski in aramejski jezik, ki so
danes mrtvi jeziki.
Prvič je doktoriral iz stilisti-
ke v hebrejščini in drugih se-
mitskih jezikih. Doktorat je
opravil v Rimu in to v nemš-
kem jeziku. Drugo doktorsko
disertacijo je zagovarjal v an-
gleškem in hebrejskem jezi-
ku, na Hebrejski univerzi v
Jeruzalemu (s podobnega po-
dročja), tretji in četrti doktorat
pa v francoščini. To je bilo na
pariški Sorboni in pariškem
Katoliškem inštitutu (iz filozo-
fije in religijske antropologije).
Ime tega 54-letnega znans-
tvenika izgovarjajo s spoštova-
njem tako v Slovenski kot
Evropski akademiji znanosti in
umetnosti, bil je tudi urednik in
prevajalec novega prevoda Bib-
lije v slovenščino, organizator
velikega mednarodnega simpo-
zija o Svetem pismu v Ljubljani,
odlikovan s Srebrnim znakom
Republike Slovenije, je redni
profesor Stare zaveze na ljub-
ljanski Teološki fakulteti...
Od Dalmatina do
Krašovca
Pogosto ga vidimo na tele-
vizijskem ekranu. Tam je gle-
dalcem predstavljal Sveto pi-
smo in svetopisemske kraje.
Pred nekaj dnevi smo ga
lahko videli med televizijskim
prenosom iz ljubljanskega
■Cankarjevega doma, kjer je bi-
la prireditev ob izidu zbornika
Interpretacija Svetega pisma,
sadu ljubljanskega mednarod-
nega simpozija o Bibliji. Na
predstavitvi zbornika je sedel
skupaj z najvišjimi predstavni-
ki slovenske države. Omenje-
ni zbornik, ki obsega blizti dva
tisoč strani, je doslej najobsež-
nejši svetovni priročnik o pre-
vajanju Biblije v različnih ob-
dobjih, v različne jezike.
V njem je večina študij v
angleškem jeziku, dobra četr-
tina v nemščini in francoščini,
vse pa imajo uvod in povze-
tek v slovenščini. Izdajatelja
sta založba Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti ter
britanska Sheffield Academic
Press, ki ga bo poslala na
knjigarniške police po vsem
svetu. Na platnicah dela, ki ji
pravijo poznavalci »knjiga le-
ta«, je ime glavnega urednika
Krašovca. Doslej še ni bilo
slovenske knjige, ki bi ji uspe-
lo tako prodreti v veliki svet.
Ljubljanski mednarodni sim-
pozij je prof. dr Jože Krašovec
organiziral 1. 1996, ko je izšel
nov prevod Biblije v slovenšči-
no. Vsi naši prejšnji prevajalci so
jo prevajali iz izvirnih besedil le
deloma ter so se posluževali
njenih prevodov v grščino in še
posebej v latinščino. Nov pre-
vod v slovenščino, ki upošteva
točnost izražanja in lepoto jezi-
ka, je izjemno delo, ki ga je
zmogel le tako izobraženi člo-
vek, kot je Jože Krašovec, sku-
paj s sodelavci. Na skrbi je imel
strokovno ter v veliki meri tudi
tehnično organizacijo obsežne-
ga dela, bil je organizator in
urednik novega prevoda. Pre-
vedel je najzahtevnejši del, Psal-
me in Žalostinke Stare zaveze.
Delo je nastajalo več kot de-
setletje in pol. V tujih znans-
tvenih krogih so posebno po-
zorni na izjemno razmerje
med uvodom, opombami in
dodatki. Strokovnjaki svetov-
ne Biblične družbe iz Londo-
na so opazili izjemno kako-
vost slovenskega prevoda in
spremljevalnega besedila.
Podcetrteški božič
Jože Krašovec se je zelo za-
nimal za knjige in jezike že v
osnovnošolskih letih. Odraščal
je v značilni kmečki družini, ki
jo je bogatilo osem otrok.
Njegov oče je bil velik ljubitelj
knjig. Ob dolgih zimskih večerih
jim je po več ur bral zanimive
knjige, saj so imeli doma celot-
no Mohorjevo knjižnico ter
druge knjige. Malega Jožeta je
najprej navdušila povest o Mi-
klovi Zali, ena od mnogih, ki jo
je oče prebiral ob svetlobi karbi-
dovke. Mama, ki je vmes predla
volno na kolovratu ali pletla
puloverje za številno družino, je
rada prisluhnila.
Krašovčevi so živeli na od-
maknjeni kmetiji v hribovju
Rudnice. Oče je bil zelo talenti-
ran in se je poleg kmetovanja
ukvarjal z mizarjenjem, čev-
ljarstvom, sadjarstvom... Tako
je izdeloval sode in omare, de-
lal čevlje, sadil sadno drevje
povsod, kjer je bilo mogoče...
»Spomini na Kozjansko so
izredno lepi,« se rad spominja
najbolj izobraženi Slovenec.
»Posebej moram omeniti po-
štenost in delavnost staršev ter
njihov čut za pravičnost. Zelo
močan vtis je naredila name
tudi pokrajinska lepota Rudnice
in širše okolice.« Rad se spomi-
nja osnovne šole v Podčetrtku,
še posebej ravnatelja Jožeta
Brileja. V šali omenja celo do-
godek iz 2. razreda, ko ga je
Brilejev predhodnik po pouku
zaprl, ker je preskočil gredo,
vendar je iz »zapora« pobegnil.
Pozimi so z domačega hriba
fantje k pouku odsmučali, sestri
sta jim slediH zadaj. V šoli je bil
na koncu odličnjak ter predsed-
nik pionirske organizacije, v
nižjih razredih zaradi obilice
kmečkega dela včasih dober in
prav dober
V šoli sta ga zamikala nemš-
ki jezik in slovenska književ-
nost. Sveto pismo je začel
spoznavati    v    podcetrteški
cerkvi, kjer je več let ministri-
ral ter obiskoval verouk. V do-
mači knjižnici na Rudnici so
imeli mariborsko izdajo Svete-
ga pisma v štirih knjigah, ki sta
jih starša zelo spoštovala. Zelo
rad je prebiral tudi Lampetove
Zgodbe Svetega pisma, del
Mohorjeve knjižnice.
Med najlepšimi mladostnimi
spomini je družinsko prazno-
vanje božiča. »Zlasti nočna pot
skozi gozd k polnočnici, pogo-
sto po snegu. Če snega ni bilo,
si je družina svetila s petrolej-
ko.« Mama je vedno poskrbela
za orehovo potico in mesne
izdelke, ki jih takrat ni bilo na
pretek. Ob jaslicah, pred pol-
nočnico, so se posebej posvetili
molitvi rožnega venca.
Na koncu osemletke se je
Jože dokončno odločil za du-
hovniški poklic, kar je čutil že
od 7. leta starosti. Obljubljali
so mu štipendije, lahko bi bil
učitelj, vendar se je odločil
drugače.
Poliglot z Rudnice
v malem semenišču, v sred-
nji verski šoli v Vipavi, je bilo
za znanja željnega Jožeta
idealno okolje. »Disciplina in
oddaljenost od doma sta pri-
pomogli, da sem se povsem
posvetil šoli.« Z velikim zani-
manjem se je učil grščine, la-
tinščine, nemščine in francoš-
čine. Dijaki so najmanj marali
grščino, Jože Krašovec pa naj-
bolj. Maturitetni nagovor za
profesorje' je pripravil kar v
starogrškem jeziku.
S študijem je nadaljeval na
ljubljanski in mariborski fakul-
teti ter bil v 6. letniku v mari-
borskem semenišču prefekt
skupaj s sedanjim maribor-
skim škofom dr. Francem
Krambergerjem. Teden dni po
diplomi je opravil magisterij iz
teoloških znanosti ter v jeseni
nadaljeval študij na Bibličnem
inštitutu v Rimu. Tam je 1. 1976
opravil doktorat kot doslej edi-
ni slovenski »doktor Svetega
pisma«. Vmes je bil leto dni v
Jeruzalemu, v Francoski biblič-
ni in arheološki šoli.
Z 32. leti je začel predavati
na slovenskih teoloških fakul-
tetah. Po dveh letih se je vrnil v
Jeruzalem, kjer je v borih
dveh letih doktoriral na oddel-
ku filozofske fakultete za he-
brejski jezik in literaturo. Po-
tem je bil nekaj časa v domovi-
ni, kjer se je posvetil razisko-
valnemu delu, 1. 1986 je končal
tretjo doktorsko disertacijo v
Parizu... Nato je občasno razi-
skoval in predaval na tujem,
največ v Jeruzalemu in v An-
gliji, še posebej v Cambridgeu.
Lani je bil v Caml^ridgeu tri
mesece ter dva meseca na
miinchenski univerzi, imel je
predavanji v Jeruzalemu (na
svetovnem kongresu ob 50-
letnici najdbe mrtvomorskih-
kumranskih rokopisov ter na
svetovnem kongresu za ju-
dovske študije), čez mesec dni
pa je bil že v Atenah (na aka-
demskem forumu združenih
bibličnih družb za animatorje
prevajanja Svetega pisma).
Letos je predaval v Oslu (na
svetovnem kongresu za sta-
rozavezne študije, kjer je bil
predsedujoči za največje šte-
vilo plenarnih predavanj) ter
nato v Frankfurtu (spet na
akademskem forumu biblič-
nih družb). »Predavanja vza-
mejo veliko energije in to na
račun raziskovalnega dela.
Zato dajem prednost vrhun-
skim simpozijem in kongre-
som, kjer lahko rezultate svo-
jih raziskav predstavim med-
narodni znanstveni javnosti.«
Njegova redna služba je na
ljubljanski Teološki fakulteti,
kjer je profesor ter predstoj-
nik katedre in inštituta za sve-
topisemske vede. Poleg vsega
mu je slovensko ministrstvo
za znanost odobrilo dva pro-
jekta, kjer so vključeni trije
mladi raziskovalci.
Nič vec smučanja
v zadnjem letu se njegov
delavnik začenja z jutranjo
mašo ob 6. uri, v ljubljanski
stolnici. Če ni v predavalnici,
se praviloma posveča razisko-
valnemu delu. Ima precej se-
stankov na fakulteti ter v Slo-
venski akademiji znanosti in
umetnosti, s slovensko litur-
gično komisijo in podobno.
»Včasih sem utegnil kakšen
popoldan na smučanje na Go-
renjsko, na drsanje v Tivoli ali
občasno na kopanje.« Zdaj je
preobremenjen, zato se je za-
radi zdravja posvetil kratkim
sprehodom. V zadnjih treh le-'
tih so se celo sprehodi skrčili
na pot z ene seje na drugo.
Na dopustu v pravem pome-
nu besede pa ni bil nikoli.
Tako je v zadnjih letih v
domačih kozjanskih krajih,
kjer so njegova mama, bratje
in sestri, le nekajkrat na leto.
»Morda so krivi, da ni več
obiskov, naši redni stiki po
telefonu.« Najstarejša, sestra
Marija, je poročena na kmeti-
ji v Lipovcu pri Grobelnem,
brat Janez je dekan v Rogaški
Slatini, Hedvika je poročena
na kmetiji v Malih Rodnah pri
Rogaški Slatini, Edi je zapo-
slen na srednji šoli v Franciji,
Mirko je v Mariboru škofijski
ekonom ter predsednik nad-
zornega sveta Krekove ban-
ke, Erih je v Rogaški Slatini
lastnik in direktor podjetja
Keros, najmlajši Lojze, ki je
misijonaril v Ekvadorju, pa je
župnik v Podčetrtku.
In načrti prof. dr. Jožeta
Krašovca? »Za bližnjo in dalj-
no prihodnost sem si zastavil
dva velika projekta«. Nadalje-
val bo z raziskavami s po-
dročja krivde in sprave, s po-
sebnim poudarkom na staro-
judovskih virih, vključno z
mrtvomorskimi rokopisi.
Obenem, na temelju prejšnjih
raziskav, načrtuje komentira-
ni prevod vsaj glavnih, če že
ne vseh omenjenih rokopi-
sov. Med drugim pripravlja
tisoč stransko študijo o na-
gradi, kazni in odpuščanju, ki
bo izšla v Sloveniji ter na Ni-
zozemskem. »Kljub vsestran-
ski dejavnosti upam, da mi v
prihodnje ne bo treba tako
zanemarjati skrb za zdravje
kot v zadnjih letih.«
BRANE JERANKO
Ob svojih jaslicah, z božičnimi spomini na Podčetrtek. Prof. dr. Jože Krašovec izhaja iz
zanimive družine z osmimi otroki. Teologijo je študiralo pet sinov.
Iz družinskega albuma (Foto Ciglenečki). S poročnega slavja sestre Hedvike, skupaj s
Krašovčevo mamo in očetom. V prvi vrsti (z leve proti desni) mama. sestra Hedvika (poročena
Gajšek), njen mož Janez, oče ter sestra Marija (poročena Podrepšek) s hčerko. V drugi vrsti
bratje Lojze. Mirko. Janez, Jože. Edi. sorodnik Alojz in Erih.
REPORTAŽA
11
Ljubezen na
razbeljeni plosci
Razmišljanja Sanje Rozman o romantičnih čustvih, odvisnosti od odnosov in o tem, kaj ljubezen ni
Prežeti z mitom o romantični ljubezni se ženemo v
iskanju človeka, ob katerem nam bo srce začelo hitreje
utripati. Z njim se bomo poročili, imeli kopico srčkanih
otrok in skupaj bomo živeli srečno do konca svojih dni. Žal
izkaže mit drugačno logiko. Romantična zaljubljenost po
navadi mine v treh mesecih, začne se spoznavanje partnerja
in resnično življenje. Zgodi se, da njega ljubezen naenkrat
duši in utesnjuje, ona pa si dela utvare in sanjari, da ga bo le
malo spremenila in popravila, ljubila še za spoznanje bolj
in sreča se jima ne sme izmuzniti. Četudi smo pametni, kot
je bil sam Freud, partnerja ne smemo popravljati in globin-
sko spreminjati. To je nespametno in celo, škodljivo. .  . _
Sanja Rozman je skušala
biti vzorna mama, žena in
zdravnica, vendar je prav v
odnosih z ljudmi, ki so ji
pomenili največ, postajala
površna. Vedno manj je bila
prisotna v resničnem življe-
nju, vedno bolj v svetu, ki ga
je v mislih izboljšala tako,
da je odsanjala vse, kar je
bilo narobe. Minilo je več
let. Izkušnja ljubezni z umi-
rajočim moškim jo je vrnila
v resničnost. Danes je sreč-
na kot mama, žena in zdrav-
nica. Niti dneva sedanjega
življenja ne bi zamenjala za
deset let nekdanjega sanjar-
jenja. Napisala je tri uspe-
šnice, ki jih je prebralo naj-
manj petdeset tisoč ljudi.
Sposobna je dve uri in več
spontano govoriti pred pol-
no dvorano poslušalcev in v
tem iskreno uživati.
Tri njene ljubezni
Njena zgodba se je zapletla
pred sedmimi leti. V prvem
zakonu, ki se je končal z loči-
tvijo, je izživela mit o roman-
tični ljubezni. Ko sta se spoz-
nala, je verjela, da je našla
ljubezen svojega življenja.
Imela bosta veliko otrok in
srečna se bosta skupaj stara-
la. Imela sta dve hčerki, mini-
lo je deset let in vedno bolj si
je prizadevala, da bi s pomoč-
jo svoje volje in domišljije do-
segla zanosno omamo prvih
dni ljubezni. Hkrati je postaja-
la utrujena, zaprta vase, nes-
posobna odziva in bližine. Ži-
vela je mehanično. Pojma ni
imela, kaj se dogaja z njo in
kaj z možem. On je noro ver-
jel, da bo brez truda zadel
premoženje in začel je za-
pravljati denar z igranjem na
igralnih avtomatih. Zaradi
zasvojenosti s hazardiranjem
so se njegovi dolgovi kopičili.
Če bi prodali vse, kar so imeli,
bi ostali dolgovi v višini njune
dveletne plače. »Oprosti, dra-
ga, žal mi je!« ji je dejal in
družinski svet se je razbil.
Poiskala sta pomoč pri psihia-
tru, dr. Janezu Ruglju. Pre-
poznala se je kot »ženska, ki
preveč ljubi« in ugotovila, da
je odnos z možem gradila na
omami. Zdravljenje pri možu
ni uspelo in naslednji korak je
bila ločitev.
Potem je srečala Andreja.
Pridružil se ji je med tekom v
Radencih. Tudi on je bil rug-
Ijevec, ki se je v skupini zna-
šel, da bi rešil svoj zakon, a
sčasoma se je razvilo novo
ljubezensko razmerje. Zdelo
se je, da sta s Sanjo ustvarjena
drug za drugega, vendar so
se njuni odnosi zaradi trikot-
niškega razmerja zapletli. Ni
mogel zapustiti žene, prepri-
čan, da je vredno vztrajati za-
radi otrok. Ni in ni se mogel
odločiti, dokler se ni zgodil
nepričakovan preobrat. Zbo-
lel je za rakom. Spoznanje o
minljivosti je sprostilo vse
blokade, uredil je odnose z
družino in se odločil za Sanjo.
Dva meseca sta živela v lju-
bezni. Potem je umrl.
Ljubezen je, zdaj vem, da
je. V meni in v ljudeh okoli
mene. Ne bom je iskala, niti si
ne bom prizadevala, da bi si
jo pridobila. Tiho bom poča-
kala, da me poišče, da me
pokliče in nagovori. Spoštljivo
ji bom naredila prostor v svo-
jem srcu.
Tako se je v knjigi »Sanje o
rdečem oblaku« poslovila od
Andreja. Po njegovi smrti je v
pepel zgorelo vse, kar ni bilo
pristnega. Zavedala se je sa-
me sebe in ljubezni, ki jo je
našla. Čeprav je trajala le kra-
tek čas in je v njeni duši pusti-
la rano. »Doživela sem ču-
dež,« pravi. Ljudje so se na
knjigo o njuni ljubezni odzva-
li in ji množično pisali o svojih
stiskah. Tako je nastala sku-
pina za zdravljenje zasvoje-
nosti Rdeči oblak in Sanja
Rozman se je začela ukvarjati
z zdravljenjem odvisnosti,
predvsem omame, ki ni po-
sledica zlorabe kemičnih
sredstev. Iz njene izkušnje so
se začeli učiti tudi drugi. Sle-
dila je druga knjiga »Zaljublje-
ni v sanje«, knjiga o ljudeh, ki
se zaradi potrebe po ljubezni
zatečejo v iluzorni svet, do-
kler se njihove sanje ne raz-
blinijo v trpljenje. »Če smo
pripravljeni opustiti ijuzije,
lahko ovire odstranimo in
spoznamo, da je ljubezen
vsenaokoli nas,« je prepriča-
na.
Nove ljubezni ni iskala kr-
čevito. Tiho se je znova sreča-
la z njo. Bila je drugačna kot
prejšnje. »Prišla je tako mir-
no, da je skoraj ne bi prepoz-
nala. Ko^sem najbolj potrebo-
vala pomoč, je bil vseskozi ob
meni prijatelj. Ljubezen mi je
dajal brez besed. Zaupala
sem mu in ob njem sem bila
umirjena. Zaradi spoštovanja
do boleče preteklosti se prija-
teljstvo tri leta ni razvilo v kaj
drugega. Najina ljubezen se
je rodila brez vsake romantič-
ne vznesenosti. Ljubezen, ki
jo čutim zdaj, je manj drama-
tična, a nič manj intenzivna,
čeravno ne pozna velikih
vzponov in padcev. Čakala
sva tako dolgo, da sva bila
pripravljena drug na drugega.
Od takrat sva skupaj,« je po-
vedala zdravnica, že dvajset
let zaposlena v ljubljanskem
Inštitutu za rehabilitacijo in-
validov.
So čustvena nihanja med
strastnimi snidenji in boleči-
mi odhajanji ljubezen? Ne
več. Temu je včasih rekla lju-
bezen.
Še tretjič je postala mama.
Jana in Barbara sta dobili se-
stro Katjo. Ko je mala posku-
šala svoje prve korake, je Sa-
nja poslala med ljudi še eno
knjigo, tokrat knjigo o ljubez-
ni.
Varljiva
romantilca
Je možno ljubiti preveč?
Ženska naivno verjame, da se
bo ljubljeni prilagodil njenim
željam po ljubezni, ko bo na-
posled spregledal, kako rada
ga ima...
»Ženske, ki preveč ljubijo -
to je le metafora, v resnici gre
za zasvojenost,« pravi Roz-
manova. »Ni alkoholik tisti, ki
preveč pije, ampak tisti, ki ne
more nehati. Kdaj smo zasvo-
jeni z odnosi? Značilno je, da
oba partnerja tarnata, da do-
bita premalo ljubezni, vpijeta,
da drugi ljubezni ne spreje-
ma. Oba dajeta več, kot zmo-
reta, vse ju že boh in tišči,
vendar se partner še vedno
pritožuje. Ta navidezni para-
doks lahko ponazorimo: če
skušamo žejo potešiti s hra-
no, se ne moremo nikoli do-
volj najesti, da bi občutek žeje
izginil. V tem je zanka.
Ljubezni se učimo v zgod-
njem otroštvu. Če se nauči-
mo napačnega dajanja, obču-
timo kasneje motnjo, ki se
izrazi v odnosih z drugimi.
Saj vendar dajem ljubezen, a
on kriči, da nima dovolj, da
ga moja ljubezen duši! Tak-
šne izjave, ki so izraz velike-
ga nezadovoljstva, so zelo
pogoste, vendar je tudi zna-
čilno, da razpadajočega od-
nosa ne eden ne drugi part-
ner ne znata presekati. Nihče
ne odide, kar je nelogično.
Ne odideta zaradi iluzije, da
je treba partnerja samo malo
popraviti v njegovi sposob-
nosti dajanja ljubezni in po-
tem bo sreča preplavila nju-
no življenje. Bila sta roman-
tično zaljubljena in zdaj ho-
četa izsiliti ljubezen svojega
življenja. Vedno je najboljši
prvi fiks in trudita se doseči
enak zanos, kot sta ga doži-
vela v prvih dneh zaljublje-
nosti, a ta užitek se nikoli več
ne povrne. Tečeta za vozom,
ki jima uhaja. Zaljubljena sta
v iluzijo in ne drug v druge-
ga.«
Partnerja moramo sprejeti
takšnega, kot je. Ne smemo
ga spreminjati. »Četudi si naj-
boljši psihoterapevt na svetu,
partnerja ne smeš imeti za
svojega pacienta,« pravi Roz-
manova in poudarja, da je za
odvisne od odnosov najpo-
membnejši prav mit o roman-
tični ljubezni. »Vsiljuje se ide-
ja, da je treba le srečati prave-
ga, iskrice preskočijo in sama
po sebi se bo odvila prava
ljubezen, brez vsakega napo-
ra in prizadevanja. V tem je
skrita past. Mit nosi obljubo
sreče o pravi ljubezni med
pravim moškim in pravo žen-
sko. Ko pa se skušata part-
nerja podrediti stereotipom,
morata zatreti del svoje oseb-
nosti, nakar njuni odnosi po-
stanejo nepristni in polni bo-
lečine. Ugotovila sem, da se
vzorec nesrečne ljubezni po-
navlja in iz lastnih izkušenj
vem, da na ta način trajne
sreče ni mogoče najti. Ni reši-
tev v iskanju drugega part-
nerja, vedno novega in dom-
nevno bolj pravega. Pomem-
bno je spoznanje, da prek mi-
ta ni možno priti do idealne
ljubezni. Prava ljubezen je
poglobljeno prijateljstvo, v
katerem ni treba pred part-
nerjem skrivati prav ničesar,
kaj šele zatirati pomemben
del svoje osebnosti, na pri-
mer čustvenost ali moč. V
enem samem odnosu z enim
samim človekom ne moremo
potešiti vseh potreb po lju-
bezni. Prav je, da imamo sa-
mo enega spolnega partnerja,
a v življenju potrebujemo tudi
odnose z drugimi ljudmi, s
prijatelji, s katerimi lahko du-
hovno rastemo, se z njimi po-
globljeno pogovarjamo, jim
zaupamo... Na ta način v raz-
ličnih odnosih zadovoljujemo
potrebe po ljubezni.«
Kako izbrati ustreznega
partnerja? »V izbiranje se
vpletajo višje in nižje sile, za-
vedno in nezavedno. Izberi-
mo takšnega, ki nam ustreza
po načinu življenja, vredno-
tah in ciljih, izberimo modro
in ščitimo sebe, iščimo situa-
cije, ki so nam v prid. Težko je
reči, kdaj je ljubezenski od-
nos tako nevzdržen, da ga je
treba prekiniti. O njem je tre-
ba temeljito razmisliti, kadar
se znajde v zastoju in se že
dlje časa polni z istimi težava-
mi in ponavljajočimi se konf-
likti.«
Ljubezen in odvisnost se iz-
ključujeta. Ljubezen zahteva
čustveno prisotnega človeka.
Zasvojeni smo lahko z odnosi,
s sanjarjenjem, z osladnimi ro-
mani in-s televizijskimi nada-
ljevankami, z duhovnostjo,
nakupovanjem, s hrano, z de-
lom... Na vse te načine se lah-
ko omamljamo in se začasno
ščitimo pred bolečino. Nena-
vadno je, pravi Sanja Rozman,
da mnogi ljudje trpijo, češ da
ljubezni ni dovolj, ravno toliko
pa se jih pritožuje, da njihove
ljubezni ne sprejmejo. Ljubez-
ni je za vse dovolj - le da imajo
nekateri ljudje v sebi ovire, ki
jim preprečujejo ljubezen da-
jati in sprejemati. Zato ostajajo
lačni in žejni sredi izobilja lju-
bezni.
Nikoli ne moremo biti do-
volj popolni, da bi ustregli
želji nekoga, ki hoče iz nas
napraviti to, kar nismo.
Pomembno je, da znamo
živeti sami. Le razkošje svo-
bode in spoznanje, da lahko
živimo sami s seboj, nam do-
pusti možnost izbiranja brez
naglice in prisile. Naj se zgodi,
kar se mora zgoditi! Po mne-
nju sogovornice je to edino
pravo življenjsko stališče. Za
aktiviranje atomske bombe je
potrebno obrniti dva ključa
hkrati, obeh nikakor ne more
obrniti en sam človek. Tudi v
življenju imamo na voljo dva
ključa. Eden je v nas, drugega
hrani višja sila. Moč naše vo-
lje je neznatna sila v vesolju.
Ko smo pripravljeni sprejeti
življenje in se obenem aktiv-
no odzvati, se nam lahko zgo-
di... tudi ljubezen. Celo v sve-
tu, kjer je najpomembnejše
biti vitek, seksi in bogat.
KSENIJA LEKIČ
Foto: IGOR DRANDIČ
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Nuska, zaljubljena v francoščine
Čeprav je razmišljala o prešolanju v Ljubljano, kjer bi lahko opravljala mednarodno maturo, je zaradi francoščine ostala dijakinja I. Gimnazije v Celju *
Mlada Radečanka, 18-letna Nuška Drašček,
je izredna prijetno dekle. Sogovornika zna
presenečati. Po eni strani s svojo sproščenost-
jo, zgovornostjo in mladostno neposrednostjo
ter zagnanostjo, po drugi strani pa z odloč-
nostjo in resnostjo. Dilem, s kakršnimi se
srečujejo njeni vrstniki, kaj početi v življenju,
preprosto nima - sama že dolgo ve, da bo svojo
poklicno pot vezala na eno svojih življenjskih
ljubezni; navezanost na tuje jezike, zlasti
francoščino.
Nuška je dijakinja 4. letnika I. Gimnazije v
Celju, nazadnje pa je nase spet opozorila pred
štirinajstimi dnevi, ko je s pesmijo J'attendais
Celine Dion na Mednarodnem večeru franco-
skih šansonov, ki jih v okviru Tedna francoske
kulture pripravljajo v Splitu, osvojila 3. mesto.
Za nagrado, se veseli Nuška, bo julija za en
teden potovala v Avignon, kjer jo bodo gostili
prav v času gledališkega festivala. »Pravzaprav
načrtujem, da bom v Franciji ostala dlje časa,
vsaj en mesec, saj so me člani skupine Le baron,
ki so bili gostje splitskega večera, povabili, da
svojo nagrado podaljšam še z obiskom pri njih,«
je zadovoljna Nuška, ki bi počitnice po zaključe-
ni gimnaziji rada kar najbolje
izkoristila. Del jih bo preživela
še v Splitu, ki jo je prijetno
presenetil prav zaradi močno
razvitih prizadevanj za popula-
rizacijo francoske kulture.
Angleščina
Nuška je doma v okolici Ra-
deč, nagnjenje do tujih jezikov
pa je bilo položeno v zibel obe-
ma Draščkovima otrokoma.
»Sama sem se angleščine učila
iz filmov, pesmi, mlajši brat, ki
je zdaj petošolec v Radečah, pa
se je jezika naučil s pomočjo
risank in Cartoon Networka,«
se nasmeje Nuška in pravi, da
se z bratcem lahko v anjgleščini
pogovarjata prav tako sprošče-
no kot v slovenščini. Zadreg in
strahu, da bi kakšno besedo
narobe izgovoril, tudi najmlajši
Draščkov nima - morda tudi
zato, ker se v Radečah z angleš-
čino šolarji zdaj srečujejo že v
tretjem razredu osnovne šole.
No, Nuška je s poukom an-
gleščine začela kot petošolka,
svoje znanje in ljubezen do tu-
jega jezika pa je prelila v nagra-
jen projekt, v katerem je za
tekmovanje obdelala slovensko
literaturo skozi stoletja in celot-
no nalogo z nalivnikom izpisala
na reciklirni papir. Sveženj oru-
menelih listov še zdaj skrbno
hrani. Listala ga bo lahko tudi
prihodnje leto, ko bo študentka
angleščine na Filozofski fakul-
teti Univerze v Ljubljani.
Francoščina
Da je Nuška kljub sproščeno-
sti in smehu, ki se nenehno
vpleta v njene besede, v bistvu
zelo resno dekle, dokazuje tudi
njena izbira srednje šole.
»Ko se je bilo treba odločati
za poklic, sem zelo natančno
vedela, da hočem v srednjo šo-
lo, kjer bom imela kar največ
možnosti za osvajanje znanja
tujih jezikov,« pripoveduje in
dodaja, da je skupaj 5 starši
skrbno pretehtala vse celjske
srednješolske programe in se
nazadnje odločila za I. Gimna-
zijo v Celju. »No, ob tujih jezi-
kih, za katere sem vedela, da
ima I. Gimnazija odlične profe-
sorje, je k odločitvi nekaj pripo-
mogel še informativni dan, na
katerem se nam je predstavil
tudi gimnazijski pevski zbor,«
pojasnjuje, saj tudi sama prepe-
va v pevskih zborih že od 1.
razreda osnovne šole. Z Meša-
nim pevskim zborom Primož
Trubar iz Loke pri Zidanem
Mostu je lani spomladi tudi go-
stovala po Franciji, vendar je
bila turneja tako naporna, da se
Francije ni prav nič »naužila«,
se malce pritoži.
Prvi koraki v francoščino, ki
jo je v 1. letniku poslušala pri
profesorici Sonji Lovrenčič, so
jo navdušili, v 2. letniku, ko je
razred prevzel profesor Slavko
Deržek, pa je bila Nuška s tem
jezikom že povsem zastruplje-
na. »Sredi 2. letnika sem prav
zaradi francoščine oziroma
prof. Deržka opustila misel, da
bi se prešolala v Ljubljano, kjer
bi lahko opravljala mednarod-
no maturo,« pravi Nuška, ki je
že v 2. letniku prvič sodelovala
na državnem tekmovanju sred-
nješolcev v znanju tujih jezi-
kov. Ker je tekmovanje name-
njeno le tretje in četrtošolcem,
Nuška pa tudi odlično poje, jo
je prof. Deržek povabil, da na
podelitvi priznanj najboljšim
nastopi s francoskim šanso-
nom.
Predlani je sodelovala v kul-
turnem programu, lani pa je kot
tretješolka postala državna pr-
vakinja v poznavanju francošči-
ne med slovenskimi srednješol-
ci, še dve njeni sošolki pa sta se
uvrstili med deset najboljših!
Pa so se je spomnili tudi pri
sestavi kulturnega programa,
saj je na podelitvi priznanj po-
novno, zdaj že nekoliko resneje
in bolj pripravljeno, zapela v
francoščini. Na pobudo prof.
Deržka ji je Igor Korošec iz
Studia Koda izdelal in na CD
posnel glasbeno spremljavo za
pesem J'attendais, njen nastop
pa je predstavnico jezikovnega
oddelka na francoski ambasadi
v Ljubljani tako navdušil, da je
sledilo povabilo v Split.
Nemščina in
španščina
»v 2. in 3. letniku sem se učila
še nemščine; premalo, da bi
lahko jezik dobro obvladala,
vseeno pa je le znam nekaj več
kot španščine, ki sem se je lotila
sama,« se nasmeje Nuška in s
tem je tudi vprašanje, kaj sicer
še počne ob šoli skorajda po-
vsem odveč.
Razen zborovskega petja ter
rekreativne odbojke posebnih
obšolskih dejavjiosti Nuška
ne neguje. Pa ne zato, ker ob
tujih jezikih ne bi bilo še kak-
šne dejavnosti, ki jo zanima -
preprosto zato, ker je časa pre-
m.alo. »Ob začetku gimnazije
sem se odločila, da se posve-
tim šoli, da bo prehod iz os-
novne kar najlažji,« pripove-
duje, čeprav Nuški, ki je tudi v
gimnaziji ves čas odličnjaki-
nja, kakšne posebne težave s
šolo resnično nikoli niso gro-
zile. »Potem pa sem preprosto
ugotovila, da je biti vozač do-
kaj naporna zadeva,« se na-
smeje, pa čeprav ob dejstvu,
da mora vsak dan, čeprav se ji
pouk začenja šele 10 minut
čez sedmo, vstajati najkasneje
15 minut do pete zjutraj. »Naj-
prej avtobus, zatem vlak,« je
kratka in to velja tudi popold-
ne, ko se pouk konča. Zato te
dni, ko se ob petkih začenjajo
plesne vaje za maturantski
ples, tudi opušča prepevanje v
MePZ Primož Trubar. Ostajajo
pa še Johance iz Radeč (Za-
savcem so Johance povsem ja-
sne, za ostale pa pojasnilo, da
tudi Radečani v primeru, ko
kdo ustreli kozla, uporabijo
reklo: »Mat kurja, si pa res
Johan!«), kakor se imenuje
odbojkarska ekipa, ki je v re-
kreativni hgi v celjskem Go-
lovcu nazadnje osvojila 3. me-
sto.
Mednarodni odnosi
z b in C
Nuška je zdaj sredi priprav na
maturo. »Dokaj naporne, a tudi
zelo zanimive so,« pravi in spet
na prvo mesto postavlja fran-
coščino, kjer poglabljanje sku-
paj vodita profesorja Carmen in
Slavko Deržek.
Ko bo matura za njo, si bo
privoščila dolge in sproščujo-
če počitnice. Potem pa... Izbi-
ra študija zanjo sploh ni dile-
ma. Čeprav je še konec osnov-
ne šole, denimo, razmišljala o
prevajalstvu, je zdaj izbor že
nekaj časa povsem jasen.
»Študij mednarodnih odnosov
na Fakulteti za družbene vede
ter francoščina in angleščina
na Filozofski fakulteti Univer-
ze v Ljubljani,« je spet kratka
in se ob vprašanju, zakaj kar
trije vzporedni študijski pro-
grami, skorajda začudi: »Svojo
poklicno pot vidim na področ-
ju mednarodnih odnosov,
francoščina in angleščina pa
sta s tem tesno, tesno poveza-
ni.«
IVANA STAMEJČIČ
■■B Foto: GREGOR KATIC
Nuška Drašček   !
Smučarski tečafi v Libojah
Smučarski klub Gozdnik Žalec pripravlja v času božič-
no novoletnih počitnic na smučišču v Libojah smučarske
tečaje za šolsko mladino.
Tečaji bodo od 26. do 30. decembra v dopoldanskem času.
Cena tečaja je 10.000 sit, v to pa je všteto delo pod vodstvom
smučarskega učitelja, karte za žičnice ter čaj. Prijave spreje-
majo vsak dan dopoldne v poslovalnici Agencije NT&RC na
Šlandrovem trgu v Žalcu ter popoldne v prostorih kluba, to je
pod tribunami pri teniških igriščih za osnovno šolo v Žalcu,
do četrtka, 24. tega meseca.
Literarni večer in božični sejem
V Osnovni šoli Vransko sta bili v sredini
decembra dve prireditvi. Prva je bila literar-
ni večer, s katerim so zaključili Teden otro-
ka. Ideja zanj je nastala v okviru šolske
skupnosti pod mentorstvom ravnateljice Va-
lerije Pukl, pri pripravi in izvedbi programa
pa je sodelovalo mnogo učiteljev predmetne
stopnje, ki so jih vodili člani novinarskega
krožka z mentorico Polono Bergant.
Osrednja tema večera so bili mediji, gost pa
je bil pesnik Tone Pavček, od nedavnega tudi
ambasador Unicefa. Pesnik je odgovarjal na
številna vprašanja učencev, predstavili so se
avtorji nagrajenih prispevkov na natečaju šol-
ske skupnosti, pripravili so tudi kratek kviz in
ob koncu zapeli.
Druga prireditev je bila božični sejem, ki
spada v okvir Veselega decembra. Sejem so
pripravili učenci prvih razredov z razredničar-
kama Simono Jan in Tatjano Travner ter učite-
ljico podaljšanega bivanja Manjo Majcen. Na
njem so prodajali svoje izdelke in izdelke
staršev, ki so sodelovali na posebnih delavni-
cah. Pripravili so tudi srečelov, obiskal pa jih je
še božiček, ki je otroke obdaril (na sliki).
Denar, zbran na sejmu, bodo porabili za obisk
Kekčeve dežele.
T. TAVČAR
Sneg ni bil nevaren
če so pretekla leta pločniki v središču Celja še bili očiščeni, pa je bila hoja po mestnih
ulicah takoj, ko je bilo začutiti malce odjuge, vse prej kot prijetna.
Sprehajalcem in vsem, ki so se v mestno središče odpravili po opravkih, je namreč grozil sneg,
ki se je prožil s streh. Že lansko zimo, še bolj pa prve dni letošnje odjuge, so namreč z visokimi
gasilskimi lestvami na strehe pohiteli delavci in odstranili snežne obloge (na sliki Stanetova
ulica). Tako so ubili kar dve muhi na en ma,h; v središču Celja ne bo nevarnih zdrsov snega, ki so
skupaj s kakšno opeko pretekla leta botrovali tudi poškodbam, pa še z žlebov viseče ledene sveče
ne bodo grozile. IS, Foto: SHERPA j
NASI KRAJI IN UUDJE

Ko je lepo biti star
V Rogaški Slatini izjemna pozornost starejšim
v Rogaški Slatini so v ve-
selem decembru zelo pozor-
ni tako na najmlajše kot naj-
starejše občane. Pri skrbi za
starejše občane je lahko sla-
tinska občina vzor številnim
drugim.
Tako je občina v tem mesecu
pripravila množično srečanje
starejših občanov ter poskrbela
za prevoz, za svoje občane so
imeli posebno srečanje v šmar-
skem domu upokojencev, na
domu so obiskali vse nepokret-
ne občane ter še posebej tri
najstarejše občane v vseh treh
krajevnih skupnostih.
Tako je župan mag. Bran-
ko Kidrič s sodelavci v četr-
tek obiskal na domu v Ratan-
ski vasi najstarejšo občanko
Marijo Bercko, ki je že v 98.
letu življenja. V KS Kostrivni-
ca je isti dan obiskal najstarej-
šo krajanko Alojzijo Junež,
ki je letos praznovala 90.
rojstni dan. Obe sta zelo čili. V
soboto so se odpravili še k
najstarejši krajanki KS Sveti
Florjan Mariji Škrabl, ki je
trenutno v Zgornjem Sečo-
vem. Vse so obdarili.
Pred tem so predstavniki
občine, skupaj z županom,
obiskali ter obdarili stanoval-
ce šmarskega doma upoko-
jencev, ki so iz slatinske obči-
ne (tam jih je 34). Med sreča-
njem, ki se ga je lahko udele-
žilo 23 občanov, so varovanci
pripovedovali o počutju v do-
mu, o stikih z domačim kra-
jem in ljudmi ter se veselili
pozornosti, ki v drugih obči-
nah ni v navadi.
Najbolj množično je bilo
seveda predpraznično sreča-
nje starejših občanov v Ro-
gaški Slatini, ki jih je sprejel
župan. Letos se ga je udeleži-
lo kar 260 občanov, ki so lah-
ko prispeli s posebnimi avto-
busi iz vseh treh KS. V I. os-
novni šoli, kjer je bilo sreča-
nje, so jim učenci pripravili
kulturni program, iz višjih
razredov pa so se celo pojavili
v vlogi natakarjev. Zaradi po-
zornosti do starejših občanov
je podelila občina posebni
priznanji Marinki Mastnak in
Marti Pelko.
Pri vsem skupaj v slatinski
občini niso pozabili na obča-
ne, ki se tega priljubljenega
srečanja žal ne morejo udele-
žiti. V sodelovanju med obči-
no, društvom upokojencev in
Karitasom so vse obiskali na
domovih ter jim izročih več
kot sto daril. Za invalide bo še
posebej poskrbelo društvo
invalidov.
[BRANE JERANKO
Foto: AS J
Z množičnega srečanja starejših občanov v Rogaški Slatini, ki so lahko prišli z avtobusi iz
vseh KS. Slatinska občina se je v veselem decembru z različnimi pozornosti do starejših zelo
izkazala.
Jubilej
Savinjskih
novic
v četrtek so v prostorih
Glasbene šole Nazarje pri-
pravili slovesno akademijo,
s katero so počastili 30 let
lokalnega časopisa Savinj-
ske novice.
Akademijo so načrtovali že
v začetku novembra, vendar
so jo odpovedali zaradi po-
plave, ki je precej poškodova-
la tudi nazarski kulturni dom.
Na slovesnosti je časopis
predstavil glavni in odgovorni
urednik Franci Kotnik, ki
predvsem kuje načrte za pri-
hodnost. V založbi Savinjskih
novic bo 24. decembra izšel
Almanah Zgornje Savinjske
doline, v katerem bodo pred-
stavili delo in življenje v letoš-
njem letu, sredi prihodnjega
leta pa bodo začeli s tedenski-
mi izdajami časopisa. Na aka-
demiji so podelili tudi prizna-
nja, ki so jih prejeli Janez Ple-
snik, Aleksander Videčnik,
Rajko Pintar, Ciril Sem in na-
zarsko podjetje Epsi.
V bogatem kulturnem pro-
gramu so sodelovali člana
amaterskega gledahšča iz
Gornjega Grada Tatjana Be-
zovšek in Jožef Remšak z re-
citalom Pavčkovih pesmi,
učenci nazarske glasbene šo-
le, dekliški pevski zbor z
Ljubnega pod vodstvom Ani-
te Lakner, harmonikar Uroš
Točaj iz Mozirja in moški
kvartet Planika. US
Pločnik za Atomske toplice
Pred Podčetrtkom, v takoimenovanem starem delu Atom-
skih toplic (kjer sta najstarejše kopališče in kamp), čutijo že
dolga leta potrebo po pločniku.
Vzrok je prometna regionalna cesta, kjer hodi poleti tudi
veliko turistov. Občina Podčetrtek je zato, s pomočjo KS
Podčetrtek, začela konec poletja z gradnjo pol kilometra dolge-
ga pločnika, ki je delno že asfaltiran. Tam so obenem položili
kanalizacijo za meteorno odvodnjavanje ter za fekalije.
Dela so začasno ustavili, nadaljevali pa bodo takoj, ko bo
primernejše vreme ter več denarja. Vrednost naložbe je
približno 15 milijonov tolarjev. Ob pločniku, ki bo med
odcepom za kamp ter nekdanjim kamnolomom, bodo po-
stavili še javno razsvetljavo. B.J.
VSPOMIN
Karel Šunko
Mnogi so ga poznali, mno-
gi spoštovali in cenili. Karel
Šunko je bil priljubljeni moj-
ster glavnika in škarij v celj-
ski Gosposki ulici, kjer je skr-
bel za urejen videz številnih
ljudi, od blizu in daleč.
V tem lokalu je začel pred
več kot pol stoletja s frizer-
sko dejavnostjo njegov oče,
ki mu je občasno pomagala
mama. Kmalu se mu je pri-
družil sin Karel, ki je opra-
vil leta 1961 mojstrski izpit.
Ko je • oče hudo zbolel ter
mnogo prezgodaj umrl, je
nadaljeval z delom 27-letni
Karli. V dolgih desetletjih je
postal lokal eden najbolj
priljubljenih v mestu ob Sa-
vinji ter je takšen sloves
ohranil vse do danes. Med
njegovimi številnimi stran-
kami so bili mnogi znani
Celjani in okoličani. Delav-
ci, kmetovalci, profesorji,
zdravniki, umetniki, župa-
ni, pisatelji, pevci, igralci in
drugi. Prijazno besedo je
našel za vsakogar Sunkov
lokal se je obdržal tudi po-
tem, ko so številni obrtniki
zapuščali Gosposko ulico.
Salon maje pomenil največ.
Posvečal pa seje tudi športni
dejavnosti, saj je bil na čelu
ekipe obrtnikov, ki je nasto-
pala na tekmovanjih v na-
miznem tenisu. Prav tako je
delal v organih obrtniške
zbornice, kjer je bil član
skupščine in komisije za
strokovne izpite.
Pred dobrim desetletjem
je tudi njega prizadela re-
sna srčna bolezen, vendar
je vztrajal pri delu, ki ga je
ljubil. Priljubljeni frizerski
mojster Karel Šunko se je
upokojil pred tremi leti, z
družinsko frizersko tradici-
jo pa nadaljuje na isti loka-
ciji najstarejša hči. Svoje bo-
gato znanje in izkušnje je
posredoval mlajšim sode-
lavcem.
Pogrešali ga bodo mnogi,
tako njegovi najbližji kot vsi
drugi, ki ga imajo v najlep-
šem spominu. Veliko jih je.
B.J.
Učinkovitejša pomoč
v gasilskem društvu Ste-
klarna Rogaška Slatina bo-
do pridobili kombinirano
vozilo, ki bo omogočalo bis-
tveno hitrejšo in učinkovi-
tejšo pomoč v primeru pro-
metnih nesreč in odpravlja-
nja posledic nesreč z nevar-
nimi snovmi.
Kombinirano vozilo, ki bo
po pogodbi služilo za območ-
je celotne šmarske upravne
enote, so pripeljali v Sloveni-
jo konec tedna. Kot so zapisali
'V pogodbi, ga bodo gasilcem
Steklarne predali konec mar-
ca. Nemško vozilo MAN 264,
ki se ponaša s pogonom na vsa
štiri kolesa ter možnostjo blo-
kade diferenciala (tudi vsake-
ga kolesa posebej), bodo na-
mreč pri nas dodatno opremi-
li. Tako bo, na primer, boga-
tejše za elektroagregat, stolp
za razsvetljavo, vlečno vitlo in
podobno.
Cena vozila še ni znana. Brez
dodatne opreme, ki bo naložbo
bistveno podražila, stane vozilo
12,5 milijona tolarjev. Največji
delež bo prispevala občina Ro-
gaška Slatina, precejšnji znesek
so pridobili na razpisu obram-
bnega ministrstva za sofinanci-
ranje gasilskih cistern, nekaj
denarja pa bo gasilsko društvo
prispevala iz lastnih sredstev.
Novo pridobitev v Obsote-
Iju težko pričakujejo. V njiho-
vi bližnji okolici takšnega vo-
zila še nimajo, zato je potreba
toliko ^ečja. B.J.
Srečanje starejših Gotovijanov
Krajevna organizacija Rdečega križa Gotovlje je pripravila za svoje starejše krajane, stare
sedemdeset let in več, srečanje na turistični kmetiji Pri mlinarju.
Prišla je več kot polovica povabljenih. Predsednik KS Gotovlje Henrik Kranjc je spregovoril o
pridobitvah v kraju v iztekajočem letu in poudaril, da je bilo leto izredno uspešno. Pohvalijo se
lahko z mnogimi kilometri novih in preplastenih cest, z obnovljeno šolo, farno cerkvijo,
zgrajenim športnim igriščem. Spregovoril je tudi o načrtih za prihodnost. Prosvetno društvo je
pripravilo kulturni program, prvič pa se je predstavil kvartet iz Gotovelj, ki je ponovno zaživel
po sto letih. T. TAVČAR
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Ada gre v Šoštanj
■Id še ni pet, temno je in
mesto spi, ko gospa Ada z
vozičkom, ki ga potiska pred
seboj, križari po praznih šo-
štanjskih ulicah. Vanj naba-
še včerajšnje časopise, staro
šaro in včasih kje izvoha ce-
lo kakšen kos bakra. Iz Šo-
štanja pelje poln voziček do-
mov v Metleče, majhen kraj
ob poti proti Topolšici. Raz-
tovori ropotijo in spet veselo
na delo, toplo oblečena v
kratek ponosen plašč, na ka-
terega si ženska duša pripne
fino vijoličasto broško.
^Mi^i..,.^' .
Šaro pobira od zgodnjega
jutra do pribHžno desete ure,
ko si zadovoljno oddahne in
se pogreje v majhni hišici, ka-
mor so jo preselili letošnje po-
letje. Prej je vrsto stanovala v
nekdanji Ježovnikovi gostilni,
nakar so propadajočo hišo
lastniki podrli. Z Milankom,
njenim partnerjem, sta si na
novo uredila življenje. Bolj
poredko sprejemata obiske,
nepovabljenih gostov pa sploh
nista vajena.
»Kdo je!?« Ob trkanju se za-
sliši iz notranjosti Adin gro-
mek glas. Najprej se prikaže
črna pasja glava, za njo pre-
vidno pokuka na piano še si-
volasa Ada.
»Kaj bi radi! Nič ne delam
narobe!«
»Vem, vem. Nič hudega vam
nočem.«
»No, kar noter!«
»Kako ste, gospa Ada?«
»Gre.«
»Pridno pobirate staro ša-
ro?«
»Časopise, to pa že, časopise.
Joj, in baker. Če ga le najdem.«
»Koliko ste stari?«
»Sto let!« je izstrelila z hu-
domušnim nasmehom.
»Gospa je pametna, daj,
Ada!« se je oglasil Milanko, ki
je zbrano poslušal in resno
kimal, naslonj&n na kuhinjsko
mizo. V gašperčku je ogenj
veselo prasketal, v kotu pa je
stalo drevesce, ki sta ga z utri-
pajočimi lučkami okrasila za
praznike.
Ada dobiva pokojnino. Dela-
la je ob tekočem traku in čistila
podjetja. Tudi sina ima. Vendar
je otrokov oče nekega dne brez
pozdrava izginil na delo čez
mejo. Njeni starši so pomrli,
ona pa je sebe in otroka preživ-
ljala tudi tako, da je postavljala
keglje v kegljišču, medtem ko je
mali čakal in gledal debele kro-
gle. Leta so tekla. Ada je osivela,
se odmikala od ljudi in postaja-
la še za spoznanje manj dru-
žabna. Šoštanjčani so se nava-
dili, da jo videvajo z vozičkom
in njen posel cvete, ker ji neka-
tere prodajalke in prodajalci ča-
sopise vsako jutro pripravijo. Le
vzeti jih mora. Otrok in mladine
nima v čislih. Pravi, da jo zmer-
jajo s tatico in se huduje, da so,
objestneži, vanjo metali kame-
nje. Če se kak pobalin obregne
vanjo, se krepka ženska odloč-
no ustavi, široko razpre svetlo
modre oči in iz ust se usuje
glasna graja. Včasih, ko jo zebe,
se mimogrede pogreje v trgovi-
ni, hotelu ali avtobusni postaji.
Rada sede v avtobus, se odpelje
v Velenje in nazaj v Šoštanj.
Vesela je vozička, ki so ji ga
podarili na odpadu. Vsak dan,
ko se vrne z nabiranja, pos-
pravi dom, skuha kaj dobrega
in naseka drva. Zgodaj gre
spat in do štirih zjutraj se že
pošteno spočije.
Za kilogram papirja ji plača-
jo šest tolarjev. Nad izkupič-
kom se ne pritožuje. Vsak te-
den namreč zasluži približno
petsto tolarjev.
K.L.
Šoštanjčani jo dobro poznajo. Ada ima svoj način življenja, ki nikogar ne moti. Le pobalini
imajo včasih predolge jezike.
Srčna poteza rojaka z Danske
Pred kratkim smo v našem
uredništvu po pošti prejeli
bančni ček na ime Elice Raj-
hart. Štiristo danskih kron je
daroval naš rojak Jure Piš-
kur, ki živi v danskem glav-
nem mestu.
Novembra, ko so naše ob-
močje prizadele hude poplave,
smo med drugim obiskali tudi
romsko družino Rajhartovih,
ki živi v Sernečevi ulici v Celju,
na območju, ki ga je vodna
ujma še posebej hudo prizade-
la. Družina Rajhart s štirimi
otroki je naenkrat ostala brez
vsega in sama v nesreči. Krajši
reportažni zapis o njihovi bedi
je v svoji novi domovini pre-
bral tudi gospod Jure Piškur in
kmalu zatem smo po elektron-
ski pošti prejeli par kratkih vr-
stic: »V vašem časopisu sem
prebral o poplavah v Celju. Po-
sebej pretresljiv je bil članek o
ciganski družini. Rad bi jim
poslal denarno pomoč...«
O prispelem čeku smo obve-
stili Elico Rajhart, ki se je potem
s soprogom Cvetom oglasila pri
nas, da ji ček izročimo. Oba sta
bila ganjena nad srčnim deja-
njem človeka, ki živi tako daleč
in vendar tako blizu nas. Denar
(okoli 10 tisoč slovenskih tolar-
jev) jima bo še kako prav prišel
v tem prazničnem času, ko se
tudi njuni otroci veselijo skrom-
nih pozornosti. Rajhartova sta
nas prosila tudi za naslov daro-
valca, da se mu za pomoč oseb-
no pisno zahvalita.
MARJELA AGREŽ
Ustanovili govedorejslco
društvo
Rejci govedi v občinah Laško in Radeče so 9. decembra
ustanovili Govedorejsko društvo Laško-Radeče.
Namen društva je povezovanje govedorejcev za uresniče-
vanje skupnih ciljev pri reji goved.. Ob pripravi Slovenije in s
tem tudi slovenskega kmetijstva za vstop v Evropsko unijo,
so interesna združenja kmetov vedno bolj pomemben dejav-
nik v pogajanjih. Društvo je s svojim lokalnim delovanjem
sestavni del Zveze govedorejskih društev Slovenije, ki je
organizirano na državni ravni.
Na ustanovnem občnem zboru je k društvu pristopilo 40
kmetov, ki so izvolili organe društva, za predsednico pa je
bila za dobo štirih let izvoljena Zinka Deželak iz Velikih
Gorele. M. M.
PLANINSKI
KOTIČEK
Božično-
novoletni in
zimski pohodi
Planinsko društvo Zlatarne
Celje je pripravilo drugi božič"-
no-novoletni pohod in sicer v
nedeljo 27. decembra, ko bo
pohod v neznano, kamor se
boste odpravili izpred Glazije
ob 7. uri, pot pa bo peljala po
krajih, kjer je veliko zgodovin-
skih, kulturnih in naravnih za-
nimivosti. Oprema naj bo času
in vremenu primerna, hoje bo
za približno 4 do 5 ur.
V soboto, 2. januarja, vabijo
na novoletni pohod na Kum.
Odhod bo ob 6.23 uri z želez-
niške postaje v Celju.
9. januarja vabijo na zimski
pohod od Rogle do Osankari-
ce. Odhod bo ob 6.30 z avto-
busom, ki bo odpeljal z zuna-
nje strani avtobusne postaje v
Celju.
10. januarja pa vabijo na
zimski pohod na Reško plani-
no, kamor se bodo z lokalnim
avtobusom s stare avtobusne
postaje odpeljali ob 7.10.
Vabijo na
pohod
Planinsko društvo Ojstrica in
Planinska sekcija Društva upo-
kojencev Dolgo polje vabita
planince na 21. spominski po-
hod v počastitev zadnje bitke
Pohorskega bataljona, ki je bila
8. januarja leta 1943. Odhod
izpred Glazije bo v soboto. 9.
januarja, prijave z obveznim
plačilom prevoza pa že zdaj
sprejemajo pri Tomažin, na
Glavnem trgu, kjer se lahko
prijavite do 6. januarja.  M.M.
Cestarji pripravljeni
V Podjetju za vzdrževanje in varstvo cest Celje imajo v
zimsko službo vključenih okoli 120 ljudi, mesečni stroški
za urejanje celotnega omrežja državnih in občinskih cest
pa znašajo okoli 130 milijonov tolarjev.
Cilj zimske službe je, da bi bile vse ceste tudi ob najbolj
nemogočih vremenskih razmerah prevozne, vendar pa se
občasnim zaporam prometa.^zlasti ponoči, najverjetneje tudi
letos ne bo mogoče izogniti. V Podjetju za vzdrževanje in
varstvo cest Celje skrbijo za preko'124 kilometrov glavnih
cest, 540 kilometrov regionalnih cest, 51 kilometrov turistič-
nih regionalnih cest in okoli tisoč kilometrov lokalnih cest.
Za vzpostavitev prevoznosti in vzdrževanje cest potrebujejo
58 vozil, opremljenih s plugi, posipalci in specialno zimsko
mehanizacijo, za posip cest pa približno 3.800 ton soli, 8
tisoč kubičnih metrov gramoznih posipnih materialov in
okoli 600 kubikov kalcijevega klorida. IS
Šoštanjska graščina skoraj nared
Lani, tik pred božičem, je v Šoštanju pogorela Vošnjakova graščina in takrat je brez strehe
ostalo 38 družin.
Graščina, ki je pod sp.omeniškim varstvom, je v lasti republiškega stanovanjskega sklada,
njen upravljalec pa je.Stanovanjsko podjetje Velenje. Po požaru so hitro ukrepali in poskrbeli
najprej za novo streho in nato še za temeljito obnovo. Od nadstropja do nadstropja so rušili in
obenem na novo gradili. Obnova je že skoraj končana, saj naj bi v teh dneh opravili tehnični
prevzem in še letos naj bi se vselilo 33 družin. Vprašanje je le, kako bodo stanovalci zmogli
plačevati stanarino, ki bo gotovo ekonomska. Hkrati bo v obnovljeni graščini zaželena ustrezna
stanovanjska kultura. LOJZE OJSTERŠEK
Kajuh znova na udaru
Bronasti kip Karla Destovnika Kajuha, ki stoji na poti do
središča Šoštanja, so pred nedavnim že poškodovali. Na levi
roki zdaj manjkajo trije prsti. Seveda bo treba čimprej poskr-
beti za obnovo spomenika, vprašanje pa je, kdo bo prevzel
stroške: občina, zveza borcev ali zavod za spomeniško vars-
tvo? LOJZE OJSTERŠEK
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Mladoporočenca s Turna
Osemnajstletni Rom, dijak iz Velenja, je vzel nevesto iz Prekmurja
»Sa bi dava, ako bi vačaresa,
da volima!« je v plimovanju
zaljubljene romske duše zapi-
sal Janji v eni izmed svojih
pesmi mladi Predrag Panič. V
prevodu bi se misel glasila ta-
kole: »Vse bi dal, če rekla bi, da
ljubiš me.« Rekla mu je v sobo-
to, 19. decembra ob 14. uri,
pred matičarjem in pisanimi
svati. Ni bila Janja, ampak Te-
rezija Horvat, dekle iz prek-
murskega romskega naselja
Pušče.
Bila je v belem, čeprav še dan
pred poroko vprašanje o obleki
ni bilo razrešeno. Izposoja ni
ravno poceni, o vsakem tolarju
pa je treba trikrat premisliti, ker
kmalu ne bosta več sama. Čez tri
mesece bodo trije. Svat je so
skrbno naravnali svoje ure in se
točno ob dogovorjenem času
zbrali v velenjski občinski avli
pred poročno dvorano. Drušči-
na je bila zanimiva, v njej je
stopicljalo tudi kakšnih sedem
lepih romskih otrok. Črnolasi in
temnooki, napetih ličk. Deklica
s palmo težkih las na glavi, v
svetleči roza obleki, le malo pre-
lahki za zimski čas. Bo šlo vse
lepo in prav? Predraga je prejšnji
dan najbolj skrbelo, da mu ne bi
prstan ušel iz rok, preden ga bo
nataknil nevesti. Videl se je že,
kako ga zaman išče po tleh.
Lahko si je oddahnil, prstana sta
pristala na varnem in v pravih
rokah. Padlo je nekaj drugega,
kar bo po besedah matičarja
Paneta Semečnika mlaporočen-
cema prineslo srečo. Spodrsnilo
je namreč svatu, kljub temu da
je sila previdno vstopil v poroč-
no dvorano s pladnjem v rokah.
Dva kozarca sta se razletela, celi
so ostali natanko štirje, dovolj za
zdravico mladega para in poroč-
nih prič. Ženinova mama Gorda-
na je bila v solzah, ker se je
poročil prvi izmed njenih štirih
sinov. Svatje so se čez čas v
avtomobilih odpeljali na Turn v
Hrastovec, naselje nedaleč od
Velenja, kjer živi v propadajoči
stari graščini v devetih družinah
skoraj trideset Romov. Predrag
je obžaloval, da ne bodo priredili
velikega poročnega slavja, ker
jim je poračun za elektriko pre-
križal načrte. Z rednim meseč-
nim plačilom vred je namreč
znašal 96 tisočakov. Vsakdanje
življenje za Rome, večinoma
brezposelne, ni prav nič rožna-
to. Poroka, velik dogodek v živ-
ljenju, pa je po navadi bučna.
Predragova mati se je prvič poro-
čila pri petoajstih v Srbiji. Slavje
je vrglo pokonci vso vas. »Po
naših običajih,« je pripovedoval
Predrag, »je treba za snaho pla-
čati veliko vsoto denarja. Z vro-
čim žganjem romajo svati od
hiše do hiše in zbirajo denar. Po
poroki gresta mladoporočenca v
stanovanje in takrat pride do
izraza njuna iznajdljivost: kdo
bo prvi stopil drugemu na nogo
in kdo bo prvi drugega klofutil?
Tisti, ki se izkaže za spretnejše-
ga, bo gospodoval v zakonu.
Začne se njuna poročna noč. Če
je -bila nevesta devica, svatom
pokažejo rjuho v dokaz in začne
se veselje, ki traja najmanj tri
dni...«
Predrag Panič je poln načrtov
in optimizma. V osnovni šoli, ko
je skorajda vsak dan prijokal iz
nje, ker je bil drugačen od osta-
lih otrok, mu ni kazalo najbolje.
Potem se je vpisal v poklicni
program strojne šole in oba let-
nika končal kot odličnjak. Zdaj
je dijak prvega letnika srednje
rudarske šole in tudi letos pri
učenju ni popustil. »Ker pričaku-
jem otroka in bom moral skrbeti
za družino, se bom zaposlil in
opravljal izpite ob delu. Sposo-
ben sem in ni me strah,« pravi
samozavestni mladi mož, ki je
bil šele pred kratkim dovolj star,
da je opravil vozniški izpit in
dobil osebno izkaznico. Poln je
energije. Hodi v šolo, zbira staro
železje in piše pesmi v dveh
jezikih, v slovenščini in v romš-
čini. Vsa družina že od nekdaj
plete košare. »Šibe naberemo ob
rekah, jih skuhamo, olupimo,
vsako posebej ošilimo, jih sorti-
ramo in pletemo,« je povedal
Predrag, ki poskrbi za prodajo
po vsej Sloveniji.
Svojo nevesto je spoznal lani
na srečanju romske skupnosti v
Murski Soboti, kjer so bili tudi
člani društva Romski voz iz Ve-
lenja. Starši obeh so se z njuno
zvezo strinjali, maja letos iz Pušč
pripeljali Terezijino prtljago in
od takrat je dekle na Turnu. Ko
sta mladoporočenca v soboto
prišla v stanovanje, kjer bosta
odslej živela, sta po stari romski
navadi morala okusiti nekaj
sladkega, kocko sladkorja ali
bonbon, preden sta prihod do-_^
mov zapečatila s poljubom.
Ljubav neka avol gugli.
Ljubezen naj bo sladka.
Kdo je bil iznajdljivejši in
spretnejši pri romskem običaju,
ki določi, kdo bo gospodoval v
zakonu, vesta onadva.
KSENUA LEKIČ
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Njunih pet minut.
Pletilec, ki prodaja košare s Turna po vsej Sloveniji.
Spet po letu 2000
V petek zvečer se je v Do-
mu svobode v Zidanem Mo-
stu zbralo 58 Zidanomošča-
nov, rojenih v letih od 1935
do 1945. Dogodek ne bi bil
nič posebnega, če ne bi šlo
za ljudi, ki so svoj rojstni
kraj zapustili že pred mnogi-
mi leti.
Zamisel o takšnem srečanju
je kar nekaj časa »preganjala«
Zlato Strel, upokojeno učite-
ljico in gonilno silo vsega kul-
turnega dogajanja v Zidanem
Mostu. Potem pa je sredi letoš-
njega leta zbrala okoli sebe
skupino sokrajanov, rojenih v
obdobju od 1935 do 1945. Za
vsako leto po enega. Porabili
so kar precej časa in iznajdlji-
vosti, da so izbrskali naslove
za nekaj več kot osemdeset
rojakov. Sledila so vabila, tele-
fonski pogovori in končno tu-
di srečanje. »Prišli so z vseh
koncev Slovenije in vsi po vr-
sti so bili neizmerni srečni, da
so po mnogih letih spet lahko
obujali mladostne spomine,«
je povedala Zlata Strel. »Seve-
da se marsikateri prvi hip niso
več prepoznali, zato nas je še
toliko bolj presenetil nekdanji
Zidanomoščan, ki je kraj za-
pustil leta 1946, star komaj
enajst let, pa je takoj prepoz-
nal kar devet svojih otroških
prijateljev.«
Druženje je trajalo vse do
zgodnjih jutranjih ur. »Oblju-
bili smo si, da se kmalu po
letu 2000 zopet srečamo,« pra-
vi Zlata Strel. JI
Oldtimer za pediatrično
iclinilco
V velenjskem Gorenju so letos prvič v zgodovini podjet-
ja v enem letu izdelali več kot dva milijona velikih
gospodinjskih aparatov. Minuli petek so dvamilijonti apa-
rat, znameniti hladilnik oldtimer, simbolično predali
ljubljanski pediatrični kliniki.
V Gorenju so v prvih devetih mesecih letos izdelali in
prodali za 13 odstotkov več velikih gospodinjskih aparatov
kot lani. Celoten promet je večji za 16 odstotkov, dobiček pa
bo, napoveduje vodstvo družbe, takšen, kot so ga načrtovali.
Za naložbe so porabih 1,5 milijarde tolarjev. Najpomembnej-
še letošnje pridobitve so avtomatska linija za proizvodnjo
pečic, linija za izdelavo bobnov pralno-pomivalnih aparatov
in posodobljeni program hladilno-zamrzovalnih aparatov.
Gorenje, ki bo leta 2000 praznoval pol stoletja obstoja, je
doslej naredilo 43 milijonov gospodinjskih aparatov.       JI
Relca Savinja grozi
Reka Savinja v svojem poglobljenem koritu postaja vedno bolj nevarna hudourniška reka.
Že davnega leta 1889 je bila končana regulacija Savinje, poslej so jezove in bregove samo
vzdrževali. Zato je bila ob brežini speljana cesta, po kateri so dovažali material za popravilo. V
predzadnjih poplavah leta 1990, ko smo govorih o stoletnih vodah, pa je bilo narejeno ogromno
škode. Odneslo je jez na Polzeli, ki je umirjal podivjane vode, od takrat do letošnjega leta, pa jez
ni bil ponovno zgrajen, pa tudi močno načete nabrežine niso bile obnovljene.
Letošnje poplave so nas opozorile, da stoletne vode ne pridejo samo vsakih sto let, ampak jih
lahko pričakujemo ob vsakem času. Še ena taka povodenj bi verjetno spremenila tok Savinje. To
kaže tudi naš posnetek z Brega pri Polzeli, kjer je spodneslo nabrežno cesto. T. TAVČAR
Vse o slanem pecivu
Program izobraževanja kmečkih žena v Savinjski dolini, ki ga pripravljata društvo
kmečkih žena in enota za kmetijsko svetovanje Žalec, nadaljujejo s tečajem peke slanega
peciva. ''
Vedoželjne kmečke gospodinje so se s skrivnostmi peke kruha in peciva seznanile v Vinski
Gori, na Gomilskem, zadnji tečaj pa je bil minuli konec tedna na kmetiji Leskošek v Migojnicah
(na sliki), ki ga je organizirala enota društva kmečkih žena iz Griž. Vse tečaje je vodila znana
strokovnjakinja na tem področju Marija Prajne. T. TAVČAR
16
REPORTAŽA
Semove muze
Zaščitnice umetnosti so bogato obdarile mozirsko družino
Pet različnih in hkrati ta-
ko enakih ljudi, pet Semovih
iz Mozirja. Ciril Metoda naši
bralci zagotovo poznajo, saj
so njegove fotografije več-
krat objavljene v našem ča-
sopisu, zanimivi pa so tudi
drugi člani Semove družine
- žena Ančka ter otroci Mi-
haela, Ciril in Metod.
Pravzaprav je težko pred-
staviti družino, ki se ukvarja s
tako razUčnimi, zanje sicer
povsem običajnimi, za marsi-
koga pa malce neobičajnimi
dejavnostmi. Začnimo pri gla-
vi družine, Cirilu Metodu, ki
ga je v Mozirju in v drugih
zgornjesavinjskih krajih tež-
ko srečati brez fotoaparata.
Ciril Metod
Ostal bo zapisan v kroniki
Zgornje Savinjske dohne, saj
je avtor večine fotografij, ki
na svojstven način dokumen-
tirajo in arhivirajo življenje
doline v treh desetletjih. Ciril
se namreč že od nastanka
lokalnega časopisa. Savinj-
skih novic, ljubiteljsko ukvar-
ja s fotografijo. »Fotoaparat
sem prijel v roke bolj po sili
razmer. V Nazarjah smo mo-
rali dokumentirati stvari,
zmanjševati ali povečevati to-
pografske karte. Sam sem iz-
delal optični topograf, ki so ga
prekopirali tudi na inštitutu
za gozdarstvo,« je prve kora-
ke v fotoreporterski svet opi-
sal Ciril, ki je vsa delovna leta
preživel v povezavi z gozdom
- kot gozdar je delal najprej v
Okrajni upravi za gozdarstvo
v Celju, ki jo je potem prevze-
lo nazarsko gozdno gospo-
darstvo. »Obrali smo čisto
vse, od Hude luknje do Logar-
ske doline, poznali skoraj
vsako drevo in večino grmov,
pri delu pa spoznavali ljudi.«
V nenehnem stiku z naravo
so se verjetno izoblikovah tu-
di Cirilovi pogledi na svet -
nadvse rad ima življenje, le-
poto in bogastvo malih in
drobnih naravnih skrivnosti
ter preprostost, ki jo prinaša
le povezanost z naravo. »S
fotografijo sem se ukvarjal že
prej, ko sem obiskoval sred-
njo šolo v Ljubljani. V tistih
časih si pač moral nekje biti -
za šport nisem bil, bil sem
pevec, pa še fotoaparat sem
imel. To je bilo odločilno. V
Postojni, kamor so preselili
šolo, se s fotografijo nisem
ukvarjal. Šele v Nazarjah me
je Aleksander Videčnik pova-
bil k Savinjskim novicam -
najprej sem delal kot labo-
rant, potem pa začel s foto-
grafijami. Uredil sem temnico
in sam razvijal filme, kar poč-
nem še danes. Črnobela foto-
grafija mi je veliko ljubša kot
barvna. Z njo lahko pokažeš
več detajlov in ču«tev. Vse ti-
ste barve na barvnih posnet-
kih velikokrat delujejo kot
kič, kar me strašno moti. Naj-
raje slikam življenje in ljudi,
vendar takšne, ki ne požirajo.
Ne maram tehničnih portre-
tov za osebne izkaznice. Po-
leg tega sta pri barvni fotogra-
fiji dva avtorja: tisti, ki slika, in
tisti, ki fotografijo izdela,« je
prepričan Ciril, ki se najraje in
največkrat zanese samo nase.
Ciril Metod ima »takšne in
drugačne podobe« v krvi. Že
njegov oče je imel kinoprojek-
tor in vrtel filme v Lučah. Ki-
noprojektor izpred druge sve-
tovne vojne pri Semovih še
vedno zaseda častno mesto.
Sicer ne deluje, je pa dragocen
spomin.... Tudi Ciril Metod se
je ukvarjal s kinooperaters-
tvom, sodeloval pri snemanju
slovenskih filmov, saj se je že
v začetku sedemdesetih po-
stavljal s svojo kamero. Verjet-
no sta Semova, Ančka in Ciril
Metod, ena redkih tiste gene-
racije, ki ima posneto poroko
v letu 1970 (»pa še na to je
skoraj zamudil,« se je mimo-
grede oglasila Ančka).
Iz vseh nikoli preštetih slik,
filmov in diapozitivov je Ciril
Metod pred kratkim izbral
nekaj najbolj dokumentarnih,
človeških, življenjskih in še
kakšnih fotografij ter jih po-
stavil na ogled v mozirski ga-
leriji. Izredno dobro obiskana
razstava fotografij nakazuje
možnost, da bo začel priprav-
ljati še eno razstavo, z drugi-
mi ljudmi in drugimi dogodki.
Dokumenti Zgornje Savinjske
doline, ki pa so še premladi,
da bi imeli večjo vrednost -
toda čas bo to spremenil.
Otroška leta je Ciril Metod
preživel v Lučah. V drugi sve-
tovni vojni so očeta ustrelili v
Starem piskru, zato je Ciril
Metod z mamo in sestro zbe-
žal v Avstrijo. Tam so prežive-
li štiri leta, po vojni pa so se
vrnili v Mozirje. Mama je bila
Majerholdova in se je v do-
mači hiši začela ukvarjati z
gostinstvom. V fantu se je v
mladostnih letih nabralo nič
koliko lepih trenutkov, ki jih
je preživel v gostilni in med
gosti. Ciril Metod je nenazad-
nje že dolga leta aktiven član
mozirskega radiokluba, z nji-
hovo pomočjo pa je svoje sti-
ke, prijateljstvi in znance na-
predel po celem svetu. »Ma-
ma je trdila, da še žeblja ne
znam zabiti, oče pa je znal
popolnoma vse sam postoriti
v in okrog hiše. To sta pode-
dovala tudi oba fanta,« je oče-
tovsko ponosen razložil Ciril
Metod.
Metod, Ciril in
Miliaela
Fanta sta Metod in Ciril. Pet
minut je razlike med Semovi-
ma dvojčkoma. Kar tako mi-
mogrede sta pomagala, očetu
pri pripravi razstave, saj ob-
vladata vse računalniške fin-
te... Na odprtju razstave sta
bila oba - IN/Ietod s fotoapara-
tom, Ciril pa je snemal s ka-
mero. Vsi posnetki so tudi po
mnenju največjega kritika,
očeta, »na nivoju«.
Dvojčka, oba študenta, sta
trenutno v Mariboru. Metod
je absolvent likovne akade-
mije, Ciril pa študent 4. letni-
ka gospodarskega inženirin-
ga. Obema so muze že v zi-
belko položile veselje do raz-
ličnih umetniških zvrsti, ven-
darle se je zaradi malomarno-
sti ali napake njuna pot pred
štirimi leti različno obrnila.
Oba sta namreč po končani
elektro tehnični šoli v Velenju
uspešno opravila sprejemne
izpite na likovni akademiji,
toda Cirila preprosto niso
omenili med sprejetimi štu-
denti.
To Cirila ni ustavilo, ven-
darle si je izbral drugo smer v
umetnosti. Mozirskega štu-
denta namreč nenehno
spremlja glasba. Pred krat-
kim se je z univerzitetnimi
kolegi vrnil iz Nemčije, kjer
so preigravali Gershvvina, so-
deluje v mariborski godbi na
pihala in mimogrede navrže,
da je stalen član še parih za-
sedb, v katerih preigravajo
vse glasbene zvrsti. S slika-
njem se ne ukvarja več, ker
mu zmanjkuje časa - študij je
resno in odgovorno delo, po-
leg tega mu vaje v bendih
poberejo precej časa, kolikor
pa ga ostane, je razporejen
med koncerte. »Če bo sreča,«
je omenil Ciril, »si bom s po-
močjo glasbe poskušal še v
naprej rezati vsakdanji kruh.«
Glasbenik je bil tudi Metod
- kot je Ciril mojster na bob-
nih, je Metod dolga leta pihal
v klarinet, tudi pri Zgornjesa-
vinjski godbi na pihala. Ven-
darle je pri Metodu muza sli-
kanja vztrajnejša. Ob študiju
se tudi drugače ukvarja s sli-
kanjem, udeležuje različnih
slikarskih ekstemporov, pa
tudi razstave mu niso popol-
na neznanka. S svojimi deli se
je predstavljal v Mozirju, Ma-
riboru, Velenju, Žalcu...
Pred časom je kot fotograf
sodeloval na univerzitetnem
natečaju na temo France Pre-
šeren. Podoba največjega slo-
venskega pesnika v vodnem
odsevu mu je prinesla drugo
mesto; oče pa kot tipičen oče
pravi temu »pocerija« in poto-
ži, kakor razmetana da je
temnica, ko jo zapusti sin. S
slikanjem se je ukvarjala Anč-
ka, pa tudi Metodov dedek in
stric sta bila umetnika v tistih
časih. »Vse ostane v družini,«
se je zasmejal Metod.
Tako je v družini ostala tudi
alpinistična strast, takšna, ki jo
marsikdo, ki se »spozna« na
pregovor o gori, ki ni nora, ne
more razumeti. Metod je član
mariborskega Alpinističnega
kluba Kozjak, s soplezalci so
osvojih Kilimandjaro, živ je
spomin na plezanje v Mont
Blancu, kjer se je v začetku leta
pripetila nesreča... Tudi Ciril je
preplezal marsikatero steno,
vendar sedaj zaradi poškodbe
pljuč tega ne sme več početi.
Pa vendarle sta Semova
dvojčka, rojena pred četrt
stoletja, takšna kot drugi
otroci - čeprav jima že težko
rečemo otroka. »Od mladih
nog sta bila zvedava. Obisk
pri zdravniku je pomenil pra-
vo moro, ničkolikokrat smo
ostali brez elektrike, saj sta
sama vse popravljala, gasili
smo požar v kopalni kadi,« je
mama Ančka na hitro obudila
nekaj spominov na Lilota in
Todija, kakor dvojčkoma še
sedaj pravijo domači.
V planinah pa si zadnje ča-
se pogosto polni baterije naj-
starejša od Semovih otrok,
Mihaela. Večino prostega ča-
sa izkoristi za vzpone na zale-
denele slapove v Logarski do-
lini, ki so velik izziv tudi za
druge plezalce. Mihaela je
članica Zgornjesavinjskega al-
pinističnega kluba Planika, s
katerimi »hodi gor«, kakor na
kratko označujejo svojo
strast in ljubezen Semovi
otroci. Sicer Mihaela rada
obuja spomine na Anglijo,
kjer je preživela štiri leta -
najprej kot varuhinja otrok in
gospodinjska pomočnica, po-
tem je delala v restavraciji,
nato z Dolenjko Brigito obi-
skovala šolo in si pridobila
certifikat iz angleškega jezi-
ka, sedaj pa zimske dni pre-
življa na Golteh. »Večino časa
sem preživela v Londonu,
kjer sem uživala v zabavi in
življenju. Toda tam nikoli ne
bi živela,« je zatrdila Mihaela,
očetova Mica.
To, da Semovi otroci veliko
dni preživijo na kolesih, kole-
sarijo po Golteh in okolici, da
je bil Metod prvi jadralec, ki je
sam z jadralnim letalom pole-
tel z Ojstrice v Luče, ali da
vsake toliko časa preživljajo v
tujini, so Semovi otroci ome-
njali tako mimogrede, kot ne-
kaj povsem normalnega...
Ancica
Le mama Ančka se včasih
pritoži, vendar nikoli čisto za-
res. Pravi, da si mora, če hoče
v planine, kamor zelo rada
zahaja, poiskati svojo družr
bo, drugače lahko ostane kar
doma. Da je Ciril Metod že od
nekdaj, še iz časa službe, cele
dneve hodil po terenu. Potem
je nedelje, ko je imela čas
Ančka, raje preživljal doma.
»Itak imamo redkokdaj pet
krožnikov na mizi. Če je do-
ma Ciril, manjka kateri od
otrok,« je pripovedovala ma-
ma, ki si je od malega želela
doživljati to, kar sedaj doživ-
ljajo njuni otroci. : -
Če ne prej, bodo Semovi
skupaj zagotovo na Štefano-
vo, 25. decembra, ko se bodo
z baklami odpravili k Svete-
mu Križu nad Šoštanjem ali h
Križu, kjer je bila rojstna hiša
mame Ančke. Večerni pohod
z baklami po zasneženi cesti,
s pesmijo na ustih in z rokami
v rokavicah, je doživetje, ki ga
ne kaže zamuditi.
Ančka je vsa leta delala v
nazarskih Malih gospodinj-
skih aparatih, sedaj pa je upo-
kojena in skrbi za svojo druži-'
no. V dokaz tega se je pri
Semovih razširil najlepši vonj,
vonj po pravkar pečenem kru-
hu, ki ga je mama Ančka vzela
iz krušne peči. Med pogovo-
rom ni bilo shšati besedice o
stroških, o denarju, o skrbeh -
iz vseh Semovih veje samo
veselje do življenja. Takšnega,
kot so si ga ustvarili Ciril Me-
tod, Ančka in njuni otroci.
URŠKA SELIŠNIK
Semovi iz Mozirja. Sedita Ciril Metod in Ančka, v ozadju pa
so Ciril, Mihaela in Metod.
REPORTAŽA
17
V tem malem velikem svetu
Na obisku pri družini Boštjančič, ki že dve desetletji živi in diha z gledališko kulturo, zdaj pa še z gimnazijsko maturo
Trije so: Milada, Peter in
Ivana. Družina Boštjančič
iz osmega nadstropja stolp-
nice na Miklošičevi ulici v
Celju. Družina z dvema slo-
venskima dramskima igral-
cema, Milado Kalezič in Pe-
trom Boštjančičem, ter nju-
no osemnajstletno hčerko
Ivano, ki jo čez nekaj mese-
cev čaka gimnazijska matu-
ra. Hudo narobe pa bi bilo,
če bi pozabili omeniti tudi
dva mačkona, Maca in Haa-
kona. Mali Boštjančičev
svet se namreč vrti tudi okoli
njiju.
Nedelja je, eden tistih praz-
nikov, ko so skupaj. Pa še ta
nedelja ni čisto taka. Peter
mora kmalu popoldne spet v
Maribor, na delo. Odpeljal se
bo z leto dni starim avtomobi-
lom, ki je v tem času prevozil
enaintrideset tisoč kilome-
trov, večinoma na relaciji Ce-
Ije-Maribor-Celje. Peter Bošt-
jančič je član mariborskega
gledališkega ansambla, Mila-
da Kalezič je od samega začet-
ka svoje igralske kariere zve-
sta celjski gledališki družini.
Tudi to jutro se je Peter
najprej odpravil na celjsko
mestno tržnico. V tem značil-
nem vrvežu neskončno uživa,
ta ritem ga sprošča, poživlja,
ko se pogovarja z branjevkami
in z velikim užitkom izbira
dobrote narave. »Peter je odli-
čen kuhar,« ga pohvali Milada.
Je ljubitelj mesne hrane, naj-
bolje mu gredo od rok zrezki v
omakah, pa vseh vrst čorbe.
Danes ne bo skuhal kosila, ker
za to pač ni razpoložen, pa
tudi zato ne, ker imajo obisk
in ker ga popoldne čaka ob-
veznost, ena zadnjih vaj pred
novo premierno predstavo v
mariborskem gledališču. Za
kuhanje si Peter vedno vzame
dovolj časa. To opravilo torej
danes čaka Milado, ki pa se,
tako kot hčerka, vse bolj nagi-
ba k vegetarijanstvu. S torteh-
ni in solato bo to pot najhitre-
je. »Boš ostala pri nas na kosi-
lu?« me prijazno povabi med
pogovorom, ko se sprehajamo
skozi njun skupni čas in se
vanj pogreznemo približno
četrt stoletja globoko. »Pa
menda ja ne mishš o nas pisati
kot o kakšni zgledni, vzorčni
slovenski družini, ker mi to
zagotovo nismo,« je Milada, s
katero se poznava že precej
dolgo, na samem začetku po-
govora malce potipala mojo
namero.
Sošolka Milada
Temperamentna in čustvena
Milada, po kateri se pretaka
črnogorska kri, in Peter, ki je
uradno še vedno Mariborčan
(ker se mu pač nikoli ni ljubi-
lo zamenjati uradnih osebnih
dokumentov) sta par, ki ju
ločuje marsikatera posebnost
in ki ju združuje ter povezuje
nešteto silnic. Najprej je bila
tista silnica, ki ju je povezala v
gimnazijskih letih. Milada se
je z družino svojih staršev pre-
selila v Slovenijo in Maribor
že v otroških letih in po kon-
čani osemletki postala dijaki-
nja gimnazije na Taboru. Leto
starejši Peter je na šoli skrbel
za najrazličnejše kulturne pri-
reditve in je za neko proslavo
potreboval večje število reci-
tatorjev. In je najbrž moralo
tako nanesti, da se je prijavila
tudi Milada, se zagledala v
Petra in nevidne puščice so
počasi začele streljati z obeh
strani. Po maturi je šel Peter v
Ljubljano na študij primerjal-
ne književnosti, s to odločitvi-
jo pa je močno razočaral svo-
jega očeta-odvetnika, ki si je
prihodnost svojega prvorojen-
ca zamišljal v odvetniški pi-
sarni. Mimogrede: tudi drugi
sin Vojko ga je v tem razoča-
ral, ko si je izbral študij režije-
na igralski akademiji. Peter je
pridno opravljal izpite, ob
tem pa se zavedal, da ga vleče
drugam. V istem času je v
Mariboru srednješolka in ma-
turantka Milada razmišljala o
poklicu učiteljice. Med študi-
jem je Peter pogosto prihajal v
Maribor! kjer so v tamkajš-
njem amaterskem gledahšču
Slava Klavora pripravljali
predstavo pod vodstvom od-
ličnega mentorja, pedagoga in
igralca Jožeta Zupana. Tam je
bila tudi Milada in tam je pri
obeh dozorel načrt, da se
preizkusita pred komisijo za
sprejem novincev na ljubljan-
ski Akademiji za gledališče,
radio, film in televizijo. Za
sprejemni izpit sta naštudirala
sklepni prizor iz Finžgarjeve
Verige in bila oba sprejeta. Tu
se je začela tista njuna skupna
pot, po kateri stopata še danes
in na kateri se jima je kasneje
pridružila hčerka Ivana ter
njun svet zapolnila z novimi
vsebinami in vezmi.
Ivana
Občutljiva, a samozavestna
osemnajstletnica. Čez par me-
secev bo z očetom Petrom za-
plesala kot maturantka na ple-
su, ki se ga bo spominjala vse
življenje. In mamica Milada
se bo v prihajajočih tednih
morala ukvarjati z oblekco,
čeveljci, šopkom in z vsem
ostalim, kar spada k temu ve-
likemu dogodku. In potem
matura. Ivana, ki jo starša
ljubkovalno khčeta Vanča, je
pridna učenka, a matura je le
tisti čas, ki v sleherno druži-
no, ki preživlja to obdobje,
vnaša napetost in svojevrsten
nemir. Bo tudi Ivana postala
igralka? »Sploh ne. Zdi se, kot
da sva ji oba s Petrom ta poklic
priskutila,« se pošali Milada
in pove, da se je hčerka odlo-
čila za študij slovenskega jezi-
ka. In kateri od staršev je v
družini vplivnejši vzgojitelj?
»Vzgoja je na obeh, kot pač
utegneva in kot se odvija to
naše skupno življenje. Vanča
ima izrazit lasten značaj in
tako ni nikoli podlegla kak-
šnim najinim vplivom. Smo
sami individualisti - še oba
mačka sta takšna,« se pošali
ter potem doda zgodbico o
mačku Macu, ki je pred šesti-
mi leti postal član družine
Boštjančič. Bilo je med dru-
žinskim dopustovanjem v Fie-
si, ko so se vsi trije ukvarjali z
muckom, ki se je smukal oko-
li njih in bil ves bolan. Ko so
ga pozdravili, so ga vzeli s
seboj v Celje in pri tem je
ostalo. Ker pa je bilo Macu v
stanovanju sila dolgčas, so mu
priskrbeli mačjo družbo. Dru-
gi hišni muc je dobil ime Haa-
kon. To norveško ime mu je
izbrala Ivana, ki je zadnja leta
med počitnicami veliko poto-
vala po Evropi in jo je vsakič
vleklo v njen severni del, na
Škotsko, na primer, kjer je
bila letos. Še posebej ji je na
dušo pisana Norveška, in če bi
bilo pri nas mogoče, bi se
odločila za študij tega jezika
in kulture. Ivanina ljubezen je
tudi fotografija, utrinke iz živ-
ljenja beleži na filmski trak in
se lahko pohvali z odličnimi
tovrstnimi izdelki. »Tudi svoje
skrivnosti ima, ki jih čuva za-
se ah jih deh s prijateljicami,
sicer pa je med nami dovolj
zaupanja,« ta del pogovora za-
ključi Milada, ki pri reševanju
hčerkinih problemov sodelu-
je v vlogi tolažnika, Peter pa v
takšnih situacijah ponavadi
postreže z vzgojno očetovsko
pridigo. Pridigar je tudi zdaj,
ko se Ivana pripravlja na voz-
niški izpit. Na naših cestah je
preveč nesreč, da bi bil ob tem
lahko ravnodušen. Milada se
je že davno odločila, da ne bo
nikoli voznica. »Glede tega
sem izrazit antitalent,« na
kratko pokomentira.
Na odru in odrih
Oba sta poklicno igralsko
pot začela v Slovenskem ljud-
skem gledališču v Celju. V tem
delu pogovora se razvname
Peter: »Mislim, da sva imela
oba veliko srečo, da sva prišla
v Celje, v teater, ki je v sloven-
skem gledališkem prostoru
vseskozi držal visok profesio-
nalni nivo. Generacija odlič-
nih igralcev, kot so Bermež,
Belakova, Kumrova, Podjed,
Agrež in drugi, pa seveda od-
hčni hišni režiser Križaj, je
vseskozi ustvarjala predstave
na evropski ravni. To je teater,
za katerega je značilna visoka
profesionalna etika, in to je
tisto, kar sem si vedno želel.
Najina prva predstava je bila v
sezoni 1976/77, ko sva igrala
manjši vlogi v Muellerjevih
Salemskih čarovnicah,« je
opisal začetek življenja z
odrom in Celjem, kjer je Mila-
da odigrala okoli sedemdeset
vlog in Peter prav toliko, le da
se je on vmes občasno pridru-
žil mariborskemu, pa kranj-
skemu in novogoriškemu an-
samblu. Milada je celjski gle-
dališki hiši zvesta dvaindvaj-
set let, bržčas tudi po Ivanini
zaslugi, saj se kot mati odraš-
čajočega otroka ni mogla od-
daljevati od doma. Peter je
zdaj že tretjo sezono član SNG
Maribor. Iz celjskega teatra je
odšel zaradi konflikta z enim
od režiserjev, ki mu ni omogo-
čil, da bi dobil tekst za vlogo
pravočasno v roke. Perfekcio-
nist je in viharnik, tudi upor-
nik. »Čisto možno je, da bi si
nekega dne zaželel vrniti v
celjski teater,« zdaj razmišlja
igralec, ki je razpet med Ce-
ljem in Mariborom. Na rodni
Maribor je še vedno navezan,
toda vzdušje mesta ob Savinji
mu je bližje. »Celje tudi bolj
živi za svoj teater, kot Mari-
bor,« pripomni.
Nagrade, prijetno
zadoščenje
Zadnje poklicno obdobje je
bilo za oba igralca zelo plod-
no. V mariborskem gledališču
sta odigrala glavni vlogi v Sa-
lemskih čarovnicah in zanju
prejela ugledni nagradi. Na
letošnjem Borštnikovem sre-
čanju je Petra nagradilo ob-
činstvo, Milado pa strokovna
žirija. Februarja letos je bila
Milada tudi nagrajenka Pre-
šernovega sklada za njen izje-
men igralski opus, zlasti za
vlogo v Muellerjevi Ukročeni
trmoglavki in za vlogo v Eks-
ploziji spomina, v predstavah
SLG Celje. Sicer pa se je Peter
Boštjančič vpisal v gledališke
anale kot najmlajši slovenski
Hamlet, ki je za to vlogo na
Borštnikovem srečanju v letu
1982 prejel nagrado žirije, v
kasnejših letih pa (poleg že
omenjene) še tri nagrade ob-
činstva na istem srečanju. Vlo-
ga, ki se je Milada še posebej
rada spominja, pa je vloga
Darinke v Šeligovi Čarovnici
iz Zgodnje Davče, izjemni
predstavi celjskega gledališča.
Za to vlogo je pred dvema
desetletjema na Sterijinem
pozorju v Novem Sadu (naju-
glednejšem festivalu v takrat-
nem jugoslovanskem prosto-
ru) prejela nagrado za najbolj-
šo žensko vlogo. Da se nagrad
in priznanj razveseli vsak igra-
lec, sta si edina, Peter pa ob
tem pripomni, da so nagrade
zelo relativna stvar in da so v
tem majhnem slovenskem
prostoru nepravično razdelje-
ne. So odlični igralci z dolgo-
letnim stažem in čudovito
odigranimi vlogami, ki pa jih
je strokovna javnost v prete-
klosti po krivici spregledala.
Teater doma
v družini Boštjančič je gle-
dališče vedno prisotno, v vsak-
danjem utripu se ga preprosto
ne da zaobiti. Tu so pogovori o
gledališkem in nasploh kul-
turnem dogajanju pri nas, so
vloge, ki jih Peter in Milada
študirata, on ponavadi v spal-
nici in ona v kuhinji. So vsa-
kodnevna usklajevanja glede
družinskih in drugih obvezno-
sti, so predpremierna vzdušja.
»To vzdušje ima poseben na-
boj. Je občutljiv čas, poln ner-
voze in občutka, da nisi nare-
dil vsega, kar bi bilo treba, da
še nekaj manjka,« pojasni Mi-
lada, Peter pa navrže: »Jaz bi si
pa zdaj želel malo odmora.«
Milada ga pri tem nagajivo
ošvrkne z očmi in pripomni:
»Oh, saj ni res. Peter je vedno
nervozen, kadar ne dela.« Se-
veda te ženine pripombe ne
more zanikati.
Peter, ki je tudi velik ljubi-
telj narave in alpinist, se v
iskanju notranjega miru pogo-
sto zateče v gore, Milada pa se
najraje sprosti v družbi prija-
teljev. Peter ne mara prazno-
vanj, Miladi so praznovanja
ljuba. Ivana je tudi rada v
družbi prijateljic in tako bo
vstopila tudi v novo leto. Nje-
na starša bosta takrat doma.
Teatrsko življenje je pač tak-
šno, da se družinska intima še
kako prileze. Če je praznična,
pa sploh.
■NMMi MARJELA AGREŽ
Boštjančičev družinski portret.
18

Pivovarjem jesenski primat
s tekmami 11. kroga so se
rokometaši v najelitnejši do-
mači konkurenci do konca
januarja poslovili od svojih
gledalcev. Izjema so Celjani,
ki jih že 3. januarja čaka
nadaljevanje Lige prvakov, v
zadnjem jesenskem krogu
domačega prvenstva pa so se
v Slovenj Gradcu dodobra
spotili, preden jim je uspelo
premagati domače »ježke«.
Derbi, ki se je zaradi zamu-
de sodnikov iz Kozine pričel s
25 minutno zamudo, bi lahko
odločal tudi o naslovu jesen-
skih prvakov, ki bi v primeru
Preventove zmage zaradi
boljše gol razlike pripadel
ekipi Trebnjega, če ta v Rade-
čah ne bi doživela nepričako-
vanega poraza. Celje Pivovar-
na Laško se je brez Jelčiča,
Šerbca in Puca dolgo pehala
za vrsto nekdanjega selektor-
ja Slavka Iveziča in zaostajala
že 9:13, izenačenje pa je po
nizu napak domačih prišlo
šele pri 19:19. Manaskov se je
v polni slovenjegraški dvora-
ni med strelce vpisal šele v 39.
minuti, Škrbič je opravil svo-
je, Šafariču je pripadel najlep-
ši zadetek. Peric je zbral 19
obramb. Na drugi strani so se
tokrat zelo zanesljivemu vra-
tarju Anžiču pridružili dva-
kratni naj-strelec hge Nenad
Maksič (11 golov, 9 iz 7m),
kapetan Aleš Leve, Zoran Jo-
vičič in Miro Mauc.
Svoj derbi so imeli tudi v
. Velenju, kamor so prispeli le-
tos ambiciozni rokometaši
Prul, a je Tisljeva vrsta zmo-
gla dovolj moči za minimalno
zmago 22:21, tako da je pod
vrhom še vse odprto. K temu
so veliko prispevali Radečani,
ki so potem, ko jih je iz poka-
la izločil nižjeligaš Ribnica,
presenetljivo in tesno (26:25)
ugnali Trebnje. Varovancem
trenerja Požuna je prav zad-
nja zmaga hkrati največji us-
peh. Najmlajša ekipa v ligi je v
prvenstvo štartala izjemno,
nato pa (tudi zaradi neizkuše-
nosti) nekajkrat po nepotreb-
nem izgubila.
PRIMOŽ ŠKERL
MHFoto: GREGOR KATIC
Sankaku prvi, Ivo Reya tretji
Judo klub Ivo Reya je
znova odlično pripravil
novoletni turnir za mlajše
kategorije. Udeležilo se ga
je 196 tekmovalcev iz 17
klubov. Zmagovalni pokal
je odšel v celjski JK Sanka-
ku.
Zmagovalci so zbrali 441
točk, Jurševci iz Dravskega
polja 256 in celjski Ivo Reya
na 3. mestu 224. Sankaku je
imel najboljše moči pri de-
klicah in mlajših dečkih, so-
sedje iz Ivo Reya pa pri sta-
rejših dečkih. Zmage so pri-
borili Drakšičeva, Križniko-
va, Perčeva, Vraničarjeva,
Reharjeva in Svečakova, pri
dečkih pa Drakšič, Olip (vsi
Sankaku), Pišek, D. Imamo-
vič, Ceraj in E. Imamovič (vsi
Ivo Reya). Dosežki potrjuje-
jo, da v dveh celjskih klubih
rastejo novi rodovi izvrstnih
tekmovalcev.
JK
Miroteks spet
absolutni
zmagovalec
Kegljaška zveza Slovenije
vsako leto podeljuje dr-
žavna priznanja za naj-
boljše dosežke v pretekli
sezoni.
Kegljavkam Miroteksa je
na podelitvi v Cerknici
znova pripadel naziv naj-
boljšega kolektiva. Poleg
tega so Celjanke prejele še
4 druga priznanja - za naj-
boljšo člansko in mladin-
sko ekipo, Marika Kardi-
nar in Andreja razlag pa
sta bili v svojih kategorijah
proglašeni za najboljši po-
sameznici. JK
V prihodnje več tekmovalnosti?
člani velenjskega Kole-
sarskega kluba Energija so
s podelitvijo odličij in po-
kalov sklenili letošnjo se-
zono.
Letos so se udeležili 18
različnih maratonov in
vzponov, vitrine je dodatno
okrasilo 5 pokalov, ki so jih
prejeli kot najštevilčnejša
ekipa na koroškem marato-
nu v Radljah, v jurišu na
Roglo, Rogaški Slatini, vzpo-
nu na Boč in maratonu Pra-
nja. Iz tega je razvidno, da je
klub usmerjen predvsem v
množičnost in rekreacijo
(letos so na novo včlanili 92
kolesarjev). Finančna sreds-
tva jim - čeprav imajo nekaj
izvrstnih posameznikov - ne
dopuščajo udeležb na dr-
žavnih tekmovanjih (pri-
hodnje leto nameravajo pri-
dobiti licenco KZS).        SF
Rokometaši Gorenja (na sliki med tekmo pokala EHF s skopsko Vatrostalno Vardarjem) so se
po zmagi nad Prulami pridružili trojici pivovarniških zasledovalcev.
NOVI TEDNIK
ŠPORT
1^
Drevi nad Union
Pivovarna Loško in Savinjski Hopsi napredovali v pokalu Saporta - Drevi super derbi v
Treh lilijah.
Oba predstavnika s Celj-
skega sta v evropskem poka-
lu Raimonda Saporte konča-
la v prvi polovici lestvic. Pi-
vovarna Laško je presenetlji-
vo zasedla celo 2. mesto, po-
tem ko je dobesedno pometla
z AEK na svojem parketu,
Savinjski Hopsi pa so prilož-
nost za izenačenje podviga
Laščanov zapravili v Bolgari-
ji, kjer je tamkajšnje Černo
more zmagalo in Savinjčane
prikovalo na 3. mesto.
m
Savinjski Hopsi su tudi po
številnih igralskih spremem-
bah glede na lansko sezono
ohranili kontinuiteto vrhun-
skih rezultatov. Čeprav jim
žreb v pokalu Saporta ni bil
naklonjen, so odigrali nekaj
odličnih tekem, spodrsljaje so
uspeli popraviti, zadnjega se
pač ni dalo. Bolgari so že na
Polzeli dokazali, da so izjem-
no neugoden nasprtonik, kar
so potrdili še pred svojim ob-
činstvom. Savinjčani so tek-
movanje začeli senzacional-
no, saj so v 1. krogu v gosteh
odpravili prvega favorita sku-
pine milanski Sony, čeprav je
manjkal Goran Jagodnik, ki je
se je pogajal s turškimi delo-
dajalci. Pogovorov niso za-
ključili, morda pa se bodo na-
daljevali že konec januarja,
kajti Jagodnik ima priložnost,
da se spet predstavi v svetli
luči. Polzelani bodo namreč v
nadaljevanju pokala Saporta
pot do osmine finala iskali v
dvobojih s Turk Telekomom.
Nasprotnik res ni idealen, to-
da Polzelani so zagotovo spo-
sobni vnovič presenetiti. Žal
bodo najprej gostitelji, kar je v
tem obračunu še kako po-
membno, saj bodo Turki na
povratnem srečanju v peklen-
skem vzdušju storili vse za
skupno zmago. Ampak, do
nadaljevanja evropske sezone
je še več kot dva tedna in
trenutno je v ospredju domače
prvenstvo ter analize doseda-
njega dela. »Kljub kadrovskim
spremembam nam je uspelo
dobro uigrati ekipo in rezulta-
ti so zadovoljivi. Zanimivo je,
da smo z vsemi nasprtoniki v
skupini po enkrat zmagali in
izgubili, izjema so le Portugal-
ci, kajti Estrelasa smo ugnali
obakrat. Imamo najboljši
ofenzivni skok med vsemi 64
ekipami, Matjaž Cizej pa je v
tem elementu celo tretji naj-
boljši košarkar. Šest evropskih
zmag je celo več kot smo pri-
čakovali, zato moramo biti za-
dovoljni in potrpežljivo čakati
novo priložnost,« je ocenil tre-
ner Polzelanov Boris Zrinski,
ki ga v polfinalu domačega
pokalnega tekmovanja, sicer
šele aprila prihodnje leto, ča-
ka reprezentančni pomočnik
Aleš Pipan s svojimi varovan-
ci.
Laščani so prvo polovico se-
zone odigrali še prepričljiveje
od tekmecev s Polzele. Pred-
vsem velja to za domače ligaš-
ko tekmovanje, kjer so dožive-
li le dva poraza, enega več pa v
pokalu Saporta. Po nemoči v
beograjskem Pionirju brez os-
trostrelca Miljana Goljoviča,
so mirno pričakali grški AEK
in zaključili grško nočno mo-
ro. Pivovarji so dobesedno
razbili rumeno-črne, katerih
zvezdnik Arlauckas je bil nji-
hova edina svetla točka, na
drugi strani so Jurak, Dragšič,
Lisica, Goljovič, Dončič, Kune
in ostali blesteli, senzacional-
na zmaga pa je zadostovala za
presenetljivo 2. mesto v skupi-
ni. Poraza z 22 točkami se ne
spominjajo niti trenerji in
funkcionarji AEK, Laščani si
bodo torkov večer zapomnili
za vse večne čase. »Igrali smo
izvrstno in zasluženo slavili.
Izognili smo se Budučnosti iz
Podgorice, ki je bistveno moč-
nejša kot poljski Slask iz
Wroclava, ob tem pa bomo
povratno tekmo šestnajstine
finala igrali 19. januarja doma
(1. tekma 12. januarja). Lani
so nam jo Poljaki zagodli, nji-
hovemu trenerju Andreju Ur-
lepu sem še nekaj dolžan...
Ostajamo na trdnih tleh,« je
pripovedoval trener Laščanov
Aleš Pipan, ki je mimogrede v
domačem prvenstvu >nabil< še
Postojno in čaka na današnji
veliki derbi.
Nocoj je vredno žrtvovati
dve urici za košarko. Tri lilije
bodo končno polne, magnet je
Union Olimpija. Ljubljančani
so za razliko od Laščanov
evropske nastope zaključili s
porazom, v zadnji domači pr-
venstveni tekmi so se mučili z
mariborskim Lumarjem, vedo
pa, da jih danes v Laškem ne
čaka nič prijetnega. Pivovarji
bodo šli v tekmo neobreme-
njeno, na zmago. Poškodova-
ni Gregor Hafnar bo na tribu-
nah stiskal pesti za sedanje
soigralce proti bivšim. Adut
današnjih domačinov bi lahko
bil Goran Jurak, ki spet opo-
zarja nase z vrhunskimi parti-
jami.
TOMAŽ LUKAČ, T.T.
Foto: GREGOR KATIC
Rajka Rituperja (pod obročem na tekmi z milanskim
Sonyiem) čakata težki preizkušnji s Turki.
Premalo za presenečenje
Celjanke uničil drugi polčas, ki so ga izgubile za 26 točk.
Klubska politika palice in
korenčka, utrujenost in nez-
branost Ježičank ter dobre
taktične zamisli trenerskega
para Ravnikar-Kralj je Ingra-
dovke v prvem delu košarkar-
skega pokalnega finala pripe-
ljala blizu uspeha, a vendar so
bile do njega, kot se je kasneje
izkazalo, zelo daleč.
Trdno odločene, da še enkrat
poskusijo »sklatiti« favorizira-
ne Ljubljančanke, so celjske
košarkarice odlično pričele in s
premišljeno igro domače prisi-
lile v številne napake (10 iz-
gubljenih žog, 30 odstotni
met), za kar je trener Milovič
moral zgodaj porabiti obe mi-
nuti odmora, Ravnikar pa je
igralke dvakrat poklical na pos-
vet šele v zadnji minuti prvega
dela. Šarenčevo, ki je kasneje
izenačila točkovni dosežek iz
lanskega finala (22 točk), je
Vasičeva dobro zapda in v pa-
ru z Radženovičevo nekaj časa
gospodarila pod košem. Bra-
nilke naslova so bile prisiljene
k metom iz razdalje in posa-
mične prodore, zato so vete-
ranka Džebova (25), Gričarje-
va (13) in Markovičeva (8) raz-
širile postavitev, Ravnikarjeve
varovanke pa so na trenutke
preveč »spletkarile« pod obro-
čem. Po odmoru sta se nas-
protnici našli pri 40:40. Izid je
bil še dvakrat poravnan, nato
pa je sledil beg domačih na
varno razliko, ki se je do konca
povzpela na nepričakovano vi-
sokih 20 točk, saj se C.eljanke,
ki dokaj dobro zadevajo iz raz-
dalje, na ta način niti niso po-
skušale približati.
Še enkrat več se je izkazalo,
da Ježičanke (čeprav so pred
sezono do neprepoznavnosti
prevetrile ekipo) na domačih
prizoriščih zlahka držijo kon-
tinuiteto zmag. četudi jo navi-
dezno težko usklajujejo z na-
pornim evropskim ritmom. Fi-
nalista se bosta v tej sezoni
zagotovo še srečala v končnici
prvenstva, dotlej pa ima Ingra-
dovo vodstvo še kopico nalog:
najprej doreči samega sebe,
uskladiti delovanje in poveza-
vo strokovnega kadra in mor-
da več graditi na psihološki
pripravi igralk. Zmagovalkam
je slednje uspelo v rekordno
kratkem času, ta pa je še ved-
no na njihovi strani.
PRIMOŽ ŠKERL
Zrečanom »usel^fudi
zadnji derbi
Košarkarji v l.B SKL bodo
s prevenstvom nadaljevali 9.
januarja, zadnji krog pred
»počitnicami« pa je prinesel
tudi preobrat v vrhu. Mini-
malen domači poraz doslej
vodilne Rogle Atras so izko-
ristili Šentjurčani in se pre-
bili na 2. mesto, na vrhu pa
bo prezimilo Zagorje.
Po dobri polovici rednega
dela so daleč najbolj zadovolj-
ni pri Kemoplastu. Lanski re-
zultati niso preveč obetali, za-
to je vodstvo kluba previdno
napovedovalo boj za 6. mesto,
toda zdaj lahko realno računa-
jo na prva štiri mesta, ki vodi-
jo v razigravanje za l.A ligo.
»Računam, da bi položaj v vo-
dilni četverici lahko brez te-
žav ohranili, če nam v prihod-
njih 10 krogih uspe zmagati še
štirikrat. Visoka uvrstitev je
plod dela vsega kolektiva, ki
se je dobro ujel in zahtevnih
priprav pred sezono, zato smo
zdaj blizu novozastavljenega
cilja. Pri starejših igralcih smo
dvignili samozavest, mladi so
se lepo vključili in prevzeli
svoj del naloge. Npr. Lapornik
je prav na zadnji tekmi v Ra-
dencih >ukradel< nekaj žog in
ekipo »bpotegni^. Zelo smo
zadovoljni s Sušinom, Gajš-
kom, Urbanijo in Rovšnikom,
ki je igralec visokega ranga, a
na Polzeli.ni prišel do izraza,«
je menil trener Igor Pučkp, ki
v nadaljevanju, ko sledi derbi
z vodilnim Zagorjem, ne bo
mogel računati na suspendira-
nega Vukiča.
Zreška Rogla Atras je dolgo
vodila in je kot novinec zago-
tovo največje presenečenje.
Tri poraze si je nabrala prav v
regionalnih derbijih - s Kemo-
plastom, Banexom in nazad-
nje še z Elektro. »Igralce opo-
zorjam, da je težje braniti do-
seženi položaj, kot napadati
ga. V zadnjih dveh krogih smo
popustili, vendar se ne obre-
menjujemo z dosežki. Poraz z
Elektro bomo morali nadome-
stiti na • enem od gostovanj.
3ele''pa'^em"zadovoljen s cen-
trom Slobodanom Beničem.
Dokazal je, da so ga nekateri
mnogo prehitro odpisali,« pra-
vi Gorazd Bokšan, ki v pp-
hodnje ne namerava več dajati
izjav "za medije, njegovi pa
bodo premor izkoristili za re-
sen trening.
Šoštanjska Elektra in konjiš-
ki Banex sta zaostala za priča-
kovanji. Mnogi so ju (glede na
imena) ob Zagorju uvrščali v
samo konico, toda Banex vloge
favorita (tudi po zamenjavi tre-
nerja) ni zdržal. Šoštanjčanom
so večkrat pošle moči in vpra-
šanje je ali lahko Vlado Rizman
po odhodu Darka Mirta v celoti
prevzame dirigentsko palico.
Silno izenačeno letošnje pr-
venstvo obema ekipama vliva
upanje, da bi se z relativno
boljšimi spomladanskimi igra-
mi utegnili približati zgornje-
mu domu. Ujeti ga verjetno ne
boveč mogoče.
^.....PRIMOŽ ŠKERL
ŠPORTNIK LETA
Rezultati prihodnjič!
Žal smo zaradi prihajajočih praznikov prisiljeni predča-
sno zaključiti redakcijo, zato tokrat ne moremo objaviti
novih rezultatov glasovanja, ker vaši kuponi še prihajajo v
uredništvo.
Prihodnji teden bomo objavili glasove, ki jih bi morali danes,
zamik bo še v bodoče, vse do zadnjega kroga, ki se bo zaključil
v prvih dneh januarja. Kljub časovni stiski vas vabimo, da
pridno pošiljate kupone na naslov našega uredništva, nekdo od
vas pa bo prejel tudi nagrado - enomesečni brezplačni obisk
fitnes studia Top fit.
20
ŠPORT
Celjani in Velenjčani na repu
v soboto se je končala prva liga male-
ga nogometa na odboj. V Univerzitet-
nem športnem centru v Mariboru so
zmagali domačini, velenjski Rudar in
celjski Publikum sta na finalnem tur-
nirju pristala na repu razpredelnice.
Rudar je v skupini s Koprom in Maribo-
rom Teatanicom osvojil točko in se zado-
voljil z zadnjim mestom, Celjani pa so
dvakrat izgubili s SCT Olimpijo in Pri-
morjem, čeprav so obakrat vodili in imeli
kopico priložnosti, ki jih niso znali izko-
ristiti. »Zimska liga je nedvomno prijetno
popestrila premor med obema deloma
prvenstva. Igrali smo povsem razbreme-
njeni in dosegli soliden rezultat, čeprav
bi v Mariboru lahko bilo še bolje. Zelo
dobro je na finalu igral Križnik, tudi
ostali niso razočarali,« je novost ocenil
trenutni prvi mož stroke pri Publikumu
Stane Bevc, ki še vedno čaka na novega
šefa. »Ni pomembno kdo bo novi trener
prvega moštva, vsaj zame ne. Nadaljeval
bom s svojim delom pošteno, tako kot
sem začel. Ne vem od kod informacije, da
sem nezainteresiran za vlogo pomočnika.
Morda nekatere moti moje razmišljanje,
češ, da se od zadnjega trenerja nisem
mogel naučiti toliko kot od njegovega
predhodnika. Ko sem začel delati v klu-
bu, sem pomagal Stanku Poklepoviču in
se od njega tudi učil. Sodelovanje z Edi-
nom Osmanovičem je bilo korektno, če-
prav se bo spet našel kdo, ki bo moje
besede spretno obrnil in dejal, da sem
preveč ambiciozen in sem se že videl na
mestu prvega trenerja Publikuma. Če bi
želel biti >glavni<, bi pred meseci sprejel
ponudbo katerega izmed drugoligašev,
res pa je, da morebitne ponudbe Pubhku-
ma ne bi zavrnil, čeprav čas ni najbolj
primeren in o čem podobnem niti ne
razmišljam,« pojasnjuje Stane Bevc.
V Publikumu so zelo skrivnostni in še
vedno nadaljujejo pogajanja s kandidati
za trenerja prvega moštva, do zaključka
redakcije (nedelja), ni bilo na Skalni kleti
še nič novega.
«■■■■■■■■■■■1   TL
NA KRATKO
Celje: Zmagovalci tradicio-
nalnega malonogometnega
turnirja Šolskega Centra Celje
so profesorji ŠC. Drugo mesto
je pripadlo dijakom, tretje pa
novinarjem Štajerskega vala
in Radia Celje.       '
Celje: Rezuhati občinskega
osnovnošolskega prvenstva v
rokometu - dečki, finale:
III.OŠ-IV.OŠ 12:17 (6:8). Za 3.
mesto: OŠ Hudinja-OŠ F. Roš
14:15 (8:7). Vrstni red: IVOŠ,
III.OŠ, OŠ F. Roš, OŠ Hudinja,
II.OŠ, I.OŠ. Dekhce, finale:
II.OŠ-IVOŠ 9:8 (3:3). Za 3.
mesto: I.OŠ-IIl.OŠ 8:12 (2:6).
Vrstni red: II.OŠ, IVOŠ, 111.OŠ,
I.OŠ, OŠ F. Kranjc, OŠ Lava.
Finalista v obeh kategorijah
sta se uvrstila na področno
prvenstvo, ki bo 18. januarja v
Celju (dečki) in 21. januarja v
Žalcu (deklice).
Celje: Rezultati občinskega
srednješolskega prvenstva v
košarki - dijaki, finale: Trgov-
ska-ŠC 45:57. I.Gimnazija-Tr-
govska 45:28, ŠC-I. Gimnazija
41:39. Vrstni red: ŠC, I. Gim-
nazija, Trgovska, Gostinska,
Gimn. Center, Ekonomska,
Zdravstvena, SFTSPŠ. Dijaki-
nje, finale: Trgovska-I.Gimna-
zija 26:44. Za 3. mesto: Gimn.
Center-ŠC 10:27. Vrstni red: I.
Gimnazija, Trgovska, ŠC,
Gimn. Center. Prvouvrščeni
ekipi sta se uvrstili na državno
prvenstvo.
Polzela, Braslovče: Z novi-
mi občinami se je reorganizi-
rala tudi Zveza športnih dru-
štev Žalec. Na Polzeli in v
Braslovčah so že ustanovili
svoji športni zvezi, katerim
predsedujeta Simon Ograjen-
šek oziroma Rudi Sodovšek.
Žalec: V nadaljevanju de-
lavskih športnih iger se je 26
ekip pomerilo v namiznem te-
nisu. Pri starejših članicah je
slavila ekipa Pekarstva Roter
iz Šentruperta, pri ml. člani-
cah TT Prebold, pri veteranih
Eles Podlog, med st. člani Pe-
karstvo Roter in pri ml. članih
PP Žalec.
Petrovče: Na občinskem pr-
venstvu osnovnih šol v namiz-
nem tenisu je nastopilo 55
učencev. Nina Sitar je najbolj-
ša pri st. učenkah, Jaka Golav-
šek (oba OŠ Prebold) pa med
ml. in st. učenci. Vrstni red
ekipno: OŠ Prebold. OŠ Pe-
trovče, OŠ Petrovče II..
Rogla: Poljakinja Anna Kli-
mek in Matjaž Vrhovnik sta
zmagovalca slalomske preiz-
kušnje za točke FIS, ki je
štela tudi za mladinsko dr-
žavno prvenstvo. Vrstni red
st. mladinke: Andreja Gašpe-
rin, Nina Makuc, Mojca Ra-
taj. Ml. mladinke: Maja Mo-
horič, Tanja Žerjav, Jana Ku-
har.
ŠPORTNI
KOLEDAR
mmm
SOBOTA, 26.12.
Košarka
Liga Kolinska, 17. krog -
Kranj: Triglav-Pivovarna Laš-
ko, Maribor: Pošta MB Bra-
nik-Savinjski Hopsi (obe ob
20).
Najmlajši so se spopadli s 300 metersko progo.
Tekači prvič po snegu
Kar 22 kompletov medalj so morali podeliti organizatorji
13. novoletnega teka MTS Gorenja v Podkraju. Zlati prstan je
osvojila Pozničeva, športno uro pa Živko.
77 udeležencev iz vseh slovenskih krajev in Avstrije je prvič
teklo po snegu skozi podkrajski gozd. Najmlajši so morali
preteči 300 in 600 metrov, tekače do 19 let in ženske je čakalo
1900 metrov, člani in veterani so isto progo morali premagati
dvakrat. Pri ženskah si je zlati prstan pritekla članica AK
Velenje Slavica Poznič, Živko Romeo (Kladivar Cetis) pa je za
zmago prejel ročno športno uro. HJ
Hwa Rangu pokal Celja
Mariborski Hwa Rang na čelu z večkratnim evropskim
prvakom Tomažem Barado je zmagovalec mednarodnega
ekipnega prvenstva mesta Celja v taekwondoju.
Mariborčani so bili prepričljivo boljši od Hamze (BiH), ki
je zasedla 2. mesto in šentjurskega Ahaca na tretjem. Tekmo-
valci so se merili le v borbah po ITF verziji. Barada je na
blazine stopil trikrat in jih vselej brez prevelikega naprezanja
zapustil z dvignjenima rokama. V konkurenci 6 moštev (še
enkrat toliko jih je nastop tik pred zdajci odpovedalo) je
celjski Hyong izpadel v predtekmovanju. PŠ
PANORAMA
NOGOMET
Zimska liga
Finalni turnir - skupina
1: Publikum-Primorje 3:5.
SCT Olimpija-Publikum 7:6.
Vrstni red: SCT Olimpija 6,
Primorje 3, Publikum 0.
Skupina 2: Koper-Rudar (V)
3:3. Maribor Teatanic-Rudar
(V) 6:0. Vrstni red: Maribor
Teatanic 6, Koper in Rudar
(V) 0.
KOŠARKA
Liga Kolinska
15. krog: Postojna-Pivovar-
na Laško 78:103 (40:58) Gojo-
vič 31, Lisica 17... Savinjski
Hopsi-Loka kava 76:67 (37:31)
Kobale 20, Jagodnik 12...
Vrstni red: Union Olimpija
30, Pivovarna Laško 28, Sa-
vinjski Hopsi 26, Krka (-1) 24,
Loka kava in Helios 21, Slo-
van, ZM Lumar Maribor in
Pošta MB Branik 20, Triglav (-
1) in Postojna 19, Kraški Zidar
18.
1.B SKL
12. krog: Rogla Atras-Elek-
tra 72:74 (37:36). Radenska-
Kemoplast 73:74 (40:30). Krš-
ko-Banex . Vrstni red: Zagorje
22, Kemoplast in Rogla Atras
21, Radenska 19, Ilirija 18, GD
Hrastnik 17, Elektra (-1),
Union Olimpija ml. in Gradbi-
nec Radovljica 16, Banex (-1)
in Krško (-1) 15, Nova Gorica
(-1) 14.
2.SKL vzhod
12. krog: Celje-Litija (prelo-
ženo). Vrstni red: Yurij Plava
Laguna 22, Celje (-1) 20, Mal-
gaj Rudar 19 ...
Pokal RS (Ž)
Polfinale: Ingrad Celje-Ode-
ja Marmor 98:54 (46:24). Fi-
nale: Imos Ježica-Ingrad Celje
83:63 (31:37) Vasic 18, Gro-
belnik 12, Radženovič 11, Jur-
še 10, Obrovnik 9, A. Vodopi-
vec 3.
ROKOMET
1.DRL
IL krog: Prevent-Celje Pi-
vovarna Laško 27:29 (13:11)
Škrbič 6, Stefanovič 5, Šafa-
rič, Pajovič in Manaskov 4,
Vugrinec in Pungartnik 3. Ra-
deče-Trebnje 26:25 (11:13)
Cvijič 8, Žvižej 6... Gorenje-
Prule 67 22:21 (10:10) Bede-
kovič 9, Rozman 4. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško
20, Trebnje, Gorenje in Prule
67 16, Prevent 15, AFP Dobo-
va 13, Radeče 10, Termo 8,
Slovan 6, Izola 5, Andor 4,
Krško 3.
Pokal RS
Osmina finala - prva tek-
ma: Radeče-Ribnica 29:30.
Povratna tekma: Ribnica-Ra-
deče 22:19.
Pokal RS (Ž)
Četrtfinale - prvi tekmi:
Branik-Juteks 15:29, Vegrad-
Robit Olimpija 13:28. Povrat-
ni tekmi: Juteks-Branik 33:16,
Robit Olimpija-Vegrad 27:13.
PISMA BRALCEV
21
PREJELI .
_SMO   i
Biri slovenske
krvi bodi
Slovencu v
ponos
Pod naslovom Naprej, za-
stava slave smo se v začetku
decembra (preloženo iz 6.
novembra zaradi poplave) v
okviru Svetovnega sloven-
skega kongresa oddolžili
spominu na velike slovenske
može ob 150-letnici progra-
ma Zedinjene Slovenije in 80-
letnici odhoda narodnega ju-
naka Pranja Malgaja iz celj-
skega Narodnega doma s če-
to prostovoljcev na Koroško.
Po pozdravnem nagovoru
predsednika celjske podruž-
nice Svetovnega slovenskega
kongresa ing. Toneta Primo-
žiča so v programu sodelova-
li člani Ljubiteljskega gleda-
lišča Teharje in Celjskega
pevskega društva pod vods-
tvom prof. Edvarda Goršiča,
prof. Peter Napret s citrami;
za vezno besedilo je poskr-
bel Matej Pirnat, sceno si je
zamislil Peter Simoniti, iz-
vedla pa Irena Božnik. Slav-
nostni govornik v prenovlje-
ni veliki dvorani Narodnega
doma z ugledno zasedbo go-
stov je bil prof. Milan Dob-
nik.
Prof. Milan Dobnik je
spretno razvijal prejo sloven-
%ke zgodovine od začetka
ideje programa Zedinjene
Slovenije do danes. Kolo zgo-
dovine, ki neizprosno po-
stavlja stvari na prava mesta,
je osvetlilo imena velikih slo-
venskih mož: stolnega kapla-
na v Celovcu, Matija Majerja
Ziljskega, ki je z zahtevo
združitve jezika in izobrazbe
v imenu vseh Slovencev v
programu Zedinjene Sloveni-
je zasadil novo drevo: drevo
slovenske državnosti. Zgo-
dovinska preja ni mogla mi-
mo škofa Antona Martina
Slomška, Franceta Prešerna,
škofa Antona Bonaventura
Jegliča, dr. Antona Korošca,
Rudolfa Maistra in drugih
slovensko zavednih velikih
mož, ki jim rja spreminjajo-
čih časov ni mogla do živega.
Posebej je bil obujen spomin
na narodnega junaka Franja
Malgaja, ki je 6. novembra
1918 iz iste dvorane, kjer se je
odvijal slavnostni večer, od-
peljal četo prostovoljcev na
Koroško in med boji v cvetu
let padel za domovino.
Člani Ljubiteljskega gleda-
lišča Teharje, Janja Brečko,
Ljudmila Conradi, Sonja
Miejnik, Matej Pirnat, Peter
Simoniti'in Janez Turnšek so
recitirali rodoljubne . pesmi
Franceta Prešerna, Simona
Gregorčiča, Otona Županči-
ča, Simona Jenka, Alojza
Gradnika in odlomek Ivana
Tavčarja. Celjsko pevsko
društvo je pod vodstvom
prof. Edvarda Goršiča v izva-
janju pesmi slovenskih skla-
dateljev Gustava Ipavca, An-
tona Schvvaba, Davorina Jen-
ka in drugih, ki jih je s sklad-
bami na cifrah dopolnil prof.
Peter Napret, olepšalo zgo-
dovinsko pomemben celjski
Večer.
»Slovenska beseda je bese-
da krsta, molitve, pogreba.
Kajti taka je naša zgodovina,
taka naša zemlja, taki naši
ljudje. Sveta zemlja nam je
dana, njena lepota zaupana v
skrb. V sebi nosimo pravič-
nost Jerneja, klenost Tugo-
mera, vero Bogomile. Preho-
dili smo puščavo in prišli v
obljubljeno deželo. Danes pa
kot da pogrešamo polne lon-
ce egiptovskega mesa...,«
smo z mladim sestavljavcem
veznega besedila razmišljali
tudi mi ob okusno pripravlje-
ni zaključni pogostitvi ob
rdečih nageljnih celjskega
Narodnega doma.
mag. KAROLINA GODINA,
dr. med.,
Celje'
Za prostor pod
soncem
o luskavici, tej nenalezljivi
in dedni bolezni je bilo sicer
že veliko napisanega, toda
vedno se še najde kdo, ki s
strahom vpraša, kaj pa je to,
je nalezljivo. Sem bolnica s
težjo obliko luskavice, s pri-
zadetostjo sklepov. Sama se
zdravim že od leta 1961.
Zadnja leta so kožne spre-
membe obsežne in razpore-
jene po vsem telesu. Stanje
se po zdravljenju z različni-
mi mazili občasno nekoliko
izboljša, so pa že izraženi
stranski učinki. V ospredju
pa je prizadetost sklepov.
Spominjam se prvih začet-
kov te bolezni, ko sem kot
mlado dekle zelo trpela. Ob
vsakem obisku pri zdravni-
ku in ob novem zdravilu
sem upala, da se bom poz-
dravila, vse dokler me ni dr.
Premšak postavil na trdna
tla, da je to bolezen, ki še ni
dovolj raziskana in zato še
zaenkrat neozdravljiva.
Ne bom opisovala vseh
ponižanj, ki sem jih dožive-
la. Značilno je, da smo pso-
riatiki zelo občutljivi ljudje,
zato sem se precej zaprla
sama vase. To mi je ostalo
še sedaj, ko sem že starejša -
najraje sem sama. Vedno se
mi je zdelo, da sem samo jaz
tako nesrečna, kar sem več-
krat potožila tudi zdravniku.
Leta 1981 mi je dr. Arzenšek
predlagal, da bi šla v zdravi-
lišče na Veli Lošinj. Med
obolelimi se nisem počutila
več tako nesrečno.
Kasneje se je pričela po-
javljati sklepna revma. Ta-
krat me je zdravnik poslal v
zdravilišča Atomske toplice.
Tam sem doživela pravi šok.
Nobenega psoriatika ni bilo
tam, vsi so imeli zdravo ko-
žo, vsaj jaz sem tako videla.
Kjer koli sem odložila obla-
čila, da bi se sončila, so me
ljudje debelo gledali, zmaje-
vali z glavami, neka gospa
mi je na kopališču celo re-
kla, da je za nas gotovo kak
zaprt prostor. Moja sostano-
valka v sobi se je brez besed
odselila. Kljub tolažbi recep-
torja, naj si ne ženem k srcu,
sem bila zopet žalostna. To
je bilo pred 14 leti, sedaj pa
je psoriatikov v Atomskih
toplicah kar precej. Vsi so
prijazni z nami, nihče nas ne
ogleduje zaradi kožnih spre-
memb. Tudi tukaj imamo
svoj prostor kot vsi ostali
gostje. Osebje je zelo prijaz-
no, pravzaprav ne bom ni-
koli znala povedati, kako
prijetno se sedaj počutim v
Atomskih toplicah.
Nekoč sem potožila
zdravniku ter rekla, da bi
raje videla, da bi mi manjka-
la noga ali pa roka, kot pa da
imam luskavico. Pa je rekel:
»Nikar, nazadnje bi ugotovi-
li, da roko in nogo zelo po-
trebujete.« Včlanila sem se
tudi v društvo psoriatikov,
ki sedaj praznuje že dvajset-
letnico obstoja. V tem času
smo se že mnogokrat srečali
in si izmenjali razne izkuš-
nje. Skupaj smo se poveselili
ob novoletnih praznovanjih
ter na izletih. Ob tej priliki bi
se rada zahvalila vsem, ki so
nam pomagali, tako društvu
kot meni osebno, da je pro-
stor pod soncem lažji in lep-
ši.
LJUDMILA ROZMAN,
Laško
Predvolilna
kampanja po
gališko
Nič presenečenja, bi dejal
glede prizadevanja za čim
boljši izid županskih volitev.
Demokracija je pač takšna,
kakršno si zaslužimo in jo
nosimo v svoji zavesti, svoje
pa je naredila tudi v predvo-
lilni kampanji. Glede na volil-
no udeležbo sklepam, da se
še vsi ljudje ne zavedajo, da
je njihov glas na volitvah ena-
kopraven in tudi odločujoč
glede volilnih rezultatov. Se-
veda pa so si nekatere struk-
ture organiziranih skupin
prizadevale tako ali drugače
vplivati na volivce bodisi s
prikazovanjem ali demon-
striranjem raznih del v KS,
kar je izzvalo pri ljudeh vpra-
šanje, od kod organizator-
jem finančna sredstva in za-
kaj takšne početje ravno
pred volitvami? Gre za krš-
čanske demokrate, katerih
ime in dejanja nimajo nič
skupnega s krščanstvom, še
posebej to velja za krščanske
demokrate v Galiciji.
Pridobivanje simpatizerjev
z razpolaganjem in prikazo-
vanjem finančne moči, ureja-
nju kraja, sanacije cerkva in
drugo že vzbuja v ljudeh
sum poštenega ravnanja.
Razkazovanje predvsem vo-
dilnih struktur kot tako ime-
novanih botrov cerkvi z navi-
dezno srčno dobroto in pri-
zadevanje psihološko vpliva-
ti na vernika, da se odpovedo
v korist cerkve tudi za ceno
kvalitete svojega življenja,
samo da ne bi zaostajali za
sumljivimi botri. Zavedam
se, da je cerkev kulturni spo-
menik, ter da smo lahko po-
nosni na njeno tradicijo in
prizadevanja krščanstva za
poštene odnose med ljudmi
od njenega nastanka. Znano
nam je tudi, da so centri fi-
nančne moči večkrat izrab-
ljali katoliško cerkev in po-
nižne kristjane v korist ob-
lastnikov, ki so prav z izrabo
katoliške vere in drugimi ne-
demokratičnimi, monopoli-
stičnimi sredstvi uspevali os-
tati na oblasti. Takšno obna-
šanje je bilo izrazito v KS
Galicija. Plakatiranje s foto-
grafijami županskih kandi-
datov ni bilo enakopravno.
Kjer je bil prilepljen Dobni-
kov plakat, ni bilo prostora
za druge kandidate. S trga-
njem plakatov ostalih kandi-
datov so se Dobnikovi volivci
spustili na najnižjo stopnjo
kulturnega obnašanja oz.
najnižjo stopnjo inteligenč-
nega kvocienta. Krščanski
demokrati v Galiciji ne priz-
navajo, da smo si še tako
različni ljudje lahko tudi naj-
boljši prijatelji. Glede na izi-
de volitev pa menim, da ljud-
je le počasi spoznavajo, da si
lahko samo brez egoizma,
grupiranja in podcenjevanj
ustvarimo pogoje za človeka
vredno življenje.
VINKO ŠTEFANČIČ,
Velika Pirešica
Svelnik napadel
krajana
Hudo jesensko deževje je
za nami. Narasle reke in hu-
dourniki so za sabo pustili
opustošenje, zaradi razmo-
čene zemlje se >e utrgalo tudi
nekaj plazov. Lepšo stran
življenja so prinesle lokalne
volitve. Krajani smo se lahko
odločali po svoji vesti za naj-
boljše krajevne in občinske
svetnike. V vasi Belovo je
plaz zasul krajevno cesto.
Zdaj že bivši predsednik kra-
jevne skupnosti J. H. je orga-
niziral čiščenje in odvoz raz-
močenega materiala s kra-
jevne ceste. Delo je izvajalo
podjetje A. G. M. iz Brezne-
ga. V torek, 24. novembra, je
prispela delovna ekipa s
stroji ter odstranjevala raz-
močeno zemljo s krajevne
ceste. Pri čiščenju cestišča pa
je pomagal tudi čistiti blato
krajan P. D. s svojim sinom. V
poznih popoldanskih urah
so šla dela odvoza plazu pro-
ti koncu.
Na delovišče sta prišla kra-
jan L. J. in njegov sin. Krajan
L. J. je bil na nedeljskih voli-
tvah izvoljen za krajevnega
svetnika. S priokusom grož-
nje je izjavil, da bo od zdaj
naprej v vasi vse drugače. S
poostrenim tonom je zahte-
val, da krajani, uporabniki te
ceste, z lastnimi sredstvi ku-
pijo betonske cevi, da izpe-
ljejo vodo s cestišča v na no-
vo zgrajeno krajevno kanali-
zacijo. V nasprotnem prime-
ru bo z gramozom in kame-
njem zaprl cestišče. Krajan P.
D. ga je opozoril, da so od na
novo zgrajene kanalizacije
ostale cevi, ki jih ima L. J.
deponirane na svoji parceli
in s katerimi bi lahko podalj-
šali glavno kanalizacijo.
Preostale cevi pa bi krajani,
uporabniki te ceste, kupili na
lastne stroške. S temi bese-
dami se na novo izvoljeni
svetnik L. J. ni strinjal in izja-
vil, da preostanka cevi ne da
nikomur, cevi bodo pokrite z
zemljo, da ne bodo motile
mimoidočih. Zmerjal je P. D.
in ostale krajane z lenuhi ter
drugimi žaljivkami, da je do-
sedaj samo on delal na kra-
jevni cesti. Ves pomodrel v
obraz in s tresočimi ustnica-
mi je izrekel kletvice, ki ne
sodijo v to rubriko. Krajan P.
D. je zanikal očitke, v tistem
trenutku pa je L. J. skočil na
krajana P. D., ga zgrabil za
ovratnik in ga hotel vreči na
tla v blato. Krajan P. D. ga je
prijel okrog pasu in se s tem
ubranil nadaljnjih telesnih
posledic, nato ga je odrinil od
sebe. Pobesnelega svetnika
in sokrajana L. J. je prijel in
potolažil njegov sin, ki tudi ni
skoparil z žaljivimi beseda-
mi. Svetnik in krajan L. J. je
izustil še nekaj nerazumljivih
besed in s sinom sta objeta
odšla proti svojemu domu. V
splošni zmedi, ki jo je napra-
vil L. J., sta delavca A. G. M.
zapustila delovišče tako hi-
tro, da se P. D. ni utegnil v
imenu uporabnikov te ceste
zahvaliti za dobro opravljeno
delo. Vsa nadaljnja izzivanja
in neprimerno vedenje so-
krajana, zdajšnjega svetnika
L. J., pa bo krajan P. D. sma-
tral za ponovni napad nanj.
Ob takem neljubem do-
godku se krajani lahko vpra-
šajo, ali so volili pravega člo-
veka. Prav gotovo ne! Kajti
samo dva dneva po volitvah
je pokazal vse svoje sposob-
nosti in vrline do sokraja-
nov.
Krajan
S potovanja po
KHajski
Že dolgo sem si želela poto-
vati na Kitajsko. In videla sem
to veliko, nenavadno deželo,
jo doživela v vsej lepoti, bo-
gastvu, blišču, pa tudi v veliki
revščini, siromaštvu in bedi.
Kitajska je dežela velikih nas-
protij - morje razkošnih ne-
botičnikov ter bednih prebi-
vališč.
Kitajci so nekaj posebnega.
Prizadevni so pri svojih opra-
vilih, prijazni, skromni, pa
vendar imajo svoj ponos. Kaj-
ti njihova tisočletna kultura je
edinstvena. Pa še veliko jih je,
več kot milijarda. In vsak četr-
ti prebivalec naše zemlje je
Kitajec.
Rada bi še dodala, da je bila
organizacija dvanajstdnevne-
ga potovanja odlična. Naš vo-
dič Boštjan Napotnik je bil res
pohvale vreden, prijazen in
ustrežljiv. Je odličen prevaja-
lec iz angleškega in nemške-
ga jezika. Enako so bili prijet-
ni tudi vsi lokalni vodiči. Ves
čas potovanja nas je spremljal
vodja kitajske potovalne
agencije China Shandong
Corp. Xia Juan, izredno prija-
zen gospod. Na dunajski fa-
kulteti je štiri leta študiral
nemški jezik. Večkrat je bil
tudi v Sloveniji.
Nad potovanjem sem bila
navdušena. Vse je potekalo
po programu. Tudi skupina je
bila izredno disciplinirana, če-
prav je štela 52 izletnikov
(potnikov). In na koncu se
zahvaljujem Izletniku Rogaš-
ka Slatina, da nam je pripravil
in tudi uspešno izvedel zani-
mivo in prijetno potovanje po
Kitajski. Še dolgo mi bo ostalo
v lepem spominu, verjetno pa
tudi vsem, ki smo skupaj po-
tovali.
B. S.,
Rogaška Slatina
POHVALE-
ZAHVALE
Za srečo v
novem lehi
V zimskem vrtu hotela
Celeia smo se na povabilo
podjetja Izletnik Celje na
prijetnem srečanju zbrali
upokojenci. V polni dvora-
ni smo se spominjali minu-
lega dela in preživetih ča-
sov, ki so bili hudi, pa tudi
lepi. Glavna direktorica
gospa Ana Jovanovič je
zbranim razložila stanje
podjetja, ki se nenehno iz-
boljšuje. Obdržati vse linije
in vse zaposlene ni lahko
delo, predvsem pa je po-
membna prometna var-
nost. V minulem letu se ni
zgodila nobena hujša ne-
sreča, čeprav avtobusi vo-
zijo po celi Evropi in celo
po Afriki. To je dokaz, da
imajo dobre voznike in tu-
di drugo osebje ter dobro
urejeno vzdrževanje.
V imenu upokojencev se
Izletniku Celje zahvaljujem
za srečanje, obdaritev in
postrežbo, vsem zaposle-
nim pa želim prijetne praz-
nike in zdravo ter uspehov
polno leto 1999.
IGNAC PRIMC,
Laško
Hvala vsem
Prišel je december in z
njim prazniki miru in sreče,
ob katerih že po stari navadi
ljudje obdarujemo tiste, ki
jih imamo radi.
Za našo družino je prišel
december letos prej kot po-
navadi. Najprej z nesrečo,
vodo, ki nam je uničila vse,
kar smo imeli in nam v kosti
zalezla mraz, v srca pa
strah: »Kaj bo, kako živeti
naprej?« Nato pa z dobrimi
ljudmi, ki so s svojo pomoč-
jo počasi odtajali mraz in
strah in nam dali s tem naj-
lepše božično darilo. Vsem
tem bi se radi s tem pismom
zahvalili.
Najprej sosedom, ki so
nas prvi ogreli in oblekli in
nam pomagali s številnimi
majhnimi, a pomembnimi
uslugami. Pa prijateljem, ki
so pomagali s prevozi, pra-
njem oblačil, čiščenjem.
Branku in Aliju, ki sta se
prostovoljno odločila za po-
moč preko javnih del in
opravila levji delež najtežjih
in najbolj umazanih del. So-
delavcem-na SŽ - SVTK Ce-
lje, ki so za nas zbrali denar-
no pomoč in tudi drugače
pomagali po svojih močeh.
Radi bi se zahvalili tudi
Novemu tedniku, ki je obja-
vil zgodbo o naši nesreči, RK
Celje in Karitasu, ki sta nam
nudila prvo najpotrebnejšo
pomoč (obleka, obutev, či-
stila), KS Pod gradom za vso
podporo in trud.
Hvala tudi SCD Celje in
Stanovanjskemu skladu Ce-
lje, ki so skupaj iskali rešitev
za naš stanovanjski problem
in nam začasno omogočili
bivanje v majhni, a topli gar-
sonjeri. Še prav posebej pa
bi se radi zahvalili prijatelju
Ivču in njegovi hčerki Urški,
ki sta v svoj dom sprejela hči
Ajdo, ji pomagala in skrbela
zanjo kot za svojo hčerko
oziroma sestrico.
Naj nam ne zamerijo vsi
tisti, ki jih nismo posebej
imenovali, so pa prav tako
pomagali po svojih močeh, s
toplim čajem, stiskom roke
ali z vzpodbudno besedo.
Tudi po njihovi zaslugi bo
bližajoče praznike naša dru-
žina preživela na toplem in
varnem.
JERNEJ VRHOVNIK
z družino
22
ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
23
24
ZA RAZVEDRILO
RADIO - ROMAN
25
Pester praznični spored
Z Radiom Celje za praznike ne boste sami!
če se boste odločili med
božičnimi prazniki v svoje
domove spustiti tudi Radio
Celje, sem tokrat prepriča-
na, da vam ne bo žal. Praz-
nični program bo izjemno
pester, poln praznične glas-
be in upam si trditi kako-
vostnih, a ne morečih pris-
pevkov.
Da boste vedeli kaj izbrati
in čemu še posebej priskdini-
te, vas bom v naslednjih vrsti-
cah popeljala po božičnem
sporedu Radia Celje.
24. december na
radiu ves dan
prazničen
Da bomo v tem času še po-
sebej skrbno izbirali glasbo,
ki jo bomo vrteli, verjetno ni
potrebno posebej poudarjati.
Sicer pa bomo praznično
obarvali s prispevki že radij-
sko dopoldne. Po deveti uri
bomo predvajali reportažo,
ki jo bo med otroki iz Nove
Cerkve posnela Simona Br-
glez. Pričakovanje Božiča,
smo jo naslovili. Za ljubitelje
Radijske rulete naj povem,
da 24. decembra bo. Ob 11.
uri, kot ste je vajeni. Po 12.
uri bo dobre pol ure v zname-
nju glasbe, saj bomo predva-
jali božični koncert ansamb-
Tone Vrabl bo pripravil večji
del prazničnih oddaj. Glede
na to.da ima izjemno dober
občutek za to, kaj je ljudem
všeč, je pričakovati, da bo
tudi tokrat ugajal poslušal-
cem in poslušalkam.
la Ekart, ki ga je le-ta v okvi-
ru abonmaja Polk in valčkov v
Laškem pripravil te dni, vodil
pa ga je Tone Vrabl. Po 13.
uri bo Simona Brglez še zad-
njič pripravila Božičkovo
nagradno igro.
Popoldne bo predvsem v
znamenju glasbe in ustaljenih
rubrik, na sveti večer pa bo-
mo najprej ob 18. uri predva-
jali versko oddajo Luč sveti v
temi. Uro kasneje bomo pred-
vajali pogovor z Vero Soline.
Prvič boste lahko slišah njeno
najnovejšo pesem Na Božič-
no noč, prispevek pripravlja
Tone Vrabl. Ob 20. uri vas
bomo v reportažnih prispev-
kih, ki ju pripravljata Simona
Brglez in Tone Vrabl sezna-
nili s pomenom jaslic in bo-
žičnega drevesa, večer pa
bomo v zadnji uri sporeda
sklenili z glasbo in kratkimi
pogovori z nekaterimi skrbno
izbranimi sogovorniki s Celj-
skega o božiču. Naši znanci
o božiču, je naslov oddaje, ki
jo pripravljajo Tone Vrabl,
Simona Brglez in Sergeja
Mitič.
Božična Radiu
Celje-gost celjski
opat
Tudi 25. decembra priprav-
ljamo nekoliko spremenjen
praznični program. Ob 9.15
bomo predvajali versko od-
dajo, po deseti bo Simona
Brglez predstavila v posebni
oddaji slovenske izvajalce
božičnih pesmi, ki so jih le-
ti napisali, uglasbili in po-
sneli letos. Vse skladbe bomo
zavrteli, prisluhnili pa boste
lahko tudi kratkim pogovo-
rom z izvajalci. Po enajsti uri
bo gost v našem studiu opat
Jezernik, ki ga bo gostil Tone
Vrabl. Ob pol enih pa bomo
predvajali posebno praznično
oddajo Iz domačih logov, ki
jo pripravlja Jure Kraševec.
Tudi vsa zdravilišča, ki jih
sicer pokličemo ob petkih,
bomo poklicali na ta dan in
predstavnike le-teh povpraša-
li, kaj se pri njih dogaja v času
božično novoletnih prazni-
kov. Popoldanski spored pa
bo potekal po ustaljenih tirni-
cah.
Štefanovo in Dan
samostojnosti
Sobota na Radiu Celje bo
tudi praznična. Tudi takrat bo
pripravil kar nekaj prispev-
kov Tone Vrabl. Gotovo bo
zanimiva Zgodba o podkvi,
ki jo pripravlja po deveti uri.
Veste zakaj vraža, da podkev
prinaša srečo? Da je povezana
s konji gotovo veste, da pa
tudi s Štefanovim, pa morda
malo manj? Pa to, kako mora
biti v hiši obrnjena, da prina-
ša srečo, ne pa da jo odnaša?
Vse to boste izvedeli iz repor-
tažnega prispevka. Po deseti
uri bomo predvajali anketo,
ki jo pripravlja Tone Vrabl,
naslovil pa jo je: Moja Slove-
nija. Izbral je precej sogovor-
nikov, ki bodo razmišljali o
njej, vmes pa bo obilo glasbe,
ki opeva Slovenijo. In ker gre
za zadnjo soboto v mesecu še
tole. Ob pol dvanajstih bo na
sporedu še oddaja V modnem
vrtincu, ki jo pripravlja in
vodi Vlasta Cah Žerovnik.
Ob pol dveh pa bomo predva-
jali še eno posebno oddajo
Jureta Kraševca Iz domačih
logov. V njej bo govoril o
Štefanovem in običajih pove-
zanih z njim.
Oddaja Poslušalci
poslušalcem se
poslavlja
Nekaj mesecev smo imeli v
sporedu Radia Celje ob pol
devetih oddajo Poslušalci po-
slušalcem. V njej ste imeli
poslušalci možnost sami če-
stitati in pošiljati lepe želje,
komur ste želeli. A ker so
melodije, ki ste jih pošiijah,
postajale vse preveč zlajnane,
čestitke pa enolične, ponav-
ljajoče se. smo se odločili, da
oddajo ukinemo. To bomo
storili s 24. decembrom.
Takole bo izgledal naš praz-
nični spored. Pripravili smo ga v
želji, da bi vam ugajal in da bi
morda komu, ki bo med prazni-
ki vendarle osamljen, skušaU
delati prijetno družbo. Kaj pri-
pravljamo za silvestrovo in prve
dni januarja, pa boste podrob-
neje izvedeli v zadnji letošnji
številki Novega tednika. Danes
morda samo to: tudi letos bomo
z vami pričakali novo leto, le da
si bomo po polnoči, potem ko
bomo še prenašali županovo
poslanico z Glavnega trga. do-
volili silvestrski radijski pro-
gram zaključiti.
m NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Jure Kraševec bo v božičnem času pripravil kar tri oddaje Iz
domačih logov. Za Božič, na Štefanovo in v nedeljo na
Janezovo.
»Pim - pom! Kaj sem rekel?!« se je važno ozrl po možeh. Sedaj
je pristopil še spodnji sosed in s palico odrival Pim - poma.
»Pojdi raje kopat na svojo zemljo, katero ti že skoraj vso
zarašča grmovje!« se je drl na Pim - poma in mu grozil s palico.
Proti očetu Ivanu pa se je obrnil z hinavskim nasmeškom.
»Povsod je v zemlji kamenje. Menda ja ne mislite, da bi si jaz
krivično polastil več kot meter Dolgega polja?«
»Nič ne rečem takšnega zaenkrat,« se ni dal kar tako pretenta-
ti oče Ivo. »Dobro bi pa bilo zdaj, vpričo vseh mož, odkopati
tisti kamen, da skupaj vidimo, kako in kaj!«
»Prav je imela moja žena včeraj, ko je rekla, da prihajajo z
vami same sitnosti!« se je naredil sosed Tone nalašč užaljenega
in hotel mimo vseh oditi proti domu.
»Veš kaj. Tone!« so ga skupaj ustavili. »Za norce nas pa ne boš
imel! Skupaj odkopljimo tisi kamen in če se izkaže, da je
navaden, bo vse lepo in prav. Če se pa izkaže, da je mejnik, tedaj
pa gotovo ni lepo, da se hočeš polastiti toliko sosedove zemlje!«
je resno govoril visok, koščen mož, ki so ga vsi klicali Marko in
je bil gospodar Dolinarjeve kmetije, ki je veljala za najtrdnejšo
v vsej Doljni vasi.
Znova je Pim - pom poprijel motiko in z veliko vnemo
odkopaval kamen. Globje kot je kopel, bolj je postajalo očitno,
da je kamen pravi mejnik! Zdrobljena steklovina, ki je ležala
pod kamnom, je pregnala še poslednje dvome o tem. čemu je
postavljen kamen na koncu njive.
Zdaj ni nihče več zadrževal osramočenega Smolarja, ki se je
ves ponižan pobral domov. »Požeruh, lakotnik in tat!« so bile
besede, ki so ga dohitevale vso pot do doma in mu sedale na
pleča kot najtežje breme.
»Hvaležen sem ti, sosed, da si pošteno pokazal, kje je bil skrit
ta mejnik!« se je Ivo pred vsemi zahvalil Pim - pomu. Njemu se
je to posebej imenitno zdelo in stal je prav ponosno skupaj z
možmi v vaškem krogu, kar se mu ni prav pogosto zgodilo, saj
so se ponavadi vsi le norčevali iz njegove nerodnosti.
»Rad bi vas povabil na pijačo in vas malo pogostil, pa vam
danes še resnično nimamo česa ponuditi v naši hiši!« se je
opravičeval oče Ivo pred možmi, ko so se vračali domov mimo
njihove Jiiše.
»Nič ne maraj zaradi tega. sosed. Vsi vemo, da ste šele včeraj
prišli in našli prazno in izropano domačijo. Vidimo pa, da si
poštenjak in pravi mož, zato bodite dobrodošli sosedje v naši
vasi ti in vsa tvoja družina!« je izrekel besede dobrodošlice
Dolinarjev Marko, ki je veljal med sosedi za prvega moža na
vasi in je njegova beseda med ljudmi veliko pomenila.
»Naše novo znanstvo pa moramo vseeno zaliti, zato hitro
poišči prazno steklenico in pošlji katerega od otrok k nam po
slivovko,« je dalje kazal svojo dobro voljo Marko.
Anki in Franici so se rahlo tresla kolena v strahu, ko sta hitro
stopali s steklenico v rokah proti Dolinarjevemu domu. Gospo-
dinja Francka je hitro uganila, čigavi sta deklici, katerima
beseda ni in ni hotela iz ust. Vedela je, kako se najlaže približati
sramežljivim otrokom, zato je hitro prinesla lep, rumeno
zapečen hlebec kruha in vsaki odrezala zajeten kos.
Bistra Anka je zdaj spoznala, da je to dobra ženska in počasi
jo je minevala zadrega. Dvignila je steklenico in tiho rekla: »Vaš
stric so naju poslali k vam po slivovko.«
»Pink!!« se je v tistem trenutku sesula steklenica v Ankinih
rokah na tisoče črepinj! Od silnega presenečenja je obema
dekletoma padel kruh iz rok na tla in še gospodinji se je za hip
močno prestrašila, a že v naslednjem trenutku je zavpila: »Ti
presneti paglavec! Le počakaj, da pride oče domov! Pošteno ti
bo izprašil hlače in zlomil tvojo neumno fračo!«
Fantič, kateremu so bile grožnje namenjene, se ni veliko
zmenil zanje. Skrit za vogalom hiše se je držal za trebuh, ki ga je
bolel od smeha, da jo je tako zagodel nepoznanima deklicama
in zraven še pokazal, kako imenitno zna streljati in meriti s
fračo!
»No. nikar ne joči!« je gospodinja tolažila malo Frančico, ki
se je od strahu pričela kisati.
Anka pa je mirno pobrala oba kosa kruha, ju malo popihala
in poljubila. »Mati vedno pravijo, da moramo kruh pobrati s tal
in ga poljubiti!« je govorila, da se je gospodinja čudila njenim
besedam in jo mehko pogladila po laseh.
»Dobra je vajina mati. da vaju tako lepo uči. Našemu
neugnanemu Petrčku pa prav nič ne zaleže! Ne šiba ne lepa
beseda pri njem nič ne opravita!«
»Kaj bomo pa zdaj. ko nimamo več steklenice, v katero bi
nalili slivovko?« se je spomnila Anka. po kaj sta pravzaprav
prišli.
»Eh, nič ne de zaradi tiste steklenice!« jo je pomirila
gospodinja Francka in si že zavezovala ruto na glavo. »Steklenic
imamo dovolj pri hiši. takoj bom eno nalila z žganjem, pa še
nekaj drugih dobrot nadevam v košaro in sama stopim z vama,
da spoznam vajino mamo, ki vaju tako lepo uči.«
Hitro je izginila v hišo, deklici pa sta kmalu zagledali pegast
obraz fantiča, ki ju je gledal s porednimi očmi izza vogala in
znova meril vanju s svojo fračo! Franica se je v strahu skrivala za
Ankino krilo, Anka pa je fantiča brez strahu vprašala: »Peter,
zakaj si hud na naju?« Ob tam se je prijazno nasmehnila, da se je
Petru nemočno povesila frača. Samo na dolgo je pokazal jezik
in nekam osramočeno stekel proti bližnjemu grmu. kjer je imel
svoje skrivališče.
Tedaj je že prišla gospodinja, vsa obložena z dobrotami iz
hiše. Na glavi je nesla polno košaro hrane, v eni roki pletenko
vina in v drugi steklenico žganja. Z odprtimi usti sta deklici
gledali postavno žensko, kako lahkotno stopa vzravnana* po
nerodni poti, a košara na njeni glavi se niti enkrat ne zamaje, kaj
šele, da bi padla na tla!
Še Marku se je dobro zdelo, ko so vsi občudujoče gledali
njegovo postavno ženo, ki je zdaj že postavila košaro sredi mize
in se rokovala z novimi sosedi.
»Le kdaj vam povrnemo vašo darežljivost. soseda?« se je
hvaležno spraševala mati Mara in vabila može za obloženo
mizo.
»Nič ne posojamo, da bi imeli takšne skrbi!« je odgovarjala
Francka. »Vsega nam je ostalo od sobotnega martinovanja.«
Nazadnje je samo Pim - pom, nalit kot čep, obsedel z očetom
Ivom pri mizi. Nekaj časa je še nekaj godel predse in govoril
nerazumljive besede, ko pa je videl, da je gospodinja pospravila
z mize pijačo, se je tudi on dvignil na majave noge, katere so ga
z veliko muke prinesle do njegovega doma.
Mati Mara je že toliko uredila po hiši, da so mogli otroci leči
bolj skupaj in se toplo pokriti z odejo. Zdaj so se že malo
privadili in razživeli v svoji otroški radoživosti. Pokriti do ušes
so hihitaje poslušali Franico, ko je pripovedovala o porednem
sosedovem dečku.
Anko je naprej premagal spanec in ji namesto hudih sanj
prvega večera prinesel čudovite lepe sanje, v katerih je v beli
obleki, skupaj s pegastim sosedovim fantičem, lovila pisane
metulje na sončnem travniku.
Kmalu se je življenje priseljene družine umirilo in se
lepo zlilo z novo sredino, v katero so prišli. Med ljudmi se
je hitro razvedelo. kako vešč je oče Ivo zidarske obrti in
počasi so pričeli pritekati denarji od njegovega pridnega
dela. ki so pomenili za družino skromno, a vseeno lepo
življenje.
Vzljubili so svoj novi dom in svojo zemljo, ki je v tistih težkih
časih pomenila edino varno gotovost v boju za preživetje.
Kmalu je v hlevu mukala živina in sonce prihajajoče pomladi je
prebudilo veliko novega življenja na prej zaraščeni in opusteli
Osojnikovi kmetiji.
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
30

NOČNE
CVETKE
• v sredo, 16. decembra zve-
čer, je bila potrebna policijska
intervencija v gostišču Turist
v Frankolovem. Tam se je na-
hajal razgrajaški Franc Z., ki
je pretepal Darjo F. in si pri-
služil sodnika za prekrške.
• Policisti so bili v petek po-
poldne obveščeni, da se na
Bregu 4 nekaj nevarnega do-
gaja. Na kraju je patrulja ugo-
tovila, da je Andrej B. fizično
napadel svojo izvenzakonsko
partnerko Emino, ta pa mu je
udarec vrnila.
• V stanovanju na Ljubljan-
ski je v soboto ob pol treh
zjutraj Anton B. z mokro bri-
sačo udrihal po svoji soprogi.
• Patrulja se je v soboto do-
poldne odpravila v Iršičevo,
kjer je pijani Mirsad M tepel
svojo ženo. Ker je bil nasilen
tudi ob prisotnosti policistov,
so ga vzeli s seboj in ga name-
stili v prostor za pridržanje.
• V soboto zgodaj zjutraj je
bil v bloku na Trubarjevi 42
nemir. Tam se je motovilil pi-
jani Medžad P, kričal po hod-
niku in tolkel po vratih.
• Na Iršičevi je bila interven-
cija tudi v nedeljo okrog štirih
zjutraj. Stanovalci v bloku na-
mreč niso mogh spati, ker je z
glasno glasbo galamil Srečko
P. Za prekršek je moral seči v
denarnico.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Trčenje
v kriziscu
v križišču regionalne z lo-
kalno cesto v Dolah pri Šent-
jurju se je v torek, 15. de-
cembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba utrpela hude telesne poš-
kodbe.
Romana K. (22) iz Šentjurja
je vozila osebni avtomobil po
regionalni cesti iz Dramelj
proti Šentjurju. Ko je zapeljala
v križišče s (pomembnejšo)
lokalno cesto, je z njene leve
strani iz smeri Ponikve v kri-
žišče zapeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 34-letni Gor-
dan K. iz Šentjurja. Med vozi-
loma je prišlo do trčenja, v
katerem je voznica Romana
K. utrpela hude telesne poš-
kodbe.
Povozil
peško
v križišču Levstikove uli-
ce in Mariborske ceste se je
v petek, 18. decembra zju-
traj, pripetila nezgoda, v ka-
teri je bila hudo telesno poš-
kodovana peška.
Sebastjan V. (27) iz Zado-
brove pri Celju je vozil oseb-
ni avtomobil po Levstikovi
ulici. Ko je pripeljal v semafo-
rizirano križišče z Maribor-
sko cesto, je pri zavijanju v
levo trčil v 61-letno peško
Slavico Š. iz Slovenskih Ko-
njic, ki je na zaznamovanem
prehodu za pešce prečkala
vozišče z njegove desne stra-
ni. Pri padcu po vozišču se je
peška hudo telesno poško-
dovala.
V nepreglednem
ovinku
Na lokalni cesti na Bregu
pri Slovenskih Konjicah se
je v soboto, 19. decembra
popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri se je ena oseba
hudo telesno poškodovala,
škoda na vozilih pa znaša
okoli 200 tisoč tolarjev.
Alojz H. (43) iz Petelinjeka
je vozil osebni avtomobil v
smeri Nove vasi. V levem,
nepreglednem ovirtku mu je
nasproti pripeljal Voznik
osebnega avtomobila, 24-
letni Janez J. iz Tepanjskega
vrha, nakar sta vozili ti^ih. V
nesreči je voznik Janez-, J.
utrpel hude telesne poškod-
be.
Čelno
trčenje
Na regionalni cesti v nase-
lju Imeno se je v nedeljo, 20.
decembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne
poškodbe, gmotna škoda na
vozilih pa znaša približno
milijon tolarjev.
Boris S. (23) iz Hrastja ob
Bistrici je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Bistrice ob Sot-
li proti Podčetrtku. Ko je pri-
peljal v naselje Imeno, je v
levem ovinku zapeljal na levo
stran vozišča ter čelno trčil v
nasproti vozeči osebni avto-
mobil, ki ga je iz smeri Podče-
trtka vozil 26-letni Stanko P.
iz Klanjca. V nesreči je voznik
Boris S. utrpel hude telesne
poškodbe. M.A.
MINI KRIMICI
896 plošč
v noči na 14. december je
neznani storilec odpeljal 896
plošč za suho montažo stro-
pov, ki so bile naložene v
skladišču Ve^rada na Kaju-
hovi cesti v Šoštanju. Gmot-
na škoda, ki jo je povzročil,
znaša" okoli 225 tisoč tolar-
jev.  "
Denarnici iz torbic
v sredo, 16. decembra po-
poldne, se je nekdo pomudil
v pisarni prodajalne- Ciciban
na Stanetovi uUci v Čeljli. Iz
dveh tam odloženih ženskih
torbic je ukradel denarnici, v
katerih so bili osebni doku-'
menti in nekaj gotovine. Smi-
Ija V. in I>arja S. sta oškodo-
vani za dobrih 11 tisoč tolar-
jev.
Tat V delavnici
v noči-na petek, 18= decem-
bra je neznani storilec vlojnil
v kovinarsko delavnico Silva.
P. v kraju-Krtince. Iz delavnice
je odpeljal štiri varilne ai^iara-'
te z rezefvninrii d^^i, piihški
grelec, dve kotni brusilki ter
vrtalne in druge aparate.
Lastnika je oškodoval za pol-
drugi niilijon tolarjev.
Neuspel poskus
poštnega ropa
v petek, 18. decembra po-
poldne, je v prostore poslo-
valnice Pošte na Lavi vstopil
zamaskirani neznanec in
pred pultom s kuhinjskim no-
žem v roki od uslužbenke
zahteval, da mu izroči denar.
Ker se ženska groženj ni us-
trašila (vsaj pokazala ni stra-
hu) mu je odgovorila, da bo
poklicala policijo. Storilec se
je grožnje ustrašil in zbežal v
neznano smer.
Ukradel telefonski
aparat
v času od četrtka do sobo-
te je neznani storilec prišel v
večstanovanjsko hišo na Bre-
gu v Celju in vlomil v stano-
vanje Alojza Š. iz Celja. Ukra-
del je telefonski aparat Pana-
sonic in s tem lastnika oško-
doval za okoli 25 tisoč tolar-
jev,
: Preignal ga je
alarm
v nedeljo, 20. decembra
zjutraj, je nekdo vlomil v trgo-
vino     Kmetijske     zadruge
Šmarje pri Jelšah v Šentvidu
pri Grobelnem. Iz predpro-
stora je odnesel dve motorni
žagi Husqvarna, vredni do-
brih 150 tisoč tolarjev, nadalj-
nje tatinske namere pa mu je
preprečila alarmna naprava,
ki se je sprožila v notranjosti
objekta.
Kabel iz barake
■ v noči na nedeljo, 20. de-
cembra, je neznani storilec
vlomil v leseno barako v
Osredku, last Mirana Z. Odpe-
ljal je 400 metrov električnega
kabla, vrednega okoli 180 ti-
soč tolarjev.
Nezaklenjeni
moped
v sredo, 16. decembra po-
poldne, je neznani storilec
ukradel nezaklenjeno kolo z
motorjem Tomos ATX 50C,
parkirano na dvorišču sta-
novanjskega bloka v Grižah.
Lastnik Štefko L. je oškodo-
van za okoli 85 tisoč tolar-
jev. M.A.
OD DRUGOD
Petnadstropna stavba je
prah postala
Sredi večnega mesta se je
sredi prejšnjega tedna zgodi-
la tragedija, ko je v zgodnjih
jutranjih urah počilo, potem
pa so bližnji stanovalci v rim-
ski četrti Portuense ugotovi-
li, da je pred njihovimi očmi
izginila petnadstropna hiša,
od katere je ostal le poldrugi
meter sloja prahu in kosi ce-
mentnih blokov.
V hiši je v šestnajstih stano-
vanjih živelo najmanj 35 ljudi,
preživela sta le dva, ker ju je
zaščitil nosilni steber, vsi mr-
tvi pa so bili na videz nepoš-
kodovani, kot da še vedno
spijo. Ko so, takoj po eksplo-
ziji, na kraj nesreče prispeli
gasilci, so začutili močan vonj
po pUnu, zato se sklepali, da
se je hiša porušila zaradi eks-
plozije plinske napeljave. Ko
pa se je zdanilo, so ugotoviH,
da je vsa plinska napeljava na
tem območju brezhibna. Med i
gasilci, ki so bili tam prvi, jei
bil tudi sin štirih žrtev. Njego-:
vo mater, očeta in dva brata'
so v pepelu našli med prvimi. ]
V Rimu so zaradi te tragedi-
je mestne oblasti razglasile;
dan žalovanja, svojcem žrtev;
pa je med redno avdienco-;
• izrekel sožajje papež Janezi
Pavel II.
Javnost zdaj ugiba, da se je;
katastrofa zgodila zaradi te-^
ga, ker so vse hiše v okolišu vi
•začetku petdesetih let posta-j
vili na negotovem, krušljiverrt^
terenu, zelo verjetno tudi na!
ruševinah nekdanjih stavb..
Poleg tega so na začetku de-_;
vetdesetih let v hiši popravlja-i
li nosilno konstrukcijo, lani,
pa so v njej vgradili dvigalo.
Pri tem so delavci verjetno':;
poruših oziroma spodkopaUi
katerega od nosilnih zidov.   ]
v smeteh našli trupelce
Prejšnjo sredo zjutraj so
na Tovarniški cesti v Krš-
kem našli truplo novoro-
jenčka.
Kriminalisti so ugotovih, da
je neznana oseba položila
trupelce, zavito v plastično
vrečko, v kontejner v tej
mračni ulici blizu tržnice. No-
vorojenček je bil deček in je
kmalu po porodu umrl, tru-
pelce pa so odkrili Romi med
brskanjem po smetnjakih. Po
pregledu trupla in okolice so
kriminalisti zasegli več kosov
smeti in zaslišali dva uporab-
nika kontejnerja. Policija je
po najdbi sprožila široko
preiskovalno akcijo in za zdaj
ugotovila, da je bil novorojen-
ček ob porodu še živ in da je
umrl zaradi podhladitve. V
petek, 18. decembra okoli 13.
ure, pa so kriminalisti našli
42-letno A.K. iz okolice Bre-
žic, ki stanuje v Krškem. Ker
domnevajo, da je ona mati
mrtvega fantka, so jo osumili
za kaznivo dejanje detomora.
Za to dejanje je po naši zako-
nodaji predvidena zaporna
kazen do treh let.
Radarji bodo...
• v soboto, 26. decembra popoldne na območju Žalca;
• v nedeljo, 27. decembra popoldne na območju Celja in
Velenja;
• v ponedeljek, 28. decembra dopoldne na območju Žalca in
Šentjurja pri Celju, v popoldanskem času pa na območju Celja
in Slovenskih Konjic;
• v torek, 29. decembra dopoldne na območju Velenja in
Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Žalca in Mozirja;
• v sredo, 30. decembra dopoldne na območju Mozirja in
Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Celja
in Šentjurja pri Celju in
• v četrtek, 31. decembra dopoldne na območju Velenja in
Celja.
Laserski merilnik hitrosti bo do 31. decembra nameščen na
območju Laškega in Šmarja pri Jelšah.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
nadzonii svet: Irena Jelen Baša -
predseilnica, Matjaž Janimkar, Vesna
direktor; Jože Cerovšck.
poslovni sekretar Stizana Rober
I\xijctje opravlja časopisno-založniJko,
radijsko in agendjsJ<o-tržno dejavniost.
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (063) 422-50, fax: 441-032,
No\'i tetinik izhaja vsak četrtek. Cena
iz\'oda je 280 tolarjev
NaiTJČiiiiie: Majda Klanšek.
Mesečna narocniiu je 930 tolarjev. Z.)
tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Ste\Tlka žiro računa: 507tX)-
601-106900. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vTačanio.
Tisic: Delo, Tisk časopisov in revij d.d.,
Ljubljana, Dunajska 5, direktor. Alojz.
Zibeinik.
Na {xxiLigi rrutaija Ministrstva za
infonniranje z dne 23.6.1992 sodi časopis
Novi tednik med pmizvode inlbmutivne-
ga zjiadija, za katei^e se pbČTjje 5% divek
cd prometa proizvodov.
NOVI TEDNIK
Odgovorni unKliiik:
Branko Stamejčič.
Urednica Nm-ega tednika:
Milen.a B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Maijela Agrež, Irena Jelen
Basa, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška
SeEnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Mamt.
Teluiični urednik: Fratijo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje; Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica;
Nataša Gerkeš-Ledtiik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Leiič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
ToneVrabl.
Glasl)eni urednik Stajie Špegei.
Vodja telinike: Bojan Mšek
Telefon studia (za oddaje v živo};
4900-880.4900-881
E-niail; Kadio^NT^RiC^i
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku In Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
I^^opaganda: Valter Ld^en, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja; Mitja Umnik
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
tmail: Agendja@NT-RC.si
"kronika
31
»Prijeli so me zadnjega!«
Zgodba 23-letnega zapornika Francija
prevolnika iz Ljubljane je na las podobna
usodam drugih obsojencev, ki so se zaradi
teh ali onih razlogov znašli za rešetkami.
Vsako teh pričevanj ima nemalo stičnih
točk z drugimi, pa vendar se močno razliku-
jejo. Velikokrat je slišati zgodbe o nesreč-
nem otroštvu in mladosti, kar kasneje rado
pripelje na neprava pota. Mladi Ljubljančan,
ki je v zadnjih osmih letih le dvakrat silve-
stroval na prostosti in bo vsaj do oktobra
leta 2000 še prešteval dneve v celjskem
zaporu, je eden takšnih.
Nesrečna mladost seveda ni izgovor za
kasnejše početje, ko je Franci Prevolnik s
svojo tolpo napadal ljudi, jim kradel denar in
marsikoga tudi fizično poškodoval. V zaporu
ima človek čas premišljevati o svojih dejanjih.
In ko enkrat ugleda svobodno sonce z željo
uresničiti v zaporu zadane si cilje o novem
življenju, se praviloma znajde v nezavidljivem
položaju. Vrata so domala povsod zaprta,
sistem prevzgoje deluje počasi, čas pa je odlo-
čilnega pomena. Kakšne so torej Francijeve
možnosti?
Vaša družina je razpadla, ko ste bili še
otrok. Kako se je to zgodilo?
Že rodil sem se kot nezaželen otrok. Oče je
popival, mati pa se je skrivala pred njim. Ni
bilo druge poti, kot da so me po najkrajši poti
poslali v rejniško družino v Domžale. Tam so
me imeU za svojega sina. Bilo nas je pet.
Kaj je vplivalo, da vas je zaneslo v nepravo
smer?
Oče me je vsak dan pretepal. Dovolj je bilo
že, če mu nisem rekel »dober dan«. Vse zaradi
alkohola. Mati me je morala skrivati, tako da
sem dneve preživljal pri stari materi, samo da
sem imel mir pred očetom. Brez begov od
doma vseeno ni šlo. Očeta sem nazadnje videl
pred dvema letoma, za materjo pa sem izgubil
sled pred petimi leti.
Se spominjate svoje prve »barabije«?
Očetu sem vzel denar, da sem lahko pobeg-
nil od doma.
Trenutno prestajate triletno zaporno ka-
zen zaradi roparskih napadov, v katerih so
bili ljudje tudi telesno poškodovani. Bi lah-
ko to opisali?
Tako je, če živiš na cesti, Nihče te ne podpi-
ra, socialne službe ni, nekaj pa moraš narediti
za svoje preživetje, zlasti pozimi. Takrat napa-
daš tudi v treznem stanju.
Ste kdaj pomislili, da bi se svojim žrtvam
opravičili in morda tako naredili prvi korak
k normalnemu življenju? Ste na sodišču
svoja dejanja obžalovali?
Na sodišču se nikomur nisem opravičeval.
Dobiš kazen in človeku se ne morem upraviči-
ti, če dobim 3 leta zapora, pa sem ga samo
udaril, denar pa mu je vzel nekdo drug. Moji
postopki se vlečejo še iz leta 1994, v tem času
pa sem se tudi sam spremenil.
So polovili vso vašo tolpo?
Da, prav vse. Mene so prijeli zadnjega.
Skrival sem se, spal na vagonih ljubljanske
železniške postaje, zatem v kletnih prostorih -
še danes hranim ključ. Prehranjeval sem se v
razdeljevalnicah hrane. Toda mlad sem in
rabim nekoliko več. Vsaj še cigarete. Veliko
sem hodil in bil v dobri kondiciji. Rad imam
sprehode v naravo - Tivoli, Rožnik, Mostec...
Imate s soobsojenci in vzgojitelji težave?
Vzgojitelje poznam še iz prejšnjih ustanov,
kjer sem prestajal kazni. Oboji smo izgubili
zaupanje, zlasti takrat, ko so mi izhode v
mesto prepovedali. Svetovalki sem namreč
omenil, da nameravam pobegniti... tako, v
šali. Če bi to res želel, bi jo že zdavnaj pobrisal
in nikomur zinil niti besede. Že prej sem lahko
zapustil zapor samo za dve uri. Z nekaterimi
zaporniki imam probleme in že ko jih vidim,
sem mi zviša adrenalin v krvi.
Vam grozijo?
Določene grožnje vzamem resno, drugih
ne. To je kot alkohol - več ga spiješ, močnejši
si.
Ste z vašo svetovalko v dobrih odnosih?
Da, vse ji lahko zaupam. Ponavadi se pogo-
varjava o neobveznih stvareh, nič službenega.
Nenazadnje je že sam pogovor lahko kori-
sten, saj se drugemu ne morem zaupati. Je
tudi edina oseba, ki me obiskuje in sem se ji
nekako »prisiljen« zaupati. Dober odnos že-
Hm zadržati tudi takrat, ko bom odsedel.
Kako si zamišljate svoje življenje po pre-
stani kazni?
Dogovarjam se, da bi končal kuharsko šolo.
Socialna delavka mi ureja bivanje na neki
domačiji, kjer bi dobil sobo in pomagal pri
domačih opraviUh. V Ljubljano se ne namera-
vam vračati. Tam je slaba družba, kamorkoli
se obrnem. Želel bi ostati nekje na Štajer-
skem.
Ste razmišljali o tem, da bi si nekoč ustva-
rili družino?
Seveda. Med prestajanjem prejšnje kazni v
Ljubljani sem imel dekle. Veste, če si zapor-
nik, ženska tudi ne more večno trpeti, da sem
vseskozi pod ključem. Razmišljam, da bi part-
nerko poiskal s pomočjo časopisnega oglasa.
Nič ne mislim skrivati, kajti tudi sam pri
dekletih najbolj cenim, če so odkrita. Lepo je,
če mi dekle zna prisluhniti, da se lahko pogo-
voriva, svojemuhe pa imajo tako ali tako prav
vse ženske. Človeka cenim po duši.
S čim se v zaporu ukvarjate, kakšen je vaš
delovnik?
Prej sem delal v delavnici. Potem je prišla
pomlad. Od konca aprila sem bil v bolniški
zaradi odklanjanja hrane in samopoškodbe
(pokaže prerezano veno na roki op.a.). V svoji
sobi sem bil popolnoma sam, nikogar ni bilo
blizu. Dokazal sem jim, da v samoti najbolje
prestajam kazen.
Hrano ste zavračali, nato pa si jo kupovali
s svojim denarjem...
Da, toda nekateri so to jemali kot gladovno
stavko, kar ne drži. Na začetku sem jih vpra-
šal, če se lahko prehranjujem na lastne stroš-
ke, pa so me zavrniU z obrazložitvijo, da lahko
vnesem le hrano, ki jo dobim na obisku. Jaz
pa teh nimam. Ko sem želel po telefonu
naročiti, tudi to ni bilo mogoče, vzgojitelju pa
sem povedal, da zaradi mene ni treba delati
izjem.
Ker boste nekoč postali kuhar, me zanima,
kaj najraje jeste in najraje kuhate?
Dunajski zrezek, pommes frittes in solato,
arašidi pa so zame zakon.
Za pogojno izpustitev nimate možnosti,
ker imate »zadaj« še en primer. Vas mori
dejstvo, da boste leto 2000 dočakali v zapo-
ru?
Niti ne, tega sem navajen. V tem desetletju
sem samo dvakrat silvestroval na prostosti.
Na silvestrovo grem spat okoli desetih, vča-
sih tudi komu voščim. Za rojstni dan pa so
me fantje lepo presenetiU, ko so mi pripravi-
H čestitko in priložili škatlico cigaret. Darilo
od staršev sem nazadnje dobil, ko mi je bilo
13 let.
Mislite, da vam bo skok v novo življenje
uspel?
S pomočjo moje svetovalke bi moralo steči.
Med enim izmed zadnjih pogovorov sem ji
omenil, da mi je šele zdaj postalo jasno, kako
leta bežijo. Star sem 23 let, »zunaj« si v tej
starosti že ustvarjajo družine. Mora mi uspeti!
Po starih poteh ne gre več. Če po členu, po
katerem sem obsojen, dobim še »zlato pet-
ko«, potem sem življenje dokončno zavozil.
Tudi sam bi želel nekoč za nekoga skrbeti. To
je lep občutek. Nikoli ne bom pozabil, kakšna
čustva so me obdajala, ko sem soobsojencu,
ki je dobil dopust, dal tri tisočake in mu
zaželel naj uživa še namesto mene.
PRIMOŽ ŠKERL
Prifeli vlomilsko trojico
Policisti Policijske postaje Celje so pred
kratkim raziskali večje število vlomov in
prijeli tri mladoletne osumljence, Celjane.
Vlomov so osumljeni K.K., A.K. in N.K. Ti
mladoletniki naj bi od letošnjega januarja do
konca novembra vlomili v več garderobnih
omaric v objektih v Celju (v domu upokojen-
cev, zdravstvenem domu, bolnišnici in vrtcu
Tončke Čečeve). Iz omaric so kradli pred-
vsem denarnice z denarjem, čeki in plačilnimi
karticami. VlamljaH so tudi v osebne avtomo-
bile na območju Celja in iz njih pokradli
avtoradijske sprejemnike ter vrednejše pred-
mete. Vlomilska trojica naj bi bila odgovorna
tudi za vlome in kraje v skladiščih Klime in
Surovine, od koder so odpeljali baker in
bakrene cevi. V desetih mesecih vlomilskih
podvigov so lastnikom povzročili za okoli 360
tisoč tolarjev gmotne škode. M.A.
Ovadili poslovneža
Policisti PP Celje so v mi-
nulih dneh tožilstvu ovadili
Šestintridesetletnega podjet-
nika Jurija H. iz Celja, ki je
osumljen kaznivih dejanj
goljufij, ponarejanja listin
in oškodovanja tujih pravic.
S takšnim početjem naj bi v
daljšem obdobju različna
podjetja oškodoval za prib-
ližno 10 milijonov tolarjev.
V letu 1996 je Jurij H. kupil na
kredit poslovni lokal v trgov-
sko-poslovnem objektu na
Dolgem polju v Celju in začel
poslovati kot samostojni pod-
jetnik. Na začetku maja si je od
Leopolda B. in Darinke K. spo-
sodil nekaj manj kot 35 tisoč
mark (od vsakega), kot poroš-
tvo za sposojena zneska pa
zastavil lokal. Ker lokala še ni
plačal in zato le-ta ni bil vknji-
žen nanj, je posojilodajalcema
lažno prikazoval, da bo vknjiž-
bo opravil v najkrajšem času
ter jima na tak način »omogo-
čil« zastavno pravico. Vrnil ji-
ma je le tri obroke, nato pa z
odplačevanjem posojila prene-
hal, s tem pa posojilodajalca
nista mogla uveljavljati zastav-
ne pravice. Zato sta poskusila s
tožbo na sodišču, vendar je
Jurij H. med tem poslovni pro-
stor že prodal podjetnici Karhci
P. V dokumentaciji za ta lokal je
bila vpisana zastavna pravica
za vrednost 3 milijone 300 tisoč
tolarjev. Podjetnik se je zave-
zal, da bo banki, ki mu je dala
posojilo za lokal, ta znesek vr-
nil, a tega ni storil.
S podobnimi goljufijami in
lažnim prikazovanjem naj bi v
minulem letu oškodoval celj-
sko podjetje Kerametal, letos
pa še podjetje Monteh Trade,
pa Lesnino Leveč in neko grad-
beno podjetje iz Latkove vasi.
V gradbenem podjetju se je
zadolžil za skoraj 4,5 milijona
tolarjev, ker pa dolga ni porav-
nal, je sklenil pogodbo o za-
stavni piavici za isti »svoj« lo-
kal. Pri tovrstnih mahinacijah
naj bi bil ponaredil več polož-
nic, to pa na tak način, da je na
položnicah vpisanim zneskom
dodajal eno številko in s tem
precej povečal znesek, ki naj bi
ga bil že plačal. Na tak način je
oškodoval šest podjetij.
Policisti so osumljenega Ju-
rija H. že privedli k preisko-
valnemu sodniku celjskega
okrožnega sodišča, ki ga je po
zashšanju spustil na prostost.
Našel ranjenca
v ponedeljek, 14. decembra zjutraj, je Peter T. iz Brezja v
svojem hlevu našel hudo telesno poškodovanega Ivana T.
(57) iz Radegunde.
Kot kažejo zbrana obvestila, je ranjeni Ivan T. ponoči prišel
v gospodarsko poslopje in v temi padel skozi odprtino za
metanje sena v hlev. Pri padcu z višine skoraj treh metrov na
betonska tla je utrpel hude telesne poškodbe. M.A.
Razbita »naftarska« mreža
Slovenski kriminalisti so v
odlično organizirani akciji
razbili mrežo preprodajal-
cev, ki so po vsej Sloveniji,
največ pa na Štajerskem in v
Prekmurju, prodajali naftne
derivate in se pri tem izogni-
li plačilu davka in ekološke
takse. Skupna davčna utaja
se giblje okrog poldruge mi-
lijarde tolarjev.
Teh poslov so osumljene
štiri osebe s štajerskega ob-
močja, le ena, 31-letni Mari-
borčan Z.T., pa je v priporu. Ta
naj bi bil glavni prodajalec de-
rivatov in utajevalec davkov.
Poleg Z.T. so bili pri maribor-
skem preiskovalnem sodniku
zaslišani še 30-letna M.T. in
25-letni M.T., oba Mariborča-
na ter 32-letni I.R. s celjskega
območja. Omenjeni so osum-
ljeni, da so organizatorju Z.T.
pomagali pri teh poslih, ki so
prinašali lepe denarce.
Mreža, ki je mimo davčnih
organov prodajala naftne de-
rivate, je delovala približno
dve leti, zadeva pa je prišla na
dan po tem, ko so večje naft-
ne družbe oziroma prodajalci
naftnih derivatov (Petrol, Is-
trabenz idr.) začele pritoževa-
ti, da jim upada promet, zlasti
na območju Štajerske, Prek-
murja in Goričkega. Na te pri-
tožbe in namige, da s prodajo
naftnih derivatov nekaj ne
more biti v redu, so reagirali
kriminalisti iz Maribora, Ce-
lja, Murske Sobote, Krškega
in Ljubljane, vključili pa so se
tudi delavci republiškega inš-
pektorata za okolje in prostor
in inšpektorata za varstvo
pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Pri 38 osebah so
opravili 44 hišnih preiskav in
zaenkrat ovadili štiri osum-
ljence. Kriminalistična prei-
skava se nadaljuje sirom po
Sloveniji in pričakovati je no-
ve kazenske ovadbe.    M.A.
32
KRONIKA S CEUSKEGA

Maks Bastl
Dr. Slavko Gaber ^
Miro Terbovc
Janko Turnšek
Minister med levi
Izvesek in zofa v Štibrcu, lončki za lionse - Bivši minister direktor na tretjo, sedanjega so zasliševali miličniki, bodoči
(?) se privaja na uniforme - Župan v afriško džunglo, žena v Celje
Celje nima več samo krč-
me (seveda silvestrovanje
pripravljajo tudi v Zamor-
cu), marveč od prejšnjega
četrtka tudi Štibrc. Zgodilo
se je v kletnih prostorih sko-
raj zapuščene Rimljanke, za
katero se je pred leti zani-
mal celo gostilniški magnat
Zvone Štor man.
Posebnost novega lokala so
ulične svetilke iz stare Ljub-
ljane, stoli iz gabrskega Parti-
zana ter izvesek in zofa iz
gostilne Svetel, ki je bila na
prelomu prejšnjega stoletja
na zdajšnji Mariborski cesti.
Krčmar je Matej Sivka, ki je
bil prvi smučarski akrobat
(skočil je trojni salto) v Celju
in njegovo 21.mesto na
evropskem prvenstvu je bila
celo najboljša jugoslovanska
uvrstitev.
Svetel je bila Westnova go-
stilna, iz Westna je nastal
Emo in iz podjetja z dvema
levčkoma pred leti mnogo
manjših podjetij. Prvi celjski
minister Maks Bastl (za trg
in splošne gospodarske zade-
ve) se je potrdil za zelo spo-
sobnega, saj kot direktor ob-
vladuje kar tri podjetja in
Bias je bil lani celo četrti naj-
bolj dobičkonosen v Celju.
Zaposleni vseeno niso preti-
rano zadovoljni z možem, ki
se tudi zelo dobro spozna na
starine in se je po burnih
prvih letih nove države
umaknil v politično ozadje.
Z vlado in Celjem je pove-
zan še zdajšnji minister za
šolstvo in šport dr. Slavko
Gaber. Odraščal je v Trnov-
Ijah, za hude parlamentarne
preizkušnje in kljubovanje
peticiji pa se je jeklil na hu-
dinjski osnovni šoli. Po študi-
ju sociologije se je zaposlil na
škofjeloški gimnaziji in se hu-
do zameril tedanjemu reži-
mu. Prestati je moral celo in-
formativni pogovor z milični- i
ki, ker je dijakom med urami
prebiral odlomke iz 57. števil-
ke Nove revije. j
Morda pa bo kot pristni Ce- \
Ijan v vladi kmalu Miro Ter- '
bovc   Položaj  obrambnega i
ministra se je doslej sicer po- I
kazal za najbolj majavega, to- i
da nesojeni župan (še vedno i
se ne ve, ali je od kandidature
moral odstopiti v prid stran-
karskega kolega Bojana Šrota
ali Jožeta Zimska, kateremu
naj bi bil preveč resen tek-
mec) že ima nekaj izkušenj z
uniformami. Resda gasilski-
mi, saj je predsednik celjske
zveze in je letos tudi dobil
državno odlikovanje.
Njegov gasilski sodrug je
tudi Janko Turnšek, ki je za-
radi sadne diete lansko polet-
je moral zamenjati celotno
garderobo in se prav tako po-
skuša truditi okrog bivšega
Ema. V lončkih njegovega
podjetja emajlirane posode
Emo ETT (naredili so jih na-
lašč za to priložnost) bodo
lionsi danes na Krekovem tr-
gu ponujali kuhano vino, iz-
kupiček pa bodo že po tradi-
ciji odstopih slepim in slabo-
vidnim.
Po nedavnih volitvah je
najbolj znamenita županova
žena doma v Prekmurju,
vendar vsaj ob koncu tedna
redno prihaja v Celje in je
pred leti reklamirala - Emo.
Tako se je svoj čas imenoval
kegljaški klub, za katerega je
zmagovala večkratna svetov-
na prvakinja (v najstniških
letih tudi nogometašica) Ma-
rika Kardinar. Mož Marjan
je bil do miklavževe nedelje
znan predvsem kot odličen
vinogradnik (chardonnay tr-'
gajo tudi kegljavke) in trak-
torist, tako da je državno re-
prezentanco vodil že na ve-
čih svetovnih prvenstvih. V
afriški džungli je prestal eno
najhujših osebnih preizku-
šenj in je zaradi zastrupitve s
hrano moral na dušek zvrniti
skoraj celo steklenico vvhisk-
ya, zadnje tri tedne pa je prvi
človek obmejne občine Do-
brovnik.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Mako, vodka in nagica
Minuli petek so v Mako klubu v Slovenskih Konjicah pripravili
(vsaj za nekatere) zelo zanimivo prireditev. Predstavili so blagov-
no znamko Ursus (na katero sliši žgana pijača, sicer doma v mrzli
Rusiji), in da bi ob tem obiskovalce vsaj malo pogreli, pripravili
tudi striptease nastop mlade umetnice. Iz obzirnosti do bralcev
ponujamo na ogled samo vroč začetek nastopa, ki si ga je z
zanimanjem in bojda proti koncu tudi orošenimi očali ogledal
tudi Magnifico. Foto: GREGOR KATIC
Končno tudi Cybercafe
Po svetu so kibernetične kavarne že zelo razširjene in za Cybercafe je od začetka meseca
bogatejše tudi Velenje. Tri brezplačne vstopne točke v svetovni računalniški splet so urejene
v mladinskem centru, kjer so kibernetični kavarni nadeli ime Kunigunda (na sliki).
Kibernetična kavarna je odprta od ponedeljka do sobote od 14. do 21.30 ure in predvsem
med mladimi je za »surfanje« po svetovnem spletu veliko zanimanja. Projekt so podprli Zavod
za odprto družbo Slovenije z nakupom računalniške opreme ter Urad za mladino, mestna
občina Velenje, Šaleški študentski klub in Mladinski servis Velenje. Za naslednje leto sta v
načrtu prostor za videokonference in čhalnica, ki bi bila založena z dnevnim časopisjem ter
domačimi in tujimi revijami, v sodelovanju s Študentsko založbo pa naj bi zaživela akademska
knjigarna. Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Božična
večerja
Hiša
v pričakovanju
Moda v senci
mezilcajocili lucic
^^^^Tull cool
žur
Pogled iz Salzburga na trdnjavo, kamor vas v trenutku popelje zobata železnica.
»Belo zlato« je gradilo mesto
Salzburg z bližnjimi rudniki soli je zanimiv tudi v predpraznicnih dneh
čeprav se za potovanja v
tuja mesta običajno odločamo
v toplejših dneh, pa so lahko
tudi zimska potepanja privlač-
na in zanimiva, še posebej, če
smo izbrali predpraznične de-
cembrske dni, ki dajejo tem
mestom poseben čar. Takšen
je tudi predbožični Salzburg,
ki mu zato v teh dneh ne manj-
ka obiskovalcev.
Vselej zanimivo staro mest-
no jedro, stisnjeno med gri-
čem z mogočno trdnjavo in
reko Salzach, pritegne tudi, ko
ga pokriva snežna odeja. Že
ob prvem mraku zažari na
, tisoče luči, okrašene ulice, hiše
in izložbe se pokažejo v vsej
lepoti, piko na i pa daje živah-
ni sejem na trgu pred katedra-
lo, kjer lahko kupiš okraske za
smrečico, drobno darilce ali pa
samo spiješ vrček kuhanega
vina, da ti je topleje pri nadalj-
njem odkrivanju mesta.
Kraguljčki te vsake toliko
časa opozorijo na bUžajočo
kočijo z vpreženima konje-
ma, ki vozi obiskovalce po
mestu in včasih se na veselje
otrok z njimi popelje tudi bo-
žiček. Iz zvočnika pred kate-
dralo se zasliši božični napev
in celo južnoameriški Indijan-
ci v sosednji ulici igrajo Sveto
noč na svoje piščali. Bližnji trg
pred nadškofovsko reziden-
co pa je ves prekrit s smreči-
cami najrazličnejših velikosti,
da se kar težko odločiš, kate-
ro kupiti. Mesto in njegovi
prebivalci so v prazničnem
razpoloženju že ves mesec.
Podobno Ljubljani
Sicer pa je Mozartovo me-
sto glasbe na moč podobno
slovenski prestolnici: tako po
svoji legi pod trdnjavo in ob
reki kot po množici baročnih
stavb in cerkva. Nastanek
mesta je povezan z bližnjimi
najdišči soli, po kateri je dobil
tudi ime, poseben pečat pa
mu je vtisnila dolgoletna vla-
davina salzburških nadško-
fov.
Običajno se sprehod prič-
ne prav ob spomeniku vselej
prisotnega Mozarta. Če hoče-
te videti stavbo, v kateri se je
rodil, pa morate do Žitne ulice
(Getreidegasse). V tretjem
nadstropju rumene hiše, ki
nosi številko 9, je družina ži-
vela 26 let. Danes je v njej
muzej s sHkami, dokumenti
in njihovimi predmeti. Muzej-
ska zbirka pa je še bogatejša
v hiši na Makartplatzu, ka-
mor so se Mozartovi kasneje
preselili.
Očarljiva pa je že sama Žit-
na ulica, ki je zaradi pomanj-
kanja prostora stisnjena med
visoke hiše, polna ozkih pre-
hodov in dvorišč. Nekdaj je
bilo v njej vse polno rokodel-
skih delavnic, od katerih so
tudi današnje imenitne trgo-
vine ohranile umetelno kova-
ne izveske nad vhodom. Celo
McDonald's, Benetton in po-
dobni so morah izobesiti tak-
šne napisne table, ki ne kazijo
podobe ulice.
Za konec sprehoda po me-
stu si lahko v eni od slaščičarn
privoščite ročno narejene
Mozartove kroglice. Če niste
posebej izbirčni, pa bodo tudi
industrijske kar okusne.
Belo zlato
Iz mesta lahko greste na
drugo stran reke in si ogleda-
te palačo Mirabell, ki pa jo v
tem času delno prenavljajo in
tudi vrtovi pod snegom niso
posebej privlačni. Zato je bo-
lje, če se povzpnete na več
kot 900 let staro trdnjavo, od
koder je čudovit razgled daleč
po dolini vse tja do alpskih
vrhov v snegu. Nanjo lahko
pridete peš ali pa z zobato
železnico, ki vas v nekaj tre-
nutkih dvigne nad mesto.
Hribi na robu doUne v sebi
še vedno skrivajo »belo zla-
to«, ki je omogočilo bogastvo
in moč Salzburga. V bližnjem
Diirrnbergu  nad  Halleinom
soli sicer ne kopljejo več, vam
pa nazorno in zabavno razka-
žejo, kako so to počeli nekoč.
Pa še hladno vam ni v pod-
zemnih rovih, kjer se tempe-
ratura stalno giblje okrog 10
stopinj. Vožnja z vlakcem v
posebnih oblačilih, zabaven
spust po lesenih drsalnicah v
nižje galerije rudnika, kot so
to počeli nekdanji rudarji, z
ladjico po podzemnem sla-
nem jezercu, vsega tega se
boste gotovo spomnili, ko si
boste naslednjič osohli juho.
TATJANA CVIRN

REPORTAŽA
Full cool žur
Finalna prireditev Full Cool Demo Top v diskoteki Jungle
v celjski diskoteki Jungle
je bila v torek zaključna jav-
na finalna oddaja Full Cool
Demo Top. Prireditev, na ka-
tero je prišlo okrog 600
otrok s starši, so omogočiti
pokrovitelji Cestno podjetje
Celje, Cetis Celje, Zavaroval-
na družba Adriatic Celje in
Klasje Celje.
Predstavilo se je 16 finali-
stov. Osem je bilo mesečnih
zmagovalcev radijskih oddaj
po ocenah poslušalcev Radia
Celje in bralcev Novega tedni-
ka, ki so ocenjevali nastope
mladih na demo posnetkih,
osem pa tistih, ki jih je izbrala
strokovna komisija. Druga fi-
nalna prireditev Full Cool De-
mo Top je bila razdeljena na
dva dela. V prvem so se pred-
stavili tisti, ki so stari do 14 let,
v drugem pa malce starejši.
Nastopajoče sta ocenjevala
občinstvo in strokovna žirija,
v kateri so bili priznani glas-
benik Vojko Sfiligoj, glasbeni
urednik Radia Celje Stane
Špegei in Robi Tajnik, ki na
Radiu Celje izbira glasbo, dela
pa tudi kot D.J. Sicer pa so
spominčke dobili vsi, ki so v
glasbenem ateljeju Coda v
Celju posneli demo posnetek.
V kategoriji do 14 let si je
tretje mesto pripela Jasmina
Planine s skladbo Lahko
noč, Piran. Jasmina je doma
z Vranskega, njeni hobiji pa
so šivanje, kolesarjenje, pla-
vanje, risanje in petje, obča-
sno pa igra tudi sintetizator.
Žeh si posneti eno od svojih
pesmic.
V kategoriji nad 14 let je bila
tretja Karmen Kodrič, ki je
pela skladbo Neka mi ne sva-
ne. Njeni navijači so na prire-
ditev prišli s Ptuja, pripeljali
pa so se kar z avtobusom.
Karmen je doma iz Podlehni-
ka, ima pa že nekaj izkušenj
na glasbenem področju, saj
poje v skupini duo Victory s
Ptuja, poleti pa v jazz skupini.
Trenutno se uči igrati na kita-
ro, hodi k pevskemu zboru v
Šolskem centru Ptuj ter poje
pri cerkvenem pevskem zbo-
ru. Njena največja želja je, da
bi imela možnost zapeti jazz
skladbo ob spremljavi orke-
stra. Na Full Cool Demo Top
pa se je Karmen prijavila zato,
ker je želela preizkusiti svoje
studijske sposobnosti in se
kasneje lažje usmeriti k pra-
vim ciljem. Tretjeuvrščeni
pevki sta dobili spominski
krožnik. Garant d.d. iz Polze-
le jima je podaril video omari-
co, vsi najboljši pa so dobili
tudi nagrado otroške trgovine
Najdihojca.
Druga v kategoriji do 14 let
je bila Sandra Hadolin. Do-
ma je iz Petrovč, stara pa je 8
let. Igra klavir in poje v šol-
skem pevskem zboru. Njen
hobi je poleg glasbe tudi ples,
sicer pa rada telovadi in gleda
televizijo. S skladbo Dan naj-
lepših sanj je Sandra tudi
zmagala v prvi mesečni odda-
ji Full Cool Demo Top, v di-
skoteki Jungle pa je navdušila
tudi s scenskim nastopom.
V kategoriji nad 14 let je
drugo mesto osvojila Tina
Pečar s skladbo Summer ti-
me. Tina, ki je doma iz Šent-
jurja, že osem let igra klavir in
tri leta kitaro. Šest let je hodila
tudi v glasbeno šolo, sedaj pa
hodi k pevskim vajam v Gim-
naziji Center Celje in k šent-
jurskemu Ženskemu pevske-
mu zboru. Drugouvrščeni sta
dobih spominski krožnik in
računalniško mizo.
Prvo mesto je privabilo sol-
ze Anžeju Dežanu iz Celja, ki
se je predstavil s skladbo Po-
vej, zakaj, ki je bila tudi prire-
jena v moški spol. Sicer pa je
Anžej eden skritih in odkritih
talentov oddaje Full Cool De-
mo Top in tako že poje pri
zborčku Črički in kot solist na
albumu Cigutke, ki smo ga v
času štetja glasovnic tudi
predstavili.
Prva v kategoriji nad 14 let
pa je bila Saša Biderman. Sa-
ša je na Full Cool Demo Topu
sodelovala že minulo leto s
skladbo Zombie, sodelovala
pa je tudi na drugih priredi-
tvah, karaokah, korajži velja,
posnela je tudi tri skladbe z
ansamblom Dori iz Laškega,
od koder Saša tudi prihaja.
Igra kitaro in klavir, letos pa
se je odločila, da se predstavi
s skladbo Torn.
Zmagovalki sta dobili brez-
plačno snemanje v glasbe-
nem ateljeju Coda v Celju in
spominski krožnik.
Najboljši scenski nastop je
po ocenah občinstva pripravi-
la Staša Amon s soplesalka-
ma za skladbo Tvoje oči. Staši
je nagrado, velikega plišaste-
ga zajca, podarila Žana Žalec.
Drugi Full Cool Demo Top
ni bil samo prireditev, ampak
tudi full cool žur za vse mlade!
S. B.
Foto: SHERPA
Igor Korošec, lastnik glasbenega ateljeja Coda, čestita Sandri
Hadolin, drugouvrščeni v kategoriji do 14 let. V ozadju
Karmen Kodrič, tretjeuvrščena v kategoriji nad 14 let.
Anžej Dežan, zmagovalec v kategoriji do 14 let.
Saša Biderman, zmagovalka v kategoriji nad 14 let.
Številno občinstvo v diskoteki Jungle je spodbujalo nastopajoče na odru.
Vedno vec dobrih
voščilnic
Bolj ko se bližajo prazniki,
več dobivamo voščilnic in
na naše veliko veselje je med
njimi mnogo dobrih in izvir-
nih. Tako bo izbor za naj
voščilnice kar težaven.
Pregledali in ocenili jih bo-
mo prvi teden v novem letu.
V komisiji bo tudi Jože
Žlaus iz Globoč pri Vojniku,
slikar, ki bo tudi prispeval
nagrade za najboljše avtorje
voščilnic.
Prisrčno smo se nasmejali
ob voščilnici, ki nam jo je
poslal mizar Branko: »Vi ste
novinarji, jaz sem mizar, veli-
ka razlika, a želja enaka: vaš
in moj izdelek res lepo gori.
vendar naj se to nikoli ne
zgodi!«
Sedemletna Anita je poslala
dva simpatična mucka (»Iz-
delala čisto sam,« je pripisa-
la), belega spredaj in črnega
zadaj, ter pripisala: »Naj bom
črn ali bel, v novem letu vam
bi rad sreče zaželel!«
Voščilnico s prijetnim tek-
stom smo dobili s Frankolo-
vega: »Dobre želje združimo
v zvezde, srečo v sonce obli-
kujmo, nato pa robu bele čip-
ke, cvetove upanja nasujmo.«
Še je čas, da se pridružite
akciji in pomagate voščilnici
ob koncu leta vrniti nekdanji
ugled in veljavo.    T. VRABL
PETICA
V MODNEM VRTINCU
35
Moda v senci mezilcajocili lučk
Božični večer v znamenju svečane zadržanosti - Neoromantil<a in nakit iz babičine skrinjice
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Nekateri naveličano vzdihujejo: »Da bi že
bilo končno to histerično nakupovanje in
vsa kičasta božično-novoletna norija za na-
mi...« Drugi se kot najmanjši in nekoliko
večji otroški drobižek veselijo: »Le enkrat v
letu so tako lepi prazniki, zakaj nam ne bi
ostali v spominu po prelepih doživetjih in
čudovitih darilih, ki smo jih podarili ali jih
sprejeli?«
IliililliillilllllllillMIllllllllll^^^^^
Seveda imajo prav eni in drugi, pa še tisti,
katerih mnenje je nekje vmes. Vsekakor se za
največji krščanski družinski praznik spodobi
postaviti na mizo slastnejšo jed, se bolj skrb-
no počesati in lepše obleči. Nikakor pa na ta
večer ne gre pretiravati z glamuroznostjo.
Prihranite jd za nekaj dni kasneje, ko bo
koledar oznanil prihod najbolj razigrane silve-
strske noči. Na božični večer naj se razkošno
bleščijo le lučke na okrašenem drevescu ozi-
roma slavnostnem pogrinjku, sami pa imejte
do svoje vizualne podobe nevsiljivo zadržan
odnos.
Elegantno krilo in preprosta bluza ali oble-
ka, ki pa ji z drobnim detajlom navdihnemo
slovesnejši videz, bo čisto pravšnje oblačilo
za božični večer v domačem okolju. Drobni
detajl pa naj bo skrbno izbran. Denimo učin-
kovit kos nakita, takšnega antikvaričnega, ki
ga letošnja moda nadvse ceni. Morda leži
celo nekje čisto na dnu babičine skrinjice z
nakitom kakšna ogrlica ali verižica z meda-
lj onom, v katerega so vdelane že porumene-
le fotografije nekoč nekomu dragih ljudi...
Pokaži, koga imaš vselej pri svojem srcu...
Zlat medaljon s fotografijo.
Tako oblikovan nakit, ki prebuja neko nedifi-
nirano nostalgijo, je lahko na večer, prepojen
s samimi toplimi čustvi, zadetek v polno.
Torej ne le kot dodatek, tem-
več kot osrednji detajl. De-
tajl, ki zaživi v svoji polnosti
le, če se z njim identificira-
mo. Saj veste - nakit pripove-
duje zgodbo o človeku, ki ga
nosi.
Slovesni malčki
Gotovo se boste strinjali, da
se prihoda božička oziroma
dedka Mraza najbolj razvese-
lijo naši najmlajši. Le kaj si bo
stari možakar mislil, če ga
otroci ne bodo pričakali žare-
čih ličk, lepše oblečeni in spo-
dobno počesani?
Saj ne, da bi morali za
božično priložnost vašemu
najmlajšemu kupovati dra-
gocena slavnostna oblačila.
Morda pa bi le kazalo obi-
čajno trenirko zamenjati za
prikupnejšo   oblekico   aH
hlačke. Nemara bo zadosto-
val le svilen ovratnik na blu-
zici ali satenasta, pentlja v
laseh. Sicer pa najnovejša
otroška moda pravi, da je
bilo dovolj roza oblekic za
punčke in svetlo modrih za
fantke. Tako kot v odraslo.
so se tudi v otroško slove-
sno modo nasehle črno bele,
kovinsko, predvsem sivo si-
joče barve. Te so še posebej
priljubljene prav pri »tabolj-
ših« oblekah.
Predvsem pa je, ne glede na
modne trende, ki jih upošte-
vajte ali pa tudi ne, dobro
upoštevati tole dejstvo: tudi
majhni otroci se - ne le po
videzu odraslih , in videzu
okolja, temveč tudi po zaslugi
svoje podobe - zavedajo dru-
gačnosti trenutka. Pričarajte
jim torej nepozabne praznič-
ne trenutke!
Nakit z nostalgijo.
^ Popoldanski modni tango
S kašmirjem in satenom
Prednovoletna zabava bo, po
službi. In že je znova tu - dile-
ma, kaj za božjo voljo obleči. S
službenimi zabavami je pač ve-
lik križ. Začnejo se lahko že
dopoldan, končajo pa...no, saj
veste. Kakor kdaj. Kakšno obla-
čilo torej izbrati, da ne bo preveč
slovesno, preveč izzivalno, pa
vendarle ne čisto po vsakdanje
dolgočasno? Ter navsezadnje -
da se ne bo nerodno gubalo in
navzgor lezlo med sproščujo-
čim plesnim korakom.
Letošnja modna pravila za to-
vrstne priložnosti postavljajo v
ospredje sofisticirane kroje in ino-
vativne materiale v kombinacijah,
kakršne moda skorajda ne pom-
ni.
Če niste ravno nagnjeni k eksi-
bicijskim predstavam, si težko
predstavljam, da bi uživaU v tem-
peramentnem tangu, oblečeni v
ozko mini krilce. Torej, za vse
sramežljivke in dame z izbranim
okusom je najnovejša moda pri-
pravila rahlo zvonasto ukrojeno
krilo, katerega dolžina se mudi
tam nekje okrog kolen. Nič po-
sebnega, pravzaprav. Vendar je
nadvse opazno, po zaslugi mate-
riala - atraktivno svetleč saten,
transparentna svila, prekrita z
metalno prevleko, lakiran sifon.
Kot antipod tem atraktivno, ven-
dar diskretno svtlečim materia-
lom, pa je nad krilo postavila -
tanko majčko oziroma pulover,
spleten iz najfinejših kašmirskih
nitk; Bolj ali rahlo manj oprijeta
so ta volnena oblačilca, druži pa
jih še en pozabljen, pa nadvse
prisrčen detajl: rokavi, ki komaj-
da pokrijejo komolec. O vseh
osemdesetih sivih odten-
kih, ki krojijo letošnjo naj-
bolj modno barvno lestvi-
co, pa je bilo že res preveč
povedanega. Zato le še os-
novno sporočilo: če se bo-
ste odločile za komplet
svetlečega krila in volnene
bluze, naj bosta iz sorodne
barvne zgodbe.
Popoldanski modni tango s kašmirjem in satenom.
Najmlajši niso več le »roza-modri«.
Nagradno vprašanje
PO KATERI FILMSKI DIVI Z VZDEVKOM MODRI ANGEL SE
IMENUJEJO ŠIROKE ŽENSKE »PIŽAMA« HLAČE?
a) Marlyn Monroe;
b) Marlene Dietrich;
c) Ava Gardner.
36
GLASBA
NOVI TEDNIK
Rov Orbison: deset let
Zanimivo je, da letos nisem
še v nobeni reviji ali časopisu
zasledil kakšnega zapisa o
Royu Orbisonu, čeprav mi-
neva 10 let od njegove smrti.
No |a, Roy je bil tako ali tako
že, ko je še živel, vedno potis-
njen bolj na obrobje javnosti,
če odmislimo njegova zlata
leta 1960-66.
Takrat je bil namreč »kralj
balade« in eden izmed redkih
ameriških glasbenikov, ki mu
je uspelo priti do vrha otoške
lestvice, kar je bilo takrat zara-
di invazije britanskih skupin
skorajda nemogoče.
Ko rečemo Roy Orbison, se
ponavadi spomnimo na manj-
šega človeka, oblečenega v čr-
no, s črnimi očaU, na odru
skoraj negibnega. Tak je postal
legenda in predvsem kult; Bru-
ce Springsteen je izjavil, da si je
vedno najbolj od vsega želel
peti tako kot Roy Orbison, Elvis
Presley ga je označil za najbolj-
šega pevca vseh časov, Beatli so
imeh do njega strahospoštova-
nje, da ne govorimo o drugih
velikanih, ki so biU mnenja, da
je odličen pevec, kitarist, skla-
datelj in predvsem velik človek.
Roy Kelton Orbison se je ro-
dil v kraju Vernon v Teksasu,
ZDA, 23. 4. 1936, mladost pa
preživel v kraju Wink, Teksas.
Že zelo mlad je imel skupino in
z njo je. igral na raznih lokalnih
zabavah, plesih in podobnih za-
devah. Leta 1955 je, opogum-
ljen z uspehi Elvisa Presleya,-
prišel v Memphis k založbi Sun
in posnel ploščo Ooby Dooby,
ki je bila hiter rockabilly, ven-
dar z njo ni dosegel uspeha.
Leta 1959 je zapustil Sun in po
Elvisovem zgledu podpisal po-
godbo z založbo RCA Victor,
vendar jo je po nekaj neuspe-
šnih singlih zapustil. Odločil se
je, da bo predvsem pisec skladb
za druge in leta 1958 sta brata
Everly z njegovo skladbo Clau-
dette (Orbison jo je posvetil
svoji tedanji ženi) dosegla pre-
cejšen uspeh. Leta 1960 se je s
skladbo Only The Lonely odpe-
ljal k EMsu, da bi mu jo ponu-
dil, vendar Elvisa ni bilo doma.
Tako se je odločil, da bo sklad-
bo posnel kar sam in čez noč je
postala uspešnica v ZDA in An-
gliji, kjer je prišla na drugo in
prvo mesto.
Naslednja štiri leta se Royu
Orbisonu ni nikjer zalomilo.
Leta 1961 je prišel na prvo me-
sto z balado Running Scared, na
drugo z legendarno Crying, leta
1963 pa je med drugim posnel
uspešnico In Dreams in odšel na
veliko turnejo po Veliki Britani-
ji, na kateri so ga spremljali The
Beades. Rodilo se je veliko pri-
jateljstvo in vzajemno spošto-
vanje, petindvajset let kasneje
pa sta s kitaristom Beatlov
Georgom Harrisonom tudi so-
delovala v skupini The Trave-
hng Wilburys. Leta 1964 je Roy
posnel svoj največji hit, sklad-
bo Oh Pretty Woman in se z njo
tudi poslovil od visokih mest na
lestvicah vse do leta 1988 in tudi
od založbe Monument. Presto-
pil je k založbi MGM, kjer ni
imel pesmi, ki bi prišla med pet
najpopularnejših. Leta 1966 se
je začel niz osebnih nesreč, ki je
trajal vse tja do začetka sedem-
desetih let. Najprej mu je v
prometni nesreči umrla žena
Claudette, kmalu zatem pa še
dva sinova v požaru, ki je zajel
njegovo hišo.
Konec šestdesetih je posnel
nekaj čudovitih balad, ki pa so
jih poslušalci preslišali. Dve
taki sta Heartache (1968) in
My Friend (1969), ki bi si obe
zaslužili visoko uvrstitev.
Spoznal je svojo drugo in zad-
njo ženo. Barbaro, in se z njo
tudi poročil, medtem ko, je
njegova kariera šla vedno bolj
strmo navzdol.
Leta 1976 se je stanje začelo
popravljati, ko je njegova nek-
danja založba Monument izda-
la album The All-Time Greatest
Hits Of Roy Orbison, le leto
poprej pa je veliki »Šef« roke-
nrola Bruce Springsteen izdal
svoj kultni album Born To Run,
na katerem je bila tudi pesem
Thunder Road, kjer je omenjen
Roy Orbison, pesem pa je nasta-
la pod vplivom poslušanja nje-
govih plošč. V začetku osemde-
setih je dobil prvega grammyja
za duet z Emmylou Harris That
Lovin' You Feelin' Again, leta
1987 pa je David Lynch v svo-
jem filmu Blue Velvet uporabil
njegovo skladbo In Dreams, na
sveže posneto za film. Istega
leta je pri založbi Virgin izšel.
tudi album In Dreams: The
Greatest Hits, ki je vseboval na
novo posnete stare hite.
■ Leta 1988 je iz sodelovanja z
Bobom Dylanom, Jeffom
Lynnom (Electric Light Orche-
stra), Tomom Pettyjem in
Georgeom Harrisonom nastala
plošča The Traveling Wil-
burys: Vol. 1, ki je doživela
velik uspeh pri kritikih in po-
slušalcih. Nekateri pravijo, da
je pripomogla tudi k temu, da
V njegovi zlati dobi v šest-
desetih letih se ga je prijel
naziv »Caruso rock'n'rolla«
predvsem zaradi njegovega
čudovitega glasu, s katerim
je dosegal neverjetne višine
in izvajal začudujoče preo-
brate. Zanimivo pri vsem
tem je, da je bil vse življenje
hud kadilec.
poslušalci poleg Roya niso po-
zabili niti Boba Dylana. Za vse
glasbenike, ki so sodelovali v
skupini, je pomenil ta album
velik korak naprej v njihovimi
karierah. Istega leta pa je pri
Virginu Roy dokončal tudi svoj
novi album Mystery Girl, pri
katerem so sodelovali Petty,
Lynn?, Bono in The Edge iz
skupine U2, Elvis Costello in
drugi. Žal Roy ni doživel iz-
jemnega uspeha tega albuma.
Decembra 1988 je umri, odpo-
vedalo mu je srce, leta 1989 pa
je Mystery Girl v mnogih drža-
vah dobil naziv »album leta«.
Leta 1992 je pri Virginu Ro-
yeva vdova Barbara izdala al-
bum »ostankov« King Of
Hearts, na katerem je kar nekaj
poznih uspešnic, med drugimi
tudi pesem 1 Drove Ali Night,
ki jo je prepevala tudi Cindy
Lauper in duet s K.D. Lang,
Crying. Zanj je Roy dobil po-
smrtnega grammyja.
MATEJ KRAJNC
Ansambel Ekart
Koncert za Kulturni
center Laško
Na zadnjem letošnjem
koncertu v okviru abonmaja
polk in valčkov v Kulturnem
centru Laško je nastopil an-
sambel Ekart, ki je v prvem
delu predstavil novo kaseto
in CD Zasanjana Slovenija,
v drugem pa dodal venček
božičnih in drugih praznič-
no priložnostnih pesmi.
Na prijetnem koncertu je
sodeloval tudi eden najboljših
slovenskih tekstopiscev Franc
Ankerst, ki je za ansambel
Ekart napisal Ptičico (naj pol-
ka in valček 97) in Stari tihi
mlin, ki je ena najlepših pe-
smi na najnovejši kaseti. Obi-
skovalci prireditve so lahko
prvič na takem koncertu vide-
li tudi posnetek z videokasete,
ki jo je letos na različnih kra-
jih Slovenije posnel ansambel
Ekart. Ob zaključku koncerta
je vodja ansambla Jože Ekart
povedal, da bo z glasbeniki
organiziral dobrodelni kon-
cert, s katerega bodo zbrani
denar namenili obnovi v po-
plavi poškodovanega Kultur-
nega centra. »Kulturni center
Laško z ravnateljem Juretom
Janom je v zadnjih letih veliko
storil za uveljavitev slovenske
narodno zabavne glasbe in
prav je, da mu tudi glasbeniki
pomagamo, da se čimprej iz-
koplje iz težav.«
Koncert bo v četrtek, 21.
januarja 1999 v Treh lilijah v
okviru abonmaja polk in valč-
kov. Sodelovanje so takoj ob-
ljubile Mlade frajle in Marjan
Hercog, sodelovalo bo zaseb-
no podjetje SE KU Martina
SeHča iz Celja, ki je bilo po-
krovitelj radijskega prenosa.
Radio Celje... Jože Ekart je
obljubil veliko glasbenih sku-
pin s svojega konca, mi pa
vabimo tudi druge, če so pri-
pravljeni sodelovati ter tako
pomagati Kulturnemu centru.
T.VRABL
Na drugi strani
sveta
Rafael Zupane - Raf je izdal
svojo tretjo samostojno ploš-
čo z naslovom »Na drugi stra-
ni sveta«. Na njej se nahaja
devet novih skladb in skladba
»Še nocoj« s prejšnje plošče.
Skladbi »Na drugi strani
sveta« in »Tanja« ste že lahko
slišali in tudi videh, saj je Raf
zanju posnel tudi video spota.
S skladbo »Dan slovesa« se je
predstavil na Novi sceni Melo-
dij morja in sonca. Sicer pa so
na albumu še skladbe »Večer
na obali«, »Ob reki«, »Edina«,
»Še nocoj«, »Božič je tu«, »Za-
te vse« in »Zapustil sem jo«.
Vse skladbe je posnel v Stu-
diu 94 v Kamniku pri Miranu
Antoninu, ki je bil tonski moj-
ster in skupaj z njim tudi pro-
ducent. Ženski vokal pri neka-
terih skladbah pripada njego-
vi sestri Poloni Kitak. Avtor
besedil, glasbe in aranžmajev
je Raf sam in je zaradi tega ta
plošča dokaj osebna. Skladbe
je naredil in posnel v jesen-
sko-zimskem času 1997-98.
Plošča je izšla pri lastni založ-
bi Super Raf records, distribu-
cijo pa je prevzela založba
Nika.       SIMONA BRGLEZ
MED NOTAMI
• Alfi Nipič s svojimi muzi-
kanti bo letošnjo silvestrsko
noč preživel v Slovenski Bi-
strici, iz leta 1999 v 2000 pa v
Atomskih toplicah. To je
menda prvi že podpisani
aranžma za tisto neobičajno
noč iz drugega v tretje tisočlet-
je!
• Vesele Stajerke nastopajo
non stop. Od 18. decembra pa
do prvih dni januarja bodo
igrale vsak dan! Silvestersko
noč bodo preživele v hotelu v
Šentjurju, 1. januarja pa igrale
z ansamblom Zupan na tradi-
cionalnem novoletnem plesu
na Gomilskem.
• Ansambel Mira Klinca bo
silvestrsko noč preigral v Liti-
ji, Šaleški fantje bodo dva dni
v Atomskih toplicah, ansam-
bel Ekart pa bo igral v Kidriče-
vem, kjer je imel na Miklavže-
vo promocijo nove kasete.
• Ansambel Braneta Klaužar-
ja je računal, da bo letošnjo
silvestrsko noč doma, pa ne
bo, kajti igral bo na prostem
na silvestrovanju v Šmarju pri
Jelšah. Na prvem silvestrova-
nju na prostem bo v domačem
Vojniku igral tudi ansambel
Francija Zemeta.
• Polno bo zaseden tudi an-
sambel Savinja iz Levca, ki bo
igral na silvestrovanju, ki ga
pripravlja v Kulturnem domu
v Petrovčah.
• Odlični ansambel Gašperji
bo v sredo, 30. decembra, ob
19,30 pripravil samostojni
koncert v kino dvorani Zdra-
vilišča Rimske Tophce. Orga-
nizator je KD Slavko Avsenik,
ki na koncertu pričakuje tudi
Slavka Avsenika.
• Odhčnega ansambla Slo-
venski kvintet s Primožem
Koscem ni več. Prenehal je
nastopati, člani pa bodo ver-
jetno zaigrali v drugih an-
samblih ali ustanovili nove.
• Vprašljiv je tudi obstoj an-
sambla Grege Avsenika. Veli-
ka skupina težko najde čas za
vaje, kaj šele nastope. Grega
pa zadnje čase tudi ni najbolj
zdrav, močno pa ga zaposli
tudi skrb z domačo gostilno.
• 26. decembra bo na Glavnem
trgu v Celju nastop treh narod-
no zabavnih skupin. Nastopili
bosta dvojčici Vesna in Vlasta
Kidrič iz Poljčan, zmagovalk
Vurberk 98, Mlade frajle in Šta
jerski objem. Koncert bo v žive
od 10. do 11.30 uri. TV
PETICA
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Na glasbeno sceno pa se počasi in nadvse previdno vrača tudi že
skoraj pozabljeni ex-megazveznik BILLY IDOL. 43-letni Wil-
liam Michael Albert Broad je po odličnemu albumu »Cyber-
punk« skoraj za pet let poniknil v ilegalo in bil »neizprosen« boj
vseh vrst odvisnosti od vseh mogočih prepovedanih substanc,
sredi letošnjega leta pa se je prerojen podal v lov za založniki.
Ostarelega punkerja se je »usmilil« mega producent Glen Ballard
(Alanis Morissette...), sicer tudi lastnik založbe Java Records.
Billie in Glen sta skupaj napisala in posnela dve skladbi (»Find A
Way« in »Sleeping With An Angel«), ki že najavljata izid albuma,
slišite pa ju lahko na popularni spletni strani MP3.com.
Kljub temu, da je kar nekaj
vplivnih in »dobro informira-
nih« britanskih tabloidov v
preteklem tednu napovedalo
skorajšnji odhod Nicole Apl-
leton iz popularne dekliške
zasedbe ALL SAINTS, bo ta še
vedno delovala kot kvartet.
Vse pogostejše spore med čla-
nicami benda in Nicoline zah-
teve po zamenjavi požrešnega
menagementa je z grožnjami
in prošnjami zgladila založba
London, ki je dekletom za
spravo obljubila prosto prvo
tretjino prihajajočega leta.
24-letna Nicole bo tako imela
več časa za svojega ljubimca
in zaročenca Robbiea Wil-
liamsa, Mellanie Blatt se bo
lahko bolj posvetila svoji ko-
nec novembra rojeni hčerki
Lily Elli in koruzniku Stuartu
Zenderju, nekdanjemu basi-
stu kozmo-funkerjev Jamiro-
quai, Shaznay Lewis in Nata-
lie Appleton pa bosta končno
imeli čas za iskanje »princa na
belem konju«.
Megaton, domicil za neka-
tere najbolj ostudnih podalp-
skih kreacij, za druge pa spet
edina prava »slovenska« založ-
ba, je na kompilaciji »Best
Of...« zbral največje uspešnice
v osemdesetih izjemno popu-
larnega benda RANDEZ-
VOUS. Prav slednja zasedba
naj bi bila po mnenju mnogih
najbolj »zaslužna« za dokonč-
ni propad slovenske popevke
in uveljavitev govejega popa, s
katerim omenjena založba še
danes izdatno oskrbuje doma-
či trg.
Čisto drugače pa zvenijo no-
ve skladbe naše najboljše
»jazz« pevke MIE ŽNIDARIČ,
zbrane na odhčno oblikova-
nem (Metod Vidic, Neca Falk,
Tone Stoj ko) glasbenem iz-
delku »Pobarvanka«. Devet
pretežno otožnih skladb je
Mia ob asistenci tria STEVEA
KLINKA in številnih znanih
glasbenikov (Dejan Došlo, Sa-
ša Olenjuk, Vlado Kreslin,
Alenka Godec, Dominik
Krajnčan...) posnela v studiu
Metro pod taktirko svojega
nekdanjega ljubimca Janeza
Križaja. Za razliko od prejš-
njih Milnih projektov je »Po-
baravanka«»v celoti avtorsko
delo - Steve Klink je prispeval
glasbo, avtor poezije pa je
znani slovenski pesnik in pisa-
telj Feri Lainšček.
Popularni ameriški ročk za-
sedbi HOLE, ki jo vodi Court-
ney Love, pevka, igralka in
vdova leta 1994 preminulega
Nirvanista Kurta Cobaina, se
je kot druga kitaristka pridru-
žila dolgonoga bionda Christy
Schnabel (ex-Ugly Beauty).
PRODIGV in BEASTIE
BOYS so zakopali bojno seki-
ro, s katero so na letošnjem
festivalu Reading newyorški
hip-hoperji zasekali v možga-
ne in srca britanskih tehno
prvakov. Beastie Boys so na
tem festivalu Prodigy nič kaj
prijazno prosih, da ne igrajo
kontraverzne »Smack My
Bitch Up«, ker naj bi ta imela
negativno sporočilo in prav
takšen odnos do nežnejšega
spola. Prodigy so »prošnjo«
seveda izkoristili in Beastie
Bovse pred več.kot deset tisoč-
glavim avditorijem ozmerjali
za lažne moraliste. V znak
sprave so Beastie Boys dovoli-
li Liamu Hovvlettu, kreativne-
mu vodji skupine The Pro-
digy, da uporabi dve pesmi z
njihovega prvega albuma »Li-
cenced To 111« za album
»Dirtchamber Sessions Vol.
1«, ki bo izšel v prvi polovici
prihodnjega leta, zapolnjen
pa bo z delčki več kot 50
skladb bendov, ki so v prete-
klosti vplivali na delo skupine
The Prodigy.
Umetnik, ki smo ga nekoč
poznah pod imenom
PRINCE, bo v znamenitem
hotelu MGM Grand v Las Ve-
gasu 1. januarja predstavil EP s
kar sedmimi remixi skladbe
»:^99«. Omenjena pesem si-
cer prihaja z leta 1982 posne-
tega istoimenskega albuma, ki
ga mnogi še vedno štejejo za
Princeov največji glasbeni do-
sežek. Sicer pa se Prince Ro-
gers Nelson po dveh letih za-
kona te dni ločuje od žene
Mayte. Vendar ne za dolgo -
Prince in Mayte se bosta na-
mreč ponovno poročila na Va-
lentinovo.
WOODSTOCK, prototip in
sveta krava vseh velikih open-
air festivalov, se prihodnje le-
to iz bližine New Yorka seli v
Evropo. Organizatorji - med
njimi je tudi Michael Lang,
eden izmed šefov originalnega
Woodstocka iz leta 1969 - na-
meravajo na velikansko kon-
certno prizorišče Wiener-
Neustand pri Dunaju med 16.
in 18. julijem privabiti kar
300.000 obiskovalcev. Sez-
nam nastopajočih bodo orga-
nizatorji objavili konec ja-
nuarja.
Po dvajsetih letih se na ame-
riške koncertne odre spet vra-
ča originalna zasedba kultnih
praočetov heavy-metala
BLACK SABBATH. Ozzy Os
bourne, Tommy lommi, Gez-
zer Butler in Bili Ward bodo
na prihajajoči turneji ob že
»ponarodelih« metalurških
popevk predstavili tudi nekaj
novih skladb z aktualnega LP-
ja »Reunion«.
Islandska art pop princeska
BJORK se je, po številnih trav-
matičnih izkušnjah, ki so ji
(si) jih v zadnjih dveh letih
povzročili preveč goreči fani
(samomor, pismo bomba, za-
lezovanje, nadlegovanje njene
matere...), s ploščo »Alarm
Call« končno le vrnila na les-
tvice. Omenjeni single je tudi
najava za njena dva nova albu-
ma, ki naj bi izšla v bližnji
prihodnosti - prvi naj bi bil
zapolnjen z ljubezenskimi te-
mami, drugi pa bo soundtrack
filma »Dancer In The Dark«
režiserja Larsa Von Trierja, v
katerem bo Bjork odigrala
eno izmed glavnih vlog.
V ameriški zvezni državi
Vermont je prejšnji teden v
starosti 78 let umrl znani skla-
datelj JOHN ADDISON.. Po
kojni se je v '50. in '60. prosla-
vil s skladanjem glasbe za film
in televizijo, za kar je prejel
cel kup nagrad, med njimi
tudi nekaj oskarjev in emmy-
jev, zadnja leta svojega življe-
nja pa je posvetil skladanju
glasbe za teater in simfonične
orkestre.
Risani film »The Prince Of
Egypt« produkcijske hiše
Dreamworks, ki bo kmalu
polnil tudi naše kinodvorane,
je bil inspiracija za kar tri
soundtracke - originalnega na
katerem poleg dueta »When
You Belive« Whitney Housto-
nove in Mariah Carey najde-
mo še skladbe R&B zvezdni-
kov (Ofra Haza, K-Ci&JoJo,
Boyz II Men, Amy Grant...),
kavbojskega z zvezdami coun-
try glasbe (Randy Travis, Vin-
ce Gill, Reba McEntire, Alaba-
ma....) in poduhovljenega, ki
vsebuje sedemnajst gospelov
(CeCe Winans, Kirka Frankh-
na, Briana McKnighta....).
Trboveljska folk ročk zased-
ba HIŠA je pri ZKP RTVS
objavila svojo četrto ploščo
»Kompas srca«. Po dveh avtor-
skih ploščah, istoimenskim
prvencem (1994) in LP-jem
»Neskončna pot« (1996) ter z
Zlatim petehnom nagrajeno
»lUusion Anyway - Tribute To
Neil Young« (1997) se je Hiša
spet vrnila k svojim temeljem
- melodičnemu folk rocku z
elementi bluesa in countrya.
Tik pred zaključkom leta
pa se je na policah domačih
trgovin z nosilci zvoka znašel
tudi nov album hard-rocker-
jev DELIRIUM. To je po leta
1995 objavljenem prvencu
»Zakaj« drugi studijski pod-
vig te primorske zasedbe, ki
pa bi bil precej bolj aktualen
sredi osemdesetih, kamor se-
gajo tudi korenine tega ben-
da.
STANE ŠPEGEL
Heroj ameriškega delavskega ročka BRUCE SPRINGSTEEN
bo 25. obletnico prisotnosti na svetovni glasbeni sceni obeležil
s svetovno turnejo, na kateri ga bodo prvič po desetih letih spet
spremljali njegovi stari prijatelji in sodelavci E Street Band.
Politično opredeljeni rap-metal hujskači RAGE AGAINST
THE MACHINE so že posneli ves material za nov LP izdelek, ki
naj bi se na trgovinskih policah znašel v začetku februarja. Po
odličnem istoimenskem prvencu (1993) in mlačnem nadaljeva-
nju z »Evil Empire« (1996), se nameravajo kalifornijski Rage
Against The Machine s tretjim studijskim albumom spet prebiti
v prvo ligo ameriških metalcev.
20 VROČIH RC1998
TUJA LESTVICA
1. BELIVE-CHER
2. HORNV-MOUSSET. VS HOT'N'JUICY
3. PROZEN-MADONNA
4. LIFE-DES'REE
5. I DON'T WANTTO MISS A THING - AEROSMIT
6. PUSH IT-GARBAGE
7. TOGETHERAGAIN-JANETJACKSON
8. CRUSH-JENNIFER PAIGE
9. STOP-SPICE GIRLS
10. LA PRIMAVERA-SASH!
Jlilli^LESTViC4
1. ROLA-NUDE
2. BUTA - E-BOX
3. NIKA-ROK'N'BAND
4. KONDOMČEKMOJ-SPICEBOVS
5. KDO SI-GAAD BAND
6. ŠE ENO NOČ-2 ALIVE
7. ZAPRI OČI -VICTORY
8. NAJ BOGOVI SLIŠIJO-VILI RESNIK
9. ZAKAJ ODŠEL SI - SOUND ATTACK
10. MOJA TETA ESTERA-Ml 2
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV 1998
1. MAMA-SLAK
2. IDILA DOBRNE-IZVIR
3. RES LEPŠIH FANTOV NI-ANS. MARJANA DROFENIKA
4. ZLATOLASKA - IGOR IN ZLATI ZVOKI
5. ZDAJ NE MOREM DOMOV - ANS. KLAUŽAR
6. MOLIL BOM ZATE - ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTI
7 KJE SI OČKA MOJ - ANS. BRATOV POUANŠEK
8. ČUJTE ŠTAJERCE-SAVINIJA
9. KAJ ZATO, ČE SMO VESELI - ROGLA
10. NA SPREHODU - SVIT S TRIOM VRTIUAK
TUJE LESTVICE
38
FILM-TELEVIZIJA
NOVI TEDNIK
Ko policaj postane ugrabitelj
Je ugrabitev načelnika oddelka za notranje zadeve in njegovih sodelavcev posledica obupanega človeka ali popolnoma zmešanega policaja?
v središču Chicaga helikopterji krožijo oko-
li 20. nadstropja stavbe, v kateri je glavni štab
policijskega oddelka za notranje zadeve. Na
strehah sosednjih stavb so razvrščeni special-
ci, na muhi njihovega najmodernejšega ostro-
strelskega orožja pa je Danny Roman (Samuel
L. Jackson), ki je ugrabil načelnika oddelka za
notranje zadeve in vse njegove sodelavce.
Romanova poteza ie posledica težavnih oko-
liščin, v katerih se je nehote znašel. Po krivici so
ga obtožili za umor in njegovo življenje se je
dobesedno sesulo v prah, ki se je dvignil okoh
tega primera. Roman ve, da nima kaj izgubiti,
ve pa tudi, da ljudje poslušajo le takrat, ko so v
nevarnosti življenja. Prepričan je, da lahko
dokaže tako svojo nedolžnost kot tudi to, kdo
in zakaj mu je umor podtaknil.
Le čas potrebuje; tisti čas, ki si
ga obupano podaljšuje z ugra-
bitvijo. In Danny Roman se na
ugrabitve zelo spozna. Je na-
mreč častnik chicaške policije
in najboljši pogajalec z ugrabi-
telji, kar jih je na tem oddelku
sploh delalo. V trenutkih obu-
pa se stanje spremeni in zdaj
je Roman tisti, ki potrebuje
nekoga, ki bo poslušal njego-
ve zahteve. Eden prvih je Ro-
manov kolega Chris Sabian
(Kevin Spacey), ki odigra vlo-
go pogajalca in posrednika, za
kar se odloči predvsem zato,
ker je prepričan, da je Roman
postal ugrabitelj zaradi stre-
snega poklica. Ko Sabian s
svojim nekdanjim kolegom
naveže stik, pa mu takoj po-
stane jasno, da ostajata glede
na položaj sanio dve možno-
sti: ali se je Romanu popolno-
ma zmešalo ali pa gre za skraj-
no reakcijo poštenega polica-
ja, ki krši zakon, da bi si izboril
pravico. Bolj kot Sabian raz-
mišlja o vzrokih Romanovega
početja, bolj se nagiba k drugi
možnosti.
Film je režiral F. Gary Gray,
producenta sta David Hober-
man in Arnon Milchan, v glav-
nih vlogah pa se pojavljata Sa-
muel L. Jackson, ki si je s svojo
zadnjo vlogo v filmu Quentina
Trantina Jackie Brovvn prislu-
žil nominacijo za zlati globus,
ki jo je dobil tudi za vlogo v
filmu Čas za ubijanje. Kevin
Spacey pa se je nazadnje pri-
kazal z vlogo detektiva v filmu
L. A. zaupno ter v zadnjem
filmu Clinta Easwooda Vrt do-
brega in zla. Je dobitnik Oskar-
ja za najboljšo stransko vlogo v
filmu Osumljenih pet, z naslov-
nimi vlogami pa se je izkazal v
filmih Izbruh, Svvimming With
Sharks, Čas za ubijanje in šte-
vilnih drugih.
NMS
Vroče noči
Film o vzponu in propadu hollywoodskih
pornografskih zvezd
Film je postavljen v čas
proti koncu sedemdesetih
let, ko so bili disco klubi in
tovrstna glasba v največjem
razcvetu, »vzdržnost« pa
prav grda in nenavadna be-
seda, ki so se je vsi izogibali.
Film Boogie Nights režiserja
Paula Thomasa Andersona,
ki je zanj napisal tudi scena-
rij, na zabaven način razkri-
va zakulisje filmske porno-
grafske industrije, kot so ga
videli njeni protagonisti.
Eddie Adams (Mark VVahl-
berg) je sedemnajstletni fant,
željan slave, ki v diskoteki
Valley opazi veterana porno-
grafskega filma, režiserja Jac-
ka Homerja (Burt Reynolds).
Vedno na lovu za novim ta-
lentom, za novo filmsko
zvezdo, tudi Jack ne more
prezreti Eddija in z očesom
resničnega poznavalca spoz-
na, da bi mu lahko fant, ki ga
je narava tako obilno obdari-
la, prinesel veliko denarja.
Pod Jackovim vodstvom sto-
pi Eddie v blesteč svet porno
filma. Nadene si umetniško
ime Dirk Diggler, ki kmalu
postane ime velike zvezde
pornografske industrije. Dir-
ku na njegovi poti pomagajo
vsi člani snemalne ekipe, sku-
paj z glavnima igralkama Am-
ber in Rollergirl, ki se tako kot
mnogi drugi ne moreta upreti
njegovi privlačnosti.
Nekaj let živi Dirk življenje
na veliki nogi, obkrožen s pri-
jatelji, ki se vozijo na istem
vrtiljaku kot on sam. V začet-
ku osemdesetih let začne Dir-
kova zvezda počasi zahajati;
predvsem zaradi njegove vse
večje odvisnosti od mamil.
Kot igralec je vedno bolj neza-
nesljiv, zato si Jack poišče no-
vo zvezdo za svoje filme in
Dirka odpusti. Od tega trenut-
ka pa gre z njim le še navzdol.
Potem ko razbije svojo Ijut)-
Ijeno corvetto, edini simbol
nekdanje slave, ki mu je še
ostal, se ne brani niti prostitu-
cije niti človeka, ki mu še lah-
ko pomaga - Jack.
NMS
Gremo v kino!
Nagrajence iz prejšnje številke bomo objavih prihodnji
teden, saj je bilo zaradi premaknjenega izida časopisa premalo
časa za pošiljanje rešitev. Enako velja za reševalce tokratnega
nagradnega vprašanja, ki jih bomo izžrebali v prvi januarski
številki.
Tokrat vas sprašujemo: v kateri črni komediji je Anjelica
Huston (tokrat Pepelkina mačeha) skupaj z Raulom Julio
zaigrala »odštekan« zakonski par še bolj čudnih otrok?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 4. januarja. Čakajo vas tri vstopnice za
kino predstavo.
Neodvisna Pepeilca
Sodobna zgodba o Pepelki povzdiguje to žalostno princeso pravljic v močno žensko, ki
se ne pusti kar tako
Danielle je nenavadna žen-
ska 16. stoletja. Rada una knji-
ge in iz rokava stresa citate iz
Utopije sira Thomasa Morea.
Je po fantovsko gibčna in
okretna ter hkrati izjemno le-
pa, zato s svojim šarmom zlah-
ka osvoji srce princa - potem,
ko ga s konja sklati z jabol-
kom. Sploh pa ta živahna Pe-
pelka ni nikakršna žrtev, saj
ves čas kljubuje svoji spletkar-
ski, močni mačehi, hkrati pa
še vedno spoštuje voljo pokoj-
nega, ljubljenega očeta. S svo-
jo prodorno inteligenco in sa-
mosvojostjo prav gotovo ne
poseda naokrog čakajoč, kdaj
jo bo rešil kakšen princ.
Prej princem in drugim ne-
rodnežem priskoči na pomoč
ona sama, jim svetuje in kate-
remu celo reši življenje, tako
da ga nosi na plečih. Danielle
sicer prav tako nekdo poma-
ga, ampak ne kakšna dobra
vila, temveč ena najvidnejših
zgodovinskih osebnosti, Leo-
nardo Da Vinci, in čeprav si
natakne par steklenih čevelj-
cev, besed čarobna buča ni v
njenem slovarju.
Ker obstaja že pribhžno 500
različnih verzij zgodbe o Pe-
pelki, je ta pravljica prav goto-
vo ena najslavnejših zgodba
na svetu. Najzgodnejše očitno
izvirajo s Kitajske, kjer so
drobcena stopala že tako ali
tako zelo čislana in kjer je
iskanje tiste, ki bi lahko nosila
majcen, steklen čeveljček, že
zato obrodilo zadovoljive sa-
dove. Skozi stoletja so zgodbo
spreminjali, na primer v fran-
cosko Cendrillon ali v Pepelko
bratov Grimm. Vsekakor pa je
bila to vedno zgodba ženske,
ki pasivno čaka, da jo bo rešil
močan, čeden (in skoraj nem)
princ. Vse do sedaj. »Ker imam
dve hčerki, sem želel povedati
povsem drugačno verzijo Pe-
pelke,« razlaga režiser in kos-
cenarist Andy Tennat. »No-
čem, da zrasteta v prepričanju,
da je za srečno življenje do
konca dni potrebna poroka z
bogatim moškim z veliko hi-
šo,« pravi in dodaja, da magič-
nost njegove Pepelke izvira iz
nje same, ne pa od dobre vile.
»To ni risanka ali pravljica,
temveč nenavadna zgodba, ki
prikazuje zgodbo o Pepelki v
povsem novi luči.«
V vlogo sirote Danielle ozi-
roma Pepelke se je pred ka-
merami prelevila Drew Barry-
more, Angelica Huston, hči
priznanega filmskega ustvar-
jalca Johna Hustona in vnuki-
nja Walterja Hustona, pa igra
Rodmillo, Daniellino povzpet-
niško mačeho.
NMS
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spre-
membe programa.
Union 22. in 23. 12. ob 16.,
17.45 in 19.30 celovečerna ri-
sanka Mulan, ob 21. uri ko-
mična kriminalka Blues za
Saro, 24. 12. ob 16. in 17.30
risanka Mulan, ob 19. uri ak-
cijski triler Pogajalec, 25. 12.
kinopredstave odpadejo, od
26. do 28. 12. ob 16. in 17.30
celovečerna risanka Mulan,
ob 19. in 21.30 pa akcijski tri-
ler Pogajalec.
Mah Union 22. in 23. 12. ob
16., 17.45 in 19.30 znanstveno-
fantastični triler Spawn, 24.12.
ob 18. uri erotična drama
Vroče noči, 25. 12. kinopred-
stave odpadejo, od 26. do 28.
12. ob 20. uri pa bodo vrteh
erotično dramo Vroče noči.
Metropol 22. in 23. 12. ob
17. in 20.15 vojna drama Reše-
vanje vojaka Ryana (zaradi
krutih vojnih prizorov mlaj-
šim od 16 let ogled filma ods-
vetujemo), 24. 12. ob 16. in
18.15 mladinska romanca Pe-
pelkina ljubezenska zgodba,
25. 12. ob 16. in 17.30 celove-
černa risanka Mulan, ob 19.
uri mladinska romanca Pe-
pelkina ljubezenska zgodba,
ob 21.15 akcijski triler Pogaja-
lec in od 26. do 28. 12. ob 16.,
18.15 in 20.30 mladinska ro-
manca Pepelkina ljubezen-
ska zgodba.
Žalec 26. ob 18. in 27. 12. ob
16. uri risani film Čarobni
meč, 26. 12. ob 20. in 27. 12.
ob 18. in 20. uri pa ameriška
komedija Vsi pravijo ljubim
te.
Dobrna 26. ob 19. uri in 27.
12. ob 17. uri ameriška otroš-
ka komedija Dr. Dolittle.
SKRITA
KAMERA
Praznični čas je tudi za
prenekaterega medijsko
znanega Slovenca prilož-
nost, ko si, potiho ali na glas,
zaželi, da bi se mu v novem
letu izpolnila kakšna goreča
želja. Tako so nekateri med
njimi celo zapisali pisma ah
jih poslali tistemu, ki želje
edino lahko uresniči: dobre-
mu staremu spet aktualne-
mu božičku. Najbolj verjame
v čudeže direktor RTV-ja Ja-
nez Čadež. Od božička pri-
čakuje, da bo posredoval pri
posvetnih oblastnikih na vla-
di in mu prinesel zvrhan koš
obljub, kako bo država po-
skrbela za svojo televizijo.
Nič manj skromne niso že-
lje direktorja informativnega
programa na POP TV Toma-
ža Peroviča, ki je božička
poprosil za zvrhan koš ko-
mercialnih naročil. »Vsak naj
dobi tisto, kar potrebuje,« je
zapisal v pismu, ko je izve-
del, kaj si želi prvi mož RTV-
ja.
Zvezda v zatonu Stojan
Auer upa, da bo božiček uvi-
del njegovo pridnost in ga
nagradil z novo oddajo ter
popravil napako, ki so jo na-
redili njegovi šefi, ko so mu
zaprii vrata na POP TV.
Voditelj 24 ur Matjaž Tan-
ko, ki je po 30 letih z nacio-
nalke presedlal na POP TV, je
božičku napisal tole: »Imam
vse. Dobro plačo, sem popu-
laren, pogrešam le svoje sta-
re prijatelje. Moja želja je, da
bi se mi v novem letu na
POP-u pridružil vsaj Janko
Sopar, da bomo mi trije (z
Natašo) najlepši par.«
Nataša Pire je božička za-
prosila, naj jo osebno spoz-
na z njeno dvojnico iz oddaje
24 kur. Zelo rada bi namreč
poskusila njene špagete.
Najbolj znameniti Laščan
v Ljubljani, urednik športne-
ga programa na TVS Marjan
Lah, si močno želi, da bi mu
prenehala rasti kožica med
prsti, bivši celjski nogometaš
in honorarni športni komen-
tator na začasnem delu v
Ljubljani Ivo Milovanovič
pa, da bi ga njegovi bivši
celjski someščani prenehah
zmerjati z »močvirnikom«.
Honorarni športni komen-
tator dr. Andrej Stare je bo-
žička poprosil, naj mu po-
maga do stare slave, da bi bil
spet tako popularen kot ta-
krat, ko je izustil znameniti
lapsus o tekmovanju v hi-
trostnem drkanju.
Vzhajajoča zvezda nacio-
nalnega TV Dnevnika Mani-
ca Janežič je božičku napi-
sala, naj ji podari večno mla-
dost, da ne bo končala tako,
kot nekatere njene starejše
kolegice. Nekdanja voditelji-
ca TV Dnevnika Nada Lavrič
bo, kot urednica Odmevov,
božička povabila kot gosta
oddaje in ga skušala prepri-
čati, da podobno željo ure-
sniči tudi njej.
Miša Molk ni božičku na-
pisala nič, mu je pa za vsak
slučaj nastavila modre, ker
dovolj velike nogavice ni
imela pri roki. Tudi urednik
TV Dnevnika Vlado Krejač
božičku ni pisal, ker še ved-
no verjame v dedka Mraza.^„
PETICA
TY VODIC
39
42
TV VODIC
NOVI TEDNIK
PETICA
ZA MOTOCIKLISTE
43
Gilera runner FXR 180
Aprilia RS 125 replica Rossi
Skuter ali motor?
Gilera runner FXR in aprilia RS 12|
PRIMERJALNI
TEST
»Ve se, kaj izbrati,« bi hitro ustrelila veči-
la zagrizenih motoristov. V njihovih gla-
vah so skuter j i samo nujno zlo na dveh
eolesih, primerni kvečjemu za prevažanje
nularije. Da bi skuterskega prdca primerjal
: motociklom? S prihodom gilere runner 125
n 180 postajajo stare resnice zastarele. Ali je
ikuter z dvotaktnikom večje prostornine
cos čistokrvnemu superšportniku za šest-
jvajstletnike?
,>iilia RS 125 že na daleč da vedeti, da je
;lanica »tapravih«. Dobro skriva samo osmin-
co litra pod plastiko, katere oblika, bi še
ledaleč nazaj bila ponos vsakega večjega su-
)eršportnika nekajkrat večje kubature. Če sem
latančen; nova yamaha R-6 ima samo za 35
nilimetrov daljše medosje, pa tudi ostale mere
>o samo za nohtec, dva manjše od omenjene
)oševnookice. Debata, kako spraviti na aprilio
esnega možakarja, je odveč. Če so le kilogra-
ni v okviru desetiških vrednosti. Ne zaradi
iibkosti vzmetenja, le-to zmo-
re veliko, bolj zaradi utesnje-
'losti okoli rezervoarja in tan-
costi sedežne obloge. Na apri-
io boste spravili le do ušes
zaljubljeno vrstnico, ki po
nerah in letih sodi v ljudstvo
3rez osebne izkaznice. Razva-
en človek se bo na gileri po-
čutil bolje kot na apriliji. Z
pkončinami ne bo imel težav.
8 tem se bo strinjal tudisopot-
nik na runnerju. Z značilnim
skuterskim »zamiznim« sede-
njem bosta oba daleč prišla.
Dokler so ceste solidne. Razli-
ka v velikosti koles, v hodih
vzmetenja in načinu izvedbe
vzmetnih elementov govori
apriliji v prid.
Suhi teži primerjancev sta
enaki, prav tako tipa pogon-
skih agregatov. Dvotaktnik,
hlajen z vodo in s sesanjem
preko   lamel.   Aprilijin   je
opremljen še z električno vo-'
denim ekscentričnim venti-
lom v izpuhu zoper naduho v
nižjih vrtljajih. Ogromna raz-
lika pa je v prenosu moči in
namestitvi'v okvir. Gilera je
skuter. Torej vse zadaj, razen
akumulatorja, hladilnika in
rezervoarja ter nihajoče sku-
paj z zadnjim kolesom. jNič
prestavljanja niti sklopke. Vse
skrbi prevzame centrifugalna
sklopka in preizkušen brez-
stopenjski menjalnik z jerme-
ničnim pogonom. Runnerjev
dvotaktnik izvira iz Piaggia
Hexagon, aprilijin s šeststo-
penjskim menjalnikom in
klasičnim verižnim pogonom
pa je avstrijski izdelek (Ro-
tax). Runnerjev jeklen cevni
okvir ni skuterska klasika,
prej vmesna stopnja med mo-
tociklom in skuterjem. Apri-
lijin pa čista lepota. Do sijaja
zloščeni aluminijasti roki,
ožeti in ukrivljeni kot hrbet
lepotice, zaslužita več kot mi-
nuto ogledovanja. Nihajka
zadnjega vzmetenja pa bi priš-
la prav kot osrednji dekoracij-
ski element v dnevni sobi ka-
kega ekscentrika.
Torej, zagrizen motorist bi
do tod ne imel težke naloge pri
izbiranju. No, pa ju poženimo.
Oba vžigata na gumbek, runner
brez muhavosti, saj ima samo-
dejni čok in dotok goriva.
Aprilijina pipica za gorivo je
čista zloba za lomljenje noh-
tov. In bog ne daj, da ste ji s
preveč čoka zamastili svečko.
Stisk sklopke, počasno spušča-
nje z drsenjem in pogledi na
merilnik vrtljajev. Če ste pod
pet, se ne dogaja nič. Šele pri
šest tisoč začne aprilia rezgeta-
ti in daje slutiti, zakaj je na
zunaj tako športna. Runner pa
je tačas že daleč spredaj. Nič
matematike okoli vrtljajev, saj
niti merilnika zanje nirna. Sa-
mo plin do konca, ostalo opra-
vi avtomatika. In kako! Runner
bo iz vas naredil mali izstrelek,
največkrat prvi pred semaforji.
Čisto vseeno mu je, ah vozi
dva, obložena s prtljago (luk-
nja pod sedežem je velika), ki
po vrhu vsega silita v najbolj
strm hrib v okolici. Vedno vam
bo dal misliti, da je avtomatika
super pogruntavščina, poseb-
no če je v vpregi runnerjevih 21
konjev. Runnerjevih 120 km/h
je v živo zelo hitrih. Malce
potresavanja, vzdolžne nesta-
bilnosti in poplesavanja na ja-
mastih cestah, a nikoli tako, da
bi vam pobralo voljo do varne-
ga prevažanja. Aprilijinih 160
km/h se vozi zelo mirno in
razveseljivo stabilno, tako v
zavojih kot na ravnici s slabo
podlago. Ogromna razlika je v
zavorah. Kaj drugega ni priča-
kovati, če se zazremo v spred-
nja koluta te ali one italijanske
gospodične. Ne me napak ra-
zumeti, češ da runnerja ni moč
ustaviti. Potrebno je le več mo-
či in malo potrpljenja.
Bližje sta si pri porabi, nara-
zen pri cenah. Pri uporabnosti
zmaga skuter. V očeh esteta pa
aprilia. Prepričani motoristi
bi si želeli aprilio RS 125 z več
popra v dvotaktniku ali tako,
ki je še ni razpopral zakon, ki
omejuje  moč  125-kubičnih
motociklov. Njena čudovita
ciklistika je predobra za 15
konjev. Vsak skeptik bi po
vožnji z runner jem FXR spre-
menil lastne poglede na skuter
in pripomnil, da bi kontrolna
plošča morala biti bolj strupe-
nega izgleda. Kaj pa jaz? Run-
ner malossi šport s 26 konji in
aprilia RS 250, če ste že hoteli
vedeti.
.............■...........TEODOR JESIH
Skuter: 12-colska kolesa, spredaj na hidra-
vlični USD vilici s 30-mm kraki in zadovoljiv
220-mm kolut s povečano zavorno čeljustjo.
Superšportnik: dominanten merilnik vrtljajev, digitalni merilnik temperature vode,
napetosti akumulatorja, štoparica in ločen rezervoar zavorne tekočine.
44
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
HDi motor za 406 in partner 4x4
Francoski Peugeot, drugi
(ali prvi) del koncema PSA
(skupaj s Citroenom), je
lahko zadovoljen z letoš-
njimi poslovnimi rezultati-
doma in na tujem. Za pri-
hodnje leto pa pripravlja
vsaj dve omembe vredni
novosti. Tako bo kmalu za-
čel ponujati srednjerazred-
ni 406 z novim turbodizel-
skim motorjem z oznako
HDi in partnerja s stalnim
štirikolesnim pogonom.
HDi turbodizelski motor
je skupno delo s Citroenom,
ki je ta motor že začel ponu-
jati v xantii, sedaj pa prihaja
na vrsto peugeot 406. Ome-
njeni agregat zmore pri gibni
prostornini 2,0 litra največ-
jo moč 80 kW/110 KM pri
4000 vrtljajih v minuti, med-
tem ko je navora za 230 Nm
pri 1750 vrtljajih v minuti,
pri čemer mu je v pomoč
turbinski polnilnik, pa po
dva ventila na valj in vbrizga-
vanje goriva po sistemu
skupnega voda (common
rail). Ta motor ponujajo ta-
ko v limuzinski kot break
oziroma kombi izvedenki.
pri čemer pa se končne
zmogljivosti bistveno ne raz-
likujejo (največja hitrost
okoli 190 km/h, pospešek
malo manj kot 13 sekund do
100 km/h). V povprečju po-
raba ne preseže (to so tovar-
niški podatki) 5,7 litra dizel-
skega goriva na 100 kilome-
trov, poleg tega pa je ta mo-
tor tudi ekološko prijaznej-
ši.
Kasneje bo začela tovarna
ponujati nekatere druge iz-
vedenke HDi motorja tudi v
drugih peugeotih, denimo
tudi v najnovejšem 206.
Odločitev za dizelski mo-
tor tudi v 406 in drugih peu-
geotih je po svoje razumlji-
va, kajti povpraševanje po
dizlih je v Franciji in tudi
drugje v Evropi zelo veliko
(v Avstriji so letos prodali 55
odstotkov vseh novih avto-
mobilov z dizelskim motor-
jem). K nam bo peugeot 406
HDi pripeljal predvidoma
spomladi.
Druga novost, ki bo pri nas
prav tako naprodaj prihod-
nje leto, pa je partner s stal-
nim 4x4 pogonom. To je iz-
vedenka, od katere si pri
omenjeni avtomobilski to-
varni ne obetajo izjemnega
tržnega uspeha, kajti računa-
jo, da bodo v letu dni naredi-
h od 1200 do 1500 avtomo-
bilov in jih večinoma prodali
kar doma, torej v Franciji.
Ta partner ob tem nastaja v
sodelovanju z majhno delav-
nico Dangel, ki s Peugeotom
sodeluje že dolgo časa in iz-
deluje vse tisto, kar je nujno
potrebno za štirikolesni po-
gon pri partnerju. Avto bo ob
tem na voljo z dvema motor-
jema, in sicer z 1,8-litrskim
bencinskim z močjo 66 kW/
99 KM in dizelskim agrega-
tom, ki pri gibni prostornini
1,9 litra zmore 51 kW/70
KM. Cene ta hip še niso zna-
ne. Na sliki: partner 4x4.
Sicupni terenec Fiata in
Mitsubishija
Skupne tovarne, v katerih nastajajo avtomobili različnij
znamk, niso nič posebnega. Tako Mitsubishi in Volvo n|
Nizozemskem skupaj izdelujeta carismo oziroma volva S/i
40, Ford in Volksvvagen prav tako v isti tovarni izdelujet
sharana oziroma galaxyja ipd. Sedaj pa se na podoben načii
»združujeta« tudi Mitsubishi in Fiat. Skdpaj naj bi namrej
izdelovala terensko vozilo, pri čemer je znano, da je predvseiij
japonska avtomobilska tovarna s svojim pajerom izjemm
uspešna tudi v Evropi, medtem ko Fiat v tem delu trgj
pravzaprav nima avtomobila. Vse kaže, da bo šlo za povsei^
novo terensko vozilo, ki ga bosta tovarni razvili skupaj.
Porsche: ugodne številke
Ker je konec leta pred vra-
ti, tovarne hitijo z objavlja-
njem svojih začasnih in še
nepopolnih poslovnih rezul-
tatov - če so dobri. In za
nemški Porsche velja, da se
lahko pohvali z dobrimi časi
(in številkami), čeprav je
njegovo poslovno leto na-
ravnano drugače, saj se
konča bziroma začne 1.juli-
ja.
V lanskem poslovnem letu
1997/98 je tovarna dosegla
rekorden zaslužek, saj je bil
njen promet vreden kar 4,9
milijarde mark. V letošnjem
pa računajo, da se bo povečal
za sto milijonov mark na ski
paj pet milijard mark. Njiho
program je ob tem dok;
skromen, saj ponujajo sam
dva avtomobila, in sicer bo:
sterja ter lani obnovljeneg
porscheja 911. Znano pa j(
da se tovarna skupaj s Volk;
wagnom pripravlja na sku{
no izdelavo tako imenovan(
ga večnamenskega avtomob
la, ki pa naj bi po sedanji
napovedih na trge pripelji
leta 2002. Sicer pa drži, d
naj bi v letošnjem letu Pors(
he prodal kakšnih 40 tiso
avtomobilov. Na sliki: pors(
he boxster.
Kmalu ssaiigyong chairman?
Tovarna SsangVong, ki je pod okriljem
Daewooja, je na lanskem frankfurtskem
avtomobilskem salonu pokazala svojo veli-
ko limuzino chairman. Čeprav je bil avto na
ogled samo avtomobilskim novinarjem, ka-
sneje pa so ga z razstavišča umaknili, je
vozilo zbujalo kar nekaj pozornosti.
Chairman je narejen na osnovi oziroma me-
haniki prejšnje izvedenke mercedesa razreda E
(to pa zato, ker je Daimler oziroma Mercedes
Benz delni lastnik SsangVonga), po obUki pa
spominja na prejšnjo različico mercedesa S. To
denimo dokazujejo tudi mere, saj meri chair-
man v dolžino 505 centimetrov (ponujajo pa
tudi za 30 centimetrov daljšo izvedenko).
SsangVong ponuja chairmana v treh motornih
izvedenkah: z 2,3-litrskim motorjem (150 KM),
nato z 2,8-htrskim agregatom z močjo 193 KM,
povsem v vrhu pa je 3,2-litrski motor z močjo
220 KM. Avto je serijsko dobro opremljen
(avtomatska klimatska naprava, usnje na sede-
žih ipd.), ljubljanski zastopnik Daewooja in
tudi SssangVonga, Daevvoo Motor, pa za sedaj še
ne ve točno, kdaj naj bi bil chairman na voljo pri
nas. Cena? Domnevno naj bi bila izvedenka z
najmočnejšim motorjem na voljo za nekako 7,5
milijona tolarjev.
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
45
Alfa romeo 166 ze pri nas
Novi avtomobili kar hitro
prihajajo oziroma vozijo na
ilovenski trg, kar seveda ne
ime biti posebej presenetlji-
vo. Med letošnje novosti ta-
io že in še lahko štejemo
)Ovsem novo alfo 166, naj-
večji avtomobil italijanske
ovarne.
Alfa romeo 166 nadomešča
es ostarelo alfo 164, ki pa je
Sla vse doslej dobro v promet,
^ato pri Alfa Romeo upajo, da
)0 tako še naprej. Alfa 166 je
lavzven in seveda sicer delo
lišnega oblikovalskega stu-
iia, ki ga je vse do prednedav-
lega vodil Walter da Silva, ki
)a je po rojstvu 166 odšel k
Spansko-nemškemu Seatu.
l^sekakor se hoče alfa 166 pri-
nerjati predvsem z nemško
conkurenco v tem višjem raz-
•edu, denimo z BMW serije 5,
ja mercedes benzom E razred
n podobnimi avtomobili.
Med drugim je ta primerjava
logična in upravičena tudi za-
radi dolžine 472 centimetrov;
zunanja oblika tega novega av-
tomobila pa se povsem očitno
spogleduje z manjšo alfo 156
(ki gre v Evropi dobro v pro-
met), ena bistvenih razlik pa
je denimo pri prednjih lučeh
in seveda dimenzijah. Na slo-
venskem trgu je alfa romeo
166 naprodaj s petimi različ-
nimi motorji, dvema različni-
ma menjalnikoma in zelo raz-
noliko opremo.
Osnovni agregat je 2,0-litr-
ski twin spark z močjo 155
KM, ki ga ljubljanski Avto
[Triglav ponuja za 5,33 mili-
jona tolarjev; sledi bencinski
šestvaljnik z gibno prostorni-
no 2,0 litra ter močjo 205 KM
(šest milijonov tolarjev), po-
tem pride na vrsto 2,5-litrski
šestvaljnik z močjo 190 KM
(6,3 milijona), povsem v vr-
hu bencinske ponudbe pa je
3,0-htrski V6 motor z močjo
226 KM (6,9 milijona tolar-
jev). Alfa romeo 166 je ob
tem naprodaj tudi s turbodi-
zelskim motorjem z oznako
2,4 JTD, ki razvije moč 100
KM, na voljo pa je za 6,2
milijena tolarjev. V osnovni
opremi so lahka lita platišča,
samodejna klimatska napra-
va, dve varnostni zračni bla-
zini, za povrh sta zraven še
dve stranski, oba prednja se-
deža sta električno nastavlji-
va, elektrika odpira/zapira
prednji in zadnji stekh ipd.
Pri Avto Triglavu, ki že ima
na voljo nekaj alf 166, bodo
bolj prizadevno začeli novi
avtomobil ponujati januarja.
Sicer pa računajo na letno
prodajo nekako 50 avtomobi-
lov, kar se zdi uresničljivo.
Na sliki: alfa romeo 166.
VW pripravil dirlcainega hrošča
Nemški Volksvvagen dosega s svojim novim hroščem, ki bo k nam po sedanjih napovedih
pripeljal spomladi (o avtomobilu smo dokaj obširno poročali), veliko tržnega uspeha tako v
Evropi kot denimo v Severni Ameriki. Sedaj pa je tovarna pripravila tudi dirkaško
izvedenko tega vozila in ga predstavila na nedavnem avtomobilskem salonu v nemškem
Essnu.
Dirkalna varianta novega hrošča je obarvana v modro barvo, karoserija pa je za 90 milimetrov
širša kot sicer; avto je postavljen na 18-palčna kolesa in opremljen z dirkalnimi (slick) gumami.
Zunanja podoba tega dirkača je seveda temeljito spremenjena tudi zaradi sprednjega spojlerja,
razširjenih blatnikov ipd. Za pogon so avtomobilu namenih 2,8-litrski šestvaljnik s po štirimi
ventih na valj in močjo več kot 200 KM. Kot pravijo ob tem pri VW, za sedaj še ni jasno, ali bodo
ustanovili posebno dirko za ta avtomobil. Na sliki: dirkalni hrošč.
Prvi pjus po 13 meseciii
Japonska avtomobilska
industrija je v zadnjih dveh
letih poznala bolj ali manj
predvsem minuse, kar še po-
sebej velja za domači trg in
domačo, torej japonsko proi-
zvodnjo. Sedaj kaže, da se
utegnejo kmalu pojaviti tudi
plusi. Tako so oktobra na
Japonskem naredili 943 ti-
soč osebnih avtomobilov,
kar je bilo za 0,8 odstotka
več kot oktobra lani.
To pomeni, da so prvič po
trinajstih mesecih naredili
več kot v minulem primerjal-
nem obdobju! Kot pravijo na
Japonskem, je ta oktobrski
plus predvsem posledica več-
je izdelave majhnih avtomo-
bilov, pri čemer so k temu
največ prispevali Mitsubishi,
Subaru in Daihatsu. Oktobra
so te tovarne na Japonskem
trgu predstavile kar nekaj no-
vih avtomobilov, njihova iz-
delava pa je dosegla številko
215 tisoč. Kot pravijo, so ti
avtomobili še posebej pri-
ljubljeni pri ženskah, ki
predstavljajo velik del kup-
cev ah pa vsaj odločajo o
nakupu novega vozila.
Po drugi strani pa še naprej
pada izvoz na Japonskem na-
rejenih avtomobilov. Ta je
bil letošnjega oktobra v pri-
merjavi z lanskim manjši kar
za 7,9 odstotka (skupaj so
izvozih 358 tisoč avtomobi-
lov). Očitno je, da je manjši
izvoz predvsem posledica
hude in globoke krize v Azi-
ji, ki je za japonske avtomo-
bilske tovarne velik ter po-
memben trg. Na sliki: toyo-
ta yaris.
Tino bo novi nissan
Pri japonskem Nissanu so po precej dolgem izbiranju in
premišljevanju le izbrah ime za svoje novo večnamensko
vozilo, ki naj bi ponujalo prostor šestim potnikom. Tino, kot
se bo avto imenoval, naj bi na trge pripeljal v prihodnjih
mesecih. Ime si je tovarna sposodila v španščini, saj simbolizi-
ra dobro presojo. Za sedaj še ni znano povsem natančno, za
kakšno vozilo gre, drži pa, da Nissan v razredu enoprostorskih
ah večnamenskih avtomobilov doslej ni bil pretirano uspešen.
46

NOVI TEDNIK
KULTURA BIVANJA
Hiša v pričakovanju
Spet je tu! Adventni čas,
pričakovanje, odštevanje,
krašenje... V kuhinji se pri-
pravljajo same dobrote, ob ka-
terih se nam cedijo sline. Po-
gled na tehtnico je do sredine
januarja strogo prepovedan!
■Ki
Tedni adventnega pričako-
vanja se bližajo koncu, večji
del stanovanja smo verjetno
že okrasili, še vedno pa lahko
dodamo, malce spremenimo,
zamudniki pa... No, zamud-
niki imajo polne roke dela.
Letos lahko stanovanje
okrasimo tudi malce drugače
ali dodamo kakšno piko na i.
Večina nas že ima ekološke
smrečice, vendar je vonj pra-
vega smrečja še vedno tisto
pravo, kar daje adventnemu
času pravi čar. Za to nam ni
treba posekati celega dreves-
ca, dovolj je nekaj vejic, ki jih
prepletemo v želeno kompo-
zicijo in okrasimo.
Lahko tudi spečemo kru-
hov venec ali božični kolač ter
ga okrasimo z listjem bršlja-
na, jagodami božjega lesa ter
mahu. Iz smrečja lahko sple-
temo verigo in jo okrasimo s
steklenimi kroglami, jagoda-
mi božjega lesa... Te verige
lahko razprostremo na vrhu
kredenc, omar ali pa dekori-
ramo mizo. Lep dodatek so
tudi prava jabolka. Poseben
čar dajejo tudi plavajoče sveč-
ke, ki jih damo v stekleno
skledo ter okrasimo z bršlja-
nom. Uporabimo lahko tudi
želod, ki ga prebarvamo v
zlato.
Nasploh je v tem času
ogromno zlate, rdeče, zelene.
Čudovito dekoracijo pa lahko
naredimo tudi v drugih bar-
vah. Letos so tekstilne tovar-
ne natisnile tudi nove božične
tkanine, ki jih lahko uporabi-
mo za različne namene, kot
prte, dekorativne zavese, bo-
žičkove škorenj ce ali kot vre-
čice za dišeči potpuri... Mož-
nosti je veliko. Pustite domiš-
ljiji prosto pot. Žehm vam ve-
sel božič in srečno, zdravja
polno novo leto.
Na praznični mizi ne
sme manjlcati torta
v sredini lepo pogrnjene
praznične mize stoji torta:
orehova, vanilijeva, torta s
kavino kremo ali čisto na-
vadna biskvitna torta - miza
se šibi v izobilju dobrot.
Navadna
biskvitna torta
Potrebujemo: 6 jajc, 1 ru-
menjak, 15 dag sladkorja v
prahu, sesekljana limonina
lupinica, 18 dag moke; olje in
moka za model, poljubna
krema za nadev.
Priprava: v kotličku nad so-
paro stepamo jajca, rume-
njak, sladkor in limonino lu-
pinico. Ko je testo mlačno, ga
odstavimo in stepamo na
hladnem še 1/4 ure, da se
ohladi in zgosti. Primešamo
moko in vsujemo testo v po-
mazan in pomokan tortni
model. Pečemo v srednje vro-
či pečici pri 200 stopinj C.
Naslednji dan torto plosko-
ma prerežemo in nadevamo
vsaj 1/2 prsta na debelo s
poljubno kremo. Zložimo
oba dela skupaj in pomaže-
mo torto tudi po vrhu in ob
straneh.
Lešnikova torta
To je torta, ki zmeraj uspe.
Navadno jo prerežemo dva-
krat in nadevamo po lastnem
okusu - s stepeno smetano, z
masleno kremo, s kremo mo-
ka ali z marmelado. Lahko pa
jo za spremembo serviramo
brez namazov.
Potrebujemo: 12 jajc, 37
dag sladkorja, vanilin sladkor,
37 dag zmletih lešnikov, ma-
slo, moko za posip.
Priprava: beljake ločimo
od rumenjakov. Penasto
vmešamo sladkor, vanilin, ce- -
la jajca in 9 rumenjakov. Pri-
mešamo zmlete lešnike. Peči-
co segrejemo na 180 - 200
stopinj C. Model ^obro nama-
stimo in pomokamo. Beljake
stepemo v trd sneg in ga pre-
vidno potegnemo v testo. Te-
sto damo v model in ga peče-
mo na drugi letvici od spodaj,
in sicer 30 - 40 minut. Pečeno
torto prerežemo in namaže-
mo s poljubnim nadevom. Na
površini označimo 16 kosov.
Čokoladna torta s
črnim vinom
Potrebujemo: 20 dag man-
dljev, 6 jajc, 12,5 dag sladkor-
ja, 10 dag polgrenke čokola-
de; za navlaženje 1/8 1 moč-
nega črnega vina.
Priprava: mandlje zmelje-
mo, jajca ločimo v beljake in
rumenjake. Rumenjake do-
bro zmešamo s sladkorjem,
čokolado razlomimo na
manjše kosce in jih zmehča-
mo v vodni kopeli. Model na-
mažemo z maslom in potre-
semo z moko, pečico segreje-
mo na 175 stopinj C. Mandlje
in zmehčano čokolado pri-
mešamo kremasti masi. Be-
ljake stepemo v trd sneg in ga
potegnemo v testo. Testo da-
mo v model in ga pečemo na
spodnji letvici 40 minut. Torto
pustimo nekaj časa v modelu,
da se ohladi, nato jo zvrnemo
na mrežo. Dokler je še malo
topla, jo z zobotrebcem na-
bodkamo in navlažimo z vi-
nom. Gotovo razrežemo na
12 kosov.
Punceva torta
Potrebujemo: 8 jajc, 12,5
dag sladkorja, zavitek vanilin
sladkorja, 7,5 dag moke, 6
dag jedilnega škroba, za na-
vlaženje 1/8 1 suhega belega
vina, sok 1 hmone, 4 jed. žlice
ruma. Za nadev in premaz:
25 dag marehčne marmelade.
Za glazaro: 20 dag mletega
sladkorja, jedilno žhco limo-
ninega soka, 2 jedilni žlici ru-
ma. Za okras: 8 kandiranih
češenj.
Priprava: ločimo beljake in
rumenjake. Rumenjake in 2/
3 sladkorja kremasto vmeša-
mo, da se sladkor popolnoma
stopi. Model namastimo in
potresemo z zdrobom. Peči-
co predgrejemo na 200 sto-
pinj C. Beljake stepemo v trd
sneg in vanj med stepanjem
spuščamo preostah sladkor.
Trdo stepeni sneg spustimo
na rumenjakovo maso, če-
zenj presejemo moko z jedil-
nim škrobom in vse prav rah-
lo premešamo. Testo damo v
model in ga pečemo približno
40 minut v srednji legi. Kolač
zvrnemo na mrežo, da se oh-
ladi. Naslednji dan ga dvakrat
prerežemo. Vino zmešamo z
limoninim sokom in rumom
in navlažimo tortne oblate, ki
jih tanko premažemo z mare-
lično marmelado in sestavi-
mo. Tudi površino torte in
rob namažemo z marmelado.
Nato gladko razmešamo
sladkor v prahu, limonin sok
in rum. S to glazuro prevleče-
mo torto. Kandirane češnje
razpolovimo in z njimi okra-
simo površino torte. Ta torta
je najboljša, če jo pustimo 1
dan, da se navleče.
Dobra
pomarančna torta
Potrebujemo: za testo: 4
jajca, 13 dag sladkorja, sok in
nastrgana lupinica 1 neškrop-
Ijene limone, 13 dag zmletih
mandljev, 5 dag belih drobtin.
Za nadev: 20 dag sladke sme-
tane. Glazura: 15 dag sladkor-
ja v prahu, 3 jedilne žlice po-
marančnega soka. Za okras:
3 kandirane pomarančne re-
zine. Za model: maslo, moka.
Priprava: jajca ločimo v be-
ljake in rumenjake. Kremasto
vmešamo rumenjake, slad
kor, pomarančni sok in lupi
nico. Primešamo mandlje ir
drobtine. Model namastimo :
maslom in pomokamo. Peči
co segrejemo na 175 stopin
C. Beljake stepamo v trd snej
in ga potegnemo v jajčno te
sto. Damo ga v model in peče-
mo 35 minut na skrajni spod
nji letvici. Pečeno torto pusti-
mo nekaj časa v modelu, nate
jo prestavimo na mrežo, di
se popolnoma shladi. Smeta
no trdo stepemo. Torto en-
krat prerežemo in namaže-
mo s stepeno smetano (nekaj
smetane prihranimo za konč-^
ni okras). Torto prevlečemo ž
glazuro iz sladkorja v prahi
in pomarančnega soka. Povr
šino torte okrasimo s kandi-
ranimi četrtinami pomaranč-
nih rezin in s smetanovimi
kupčki.
MAJDA KLANŠEK
PETICA

47
Božična večerja
Krepka juha z mesnim zavitkom
Nadevam svinjski zrezki
Priloge, radičeva solata
Ingverjevi piškoti, božični srčki
Pijača: renski rizling pozna trgatev Ljutomer 97,
punč, pomarančni sok.
Krepica julia z
mesnim zaviticom
Potrebujemo: liter in pol
repke goveje juhe, zavojček
imrznjenega testa za zavit-
e, 250 g kuhanega nemast-
ega govejega mesa, 150 g
ečene svinjske pečenke, 1
jbulo. Žlico olja, malo ma-
a, 3 rumenjake, malo glad-
e moke, 2 kuhana korenčka,
OO g brokolija, malo kuhane-
a gomolja zelene, sol, sveže
ileti poper in malo vvorche-
[erske omake.
Priprava: dobro govejo ju-
0 skuhamo že prejšnji dan,
) precedimo in ohladimo,
oberemo vso maščobo. Po-
ebej zmel jemo 300 g ne-
lastne govedine in ji prime-
amo beljake treh jajc. Maso
amo v hladno govejo juho in
uhamo dve uri na majhnem
gnju.
Testo odtalimo, meso in če-
ulo zmeljemo v mesorezni-
i, skuhamo brokoli in ostalo
elenjavo drobno seseklja-
lo. V ponvi segrejemo olje
rdodamo mešanico mesa
čebule, pomokamo, malo
repražimo in ohladimo. V to
laso dodamo sesekljano ze-
?njavo, na drobno narezan
irokoli, 2 rumenjaka, sol, po-
ler in vvorchestersko omako
1 vse dobro premešamo. Li-
te testa pokapamo z razpuš-
enim maslom, položimo
nega na drugega in na testo
orazdelimo pripravljeno
laso. Zvijemo in zavitek po-
lzimo v namaščeni pekač,
remažemo z razžvrkljanim
umenjakom in pečemo v
roči pečici na 200 stopinjah
iol ure, da dobi lepo zlatorja-
0 barvo. Zavitek ohladimo,
9 narežemo na rezine. Te
lamo v vročo govejo juho,
losujemo s sesekljanim pe-
Bršiljem in postrežemo.
Nadevani svinjsici
zrezici
Za 4 osebe potrebujemo: 4
Vinjske zrezke po 180 g, ma-
b soh, sveže mleti poper, 2
:emlji, 2 jajci, 125 ml, šopek
leteršilja, malo sveže nariba-
lega muškatnega oreščka,
aalo masla, 1 dl belega vina,
dl kisle smetane in 2 jedilni
:lici olja.-
Priprava: zemlji zrežemo
la drobne kocke. Jajci in mle-
to stepemo in s tem prelije-
tio kocke, da se dobro napo-
jijo. Začinimo s sesekljanim
peteršiljem, soljo, poprom in
muškatnim oreščkom.
Zrezke dobro začinimo s
soljo in sveže mletim poprom
in jih obložimo z Zemljinim
nadevom. Zrezke nato pre-
pognemo in spnemo z zobo-
trebci.
V vehki ponvi močno segre-
jemo olje in tako pripravljene
zrezke z obeh strani popeče-
mo. Dodamo maslo in zrezke
do konca spečemo. Vzame-
mo jih iz ponve in jih damo na
toplo. Sok od pečenja zalije-
mo z vinom, dodamo kislo
smetano ter zavremo, da do-
bimo kremno omako.
Polnjene zrezke postreže-
mo z omako na pogrete krož-
nike. Za prilogo ponudimo
domače široke rezance in so-
lato iz radiča.
ingverjevi pišicoti
Potrebujemo: 130 g moke,
žličko surovega masla, nožev
vrh jedilne sode, 140 g slad-
korja, kavno žličko nastrgane
ingverjeve korenine, 1 jajce.
Priprava: vse sestavine za-
mesimo v testo, ki naj počiva
15 minut. Nato ga razvaljamo
za pol prsta na debelo. Z mo-
delčki ga razrežemo na po-
ljubne oblike. Zložimo jih na
pomazan pekač in postavimo
za dve uri na hladno. Piškote
premažemo s stepenim jaj-
cem in jih spečemo v precej
vroči pečici.
Božični srčici
Potrebujemo: 350 g gladke
moke, 120 g mletih praženih
lešnikov, 120 g sladkorja v pra-
hu, 1 jajce, 1 rumenjak, 140 g
surovega masla, malo pecilne-
ga praška, ščepec soli, malo
vanilijevega sladkorja, 150 g
marelične marmelade, kozar-
ček ruma, sladkor v prahu za
posipanje in papir za peko.
Priprava: iz moke, mletih
lešnikov, sladkorja v prahu,
na koščke narezanega suro-
vega masla, jajca in rumenja-
ka, soli in vanilijevega slad-
korja na hitro zamesimo te-
sto, ga zavijemo v alufolijo in
damo za dve uri v hladilnik.
Testo razvaljamo za pol pr-
sta na debelo in z modelom
izrežemo srčke. Polovici srč-
kom v sredini izrežemo okro-
glo luknjico. Vse srčke damo
na s peki papirjem pokrit pe-
kač in pečemo 20 minut pri
180 stopinjah. Vzamemo jih iz
pekača in ohladimo.
Marelično marmelado po-
mešamo z rumom in zavremo.
S tem namažemo cele srčke in
jih pokrijemo s srčki z luknjico.
Potresemo jih s sladkorjem v
prahu.        BORIS JAGODIC
Dišave za boljše
razpoloženje
Dišave se spreminjajo, kot
se spreminja moda. Vendar
so psihologi dognali, da
vonj vpliva na človekovo du-
ševnost, razpoloženje. To je
dobro vedeti, ko bomo mor-
da v teh dneh izbirali par-
fum kot darilo.
Vonj vijolice nas navdaja z
močjo. Če se znajdemo v koč-
ljivem položaju, nam pomaga
ohraniti jasne misli.
Vanilija pomirja razdraže-
ne živce in rahlo omamlja.
Sprostimo se in svet gledamo
skozi rožnata očala.
Jasmin je omamen, pove-
čuje osebno privlačnost. Pri-
voščimo si ga vsaj za en da v
tednu.
Bergamotka izboljšuje
zbranost, krepi samozavest,
navdaja nas z optimizmom.
Ciinet povečuje zaupanje
v vas in prispeva k lažjemu
navezovanju stikov.
Mošus je čudežno sredstvo
za povečanje privlačnosti in
spodbujanje erotičnosti.
Ambra ustvarja erotično
razpoloženje.
Azijsko drevo ylang-ylang
diši sladko in opojno in po-
maga, ko smo v dvomih ah
negotovosti.
Vrtnice dajejo zagon in po-
let, poduhajmo dišavo z vo-
njem vrtnice, ko smo slabe
volje.
Geranija pomaga do notra-
njega ravnovesja, bolj znamo
ceniti sebe. Vonj je kot naro-
čen, ko je ozračje napeto.
Pomaranča lajša skrbi. Ko
smo nezadovoljni s svetom
okoli nas, sezimo po tem vo-
nju. Čudežno spodbuja, po-
maga k dejavnosti, živčnost
in napetost izgineta.
Sandalov les vliva optimi-
zem. Poskusimo s tem vo-
njem, če se zjutraj prebujamo
slabe volje. Prežene turobne
misli in nas navda z optimiz-
mom.
PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA
Štirinožni prifatelji med prazniki
Božič in novo leto sta pred
vrati in z njima praznični
stres, ki se mu vse preradi
prepustimo. V vsesplošnem
direndaju hišna žival ned-
vomno deluje kot pomirilo.
Odgovorni lastniki malih ži-
vali pa vedo, da praznovanje
prinaša tudi za ljubljence
velike obremenitve, ki niso
vedno potrebne.
Drevesce in svečke
K praznikom sodi, kot sneg
k zimi, okrašena jelka z gore-
čimi svečkami. Kdor pa živi
skupaj z ljubljenčkom, se mo-
ra zavedati, da se živali na
splošno ognja bojijo in se ga
ogibajo, kar pa ne velja nujno
za udomačene živah, ki so
navajene, da se jim med do-
mačimi štirimi stenami ne
more nič zgoditi. Že marsika-
terega muca so okrasni ba-
lončki v soju svečk spodbudih
k pogumnemu skoku.
Če ne želite požara in poš-
kodovanih živah, Flokija in
Pike pač ne boste spustili v
prostor, dokler gorijo svečke.
Tudi papagaja imejmo raje v
kletki, kot pa da ga mamijo
svetleča čudesa, ko prosto le-
ta po sobi. Magičnih, praske-
tajočih svečk pa sploh ne ka-
že prižigati v prisotnosti živa-
li, ker se jih štirinožci močno
ustrašijo.
Praznična miza
Modra Goethejeva misel
gotovo velja za naše telesne
užitke ob prehranjevanju v
času praznovanj. Če ste se
pametno odločili, da energij-
ske bombe prazničnih obe-
dov in kupov sladkarij ne bo-
ste kar tako pogoltali, z os-
tanki tudi ne »razvajajte« svo-
je živali. Vse, kar se človeku
zdi nebeška mana, je za žival
v resnici preveč mastno, kalo-
rično,    preveč    začinjeno.
skratka nezdravo. Ta bitja ni-
so predelovalci ostankov, tudi
ne, če gre za ostanke najbolj-
ših jedi. Ne dopustite, da bi
vaš muc ali kuža moral novo
leto začeti z dieto zaradi bol-
nega želodca in ju hranite ta-
ko kot običajno.
Če pa sem vam zdi, da kdaj
pa kdaj morate tudi živalim
postreči s čim posebnim, ku-
pite raje slaščico, ki je pri-
pravljena posebej zanje.
Proti zlim
duhovom
s hrupom in ognjem so na-
ši predniki preganjali dom-
nevne zle duhove. Tradicija je
ostala do današnjih dni in
našla izraz v veselju do poka-
nja ob prihodu novega leta.
Otroci zahtevajo svoje veselje
s treskanjem, živali pa pri tem
prav gotovo ne uživajo. Glede
na naravo posamezne živah
pride do odzivov: od zatiska-
nja ušes do bega pod kavč in
navidezne napadalnosti. Bo-
dite obzirni in preprečite gla-
sno pozdravljanje novega leta
vsaj v neposredni bližini vaše-
ga kosmatega ali pernatega
družabnika.
O obdarovanju
Se igrate z mislijo, da bi ob
novem letu stricu, teti ali do-
bremu prijatelju podarili ži-
val? To mirno lahko storite,
vendar se prej prepričajte, da
je žival zaželena in da bo pri
obdarovancu našla prijazen
dom. Presenečenje lahko pri-
nese zamero pri vseh udele-
žencih. Če niste zares prepri-
čani, da je darilo primerno,
podarite vsaj začasno nekaj
nadomestnega, denimo muca
iz blaga in poskrbite za živi
poklon raje po praznikih, v
miru. Najbolje bo, če se prej
posvetujete z bodočim lastni-
kom, če je to otrok, pa pose-
bej z njegovimi starši.
4fl
RUMENA STRAN
TRAČ-nice
Dvovladje
v uredništvu tračnic smo
kar nekaj dni ugibali, kdo bo
gostitelj novoletnega sprejema
v Celju - stari ali novi, župan
seveda. Po vseh ugibanjih in
sklenjenih stavah sta nas bivši
in bodoči milo rečeno zafrkni-
la - novoletni sprejem sta pri-
pravila skupaj.
Voščilo Celjanom
Celjanom prijazno leto to-
krat ne bo voščila Aleksa Gaj-
šek Krajnc iz kabineta bivše-
ga župana, ki je to storila
nekaj let zapovrstjo na silve-
strovanju na Glavnem trgu.
Novi župan Bojan Šrot se bo
namreč odpovedal praznova-
nju na Dobrni in to storil last-
noglasno.
Dolgi nosovi
Pred volitvami so prihajala
v uredništva vabila na vsako
najmanjši strankarski shod.
Sedaj, ko to ni več potrebno, si
je SLS kupila prostor le v
osrednjih medijih in voščila
ob prazniku ter vse svoje kan-
didate, izvoljene župane, svet-
nike ministre in poslance po-
vabila v Celje na predbožično
srečanje na Golovcu. V nedeljo
je bilo zaradi dolgih nosov
nekaterih neizvoljenih župa-
nov skoraj premalo prostora v
Modri dvorani. Morda jim je
pa božiček v podobi Marjana
Podobnika prinesel kaj spod-
budnega?
Slovenci in viagra
Slovenske lekarne se pri-
pravljajo na izredne razmere,
ki bodo zavladale po novem
letu. Slovenci bodo gotovo drli
v njihove enote, saj bo tudi
njim končno na voljo čudežna
tableta viagra. Težave bodo
le, če tabletke ne bo mogoče
dobiti na recept. Potem se
bodo gospodje v zrelih letih
spet vrnili v čas svoje
mladosti, ko so prav tako
mencali in jecljali v
lekarnah...
(Od)kloni
Kar nareka nam razum,
ponavadi gre narobe,
a, če nas žene le pogum,
vse kmalu gre po gobe.
Kje Clinton moč sedaj nabira,
kje glas izgublja se oralno,
se morda v hlačah pamet zvira,
to zgolj uganka je formalno.
POPEVKAR
AFORIZMI
• Poznam nekoga, ki zase pravi, da je bog in
batina - zase bog, za ostale batina.
• V svojo zbirko je dodal še roge, ki mu jih je
nataknila žena.
• Blagor tistim, ki ne vidijo in ne slišijo...
• Tudi v neumnosti je del resnice.
• Lažejo ali ne lažejo - to je zdaj vprašanje.
• Kako začeti! Zlobni pravijo, da je najboljše na
začetku. A kje je to?
ZORAN MIRČIČ
AMADEUS POROČA
Zapravljiva tradicija
Velika večina mamic in atkov
se razburja zaradi prevelikih izdatkov.
Enoglasno predlagajo: »Ukinimo tradicijo!
Miklavž, božiček in dedek Mraz naj ustanovijo koalicijo!
Tako ostal le en sam bo dan,
ko državljan bo lahko obdarovan!«
NASMEH,
PROSIM!
Na seznamu imamo no^
nagrajenko Hildo Prešič^
iz Loke pri Žusmu. Med nj
nimi šalami smo izbrali tri
Kolektivna
pogodba
člen iz neke kolektivne p
godbe: »Ce se delavcu ponc
sanja, da dela, mu pripac
plačilo za nočno delo.«
Zadržek
Pri verouku govorijo o zak
na. Na vrsti so zadržki.
»Kdo ve, kaj je zadržek:
vpraša katehet.
Špela: »Če nobeden ne pi
de.«
Pozabljiv
žena je zalotila moža^, ko i
je poljubljal z neznanko.
»Milan, pozabil si, da
poročen!«
»Res je, draga, pa tudi vn
ta sem pozabil zakleniti.«
VITEZI BELEGA MESTA