ISSN 0350-5561
9 ..u^^u
ca konec tedna
V petek in soboto slabo vreme, možne so nevihte, v nedeljo oblačno.
številka 32
četrtek, IB, Bvgusta 2007
1,25 EUR -300 SIT

iL&mo
BT* ^	V
m nic vec normalno?
7a^lan9 Podgoti^k
Vodni doživljaji ob Velenjskem jezeru
Velik turistični dogodek na Velenjskem jezeru bo popestril konec avgusta - Predstavitev številnih z vodo povezanih športnih društev
Velenje - V ich dneli 5c življenje v.Šaleški dolini vrača v siarc tirnice, saj se čas koleklivnili dopuîr lov izteka. Že ta vikend se bo ob Velenjskem ^e/eru veliko dogajalo. saj lam ocJ jutri do nedelje poleká Navtični sejem, v soboio pa tudi 20. VlP CDP turnir. V sobo-io, 25. aViiu^u, pa prav poseben dogodek pripravila 'Ibristicno druslvo Velenje, ki je k sodelovanju povabilo Številne velenjske ^porine klube.
Dan so poimenovali »Vodni doživljaji oh Velenjskem jezeru«. Pri izvedbi bodo sodelovali ludi Plavalni klub Velenje, ki bo v poptîl-danskih urah pripravil Turisiicno-plavalnl mini maraton. Po končanem maratonu, približno ob 17.
uri, se bodo lahko obiskovalci pch merili ludi v vodni košarki. Gre za atraktivno i^portno panogo, ki ima tudi v Sloveniji vse već privržencev. V istem času bodo svojo opremo in dejavnost predstavili tudi potapljači Društva m podvodne dejavnosti iz Velenja, ki jih najpogosteje vidimo na novolel-
nem potopu v je/ero.
^e dopoldne bodo prireditelji začeli celodnevno rejralo Velenje open, ki jo organizira velenjski Klub vodnih sponov Mladi jadralci bodo podpore s kopnega zagotovo veseli. Poleg lega bodo lahko obiskovalci prireditve jezero spo znali ludi s pomočjo vo/jije z elek-
tričnimi čolnički in vodnimi kolesi.
Ob 18. uri bodo najboljšim v tekmovalnih disciplinah podelili prizoanja. druženje ob jezeru pa se bo nadaljevalo ob glasbi. Vse vodne aklivnosli, razen regate, bodo potekale desno od ptjmoia pri čolnarni.
■ bs
Cas dopuslov ifi iHičiink /laj bi bili ùis veselju In mbiranju m> v/7/ moči za izzhe, ki so pred řwmi. A i/ človek ne more kaj. da ne !)i ob fem. kaj se dodaja, rc/zifii^ljal. kako Je vse fnanj normalnega v naši družbi.
Ni normalmx da nam je iz leia v leto bolj vroče, in ni nor-malno. da kmetovalcem kdo ne .sveluje, kaj naj posadijo v sprenu^njenlli razuierali. Ni nor?nalmi da je v poiePiib mesec 'li íollko promelnih nesreč s smrtnim izidom ali lut-dimi telesnimi poškodbami. Ni nornmino. da pusti mladenka Memo hčerkico samo v siariovanju in da lo nekako pristolni center za soa'aino delo dopidča. saj je uda^ denka te bila na Mznannt nevestnih maw*^ \fed normalne dtdarfja zagotovo ne sodi ix>lí\anje Zfrojnice oh soth čnem vremenu sredi soboine^Q dnevu na obrobju naselju, pa mdi zaprtje cvetličxírne v sredisču mesta priioinosfi. Glede na tolikokrat in v vseh rarwjnih dokumentih poudarjen pomen turizma za nadaljnji razvo/ tukajifvega okolja človek tetko verjame, da je zaprtih kar neka/ lokalov s t^omidbo hrane, da si moraš za obisk krfjižnice izdelali prav opomnik, kdaj Je odprta in kdaj ne. Ni nonnalno. da ob ix>nianjkanju razUàtih dogodkov .%redi sobotnega dof)oldneva odpiraš otroško igrišče, streljaj stran pa poteka hukovna predstava, ni normalno, da v petem naj\'e(^e>n slcven.'^kem nmiu ni odprtega bazena in da preko Kardeljeve ploščadi, kjer mimogrede živi prelnvalcev za nekaj vaških skupnosti, v detjn ne moreš brez škor/ijev, Ni normalno, da v Velenju gorijo .semaforji brez .sinhronizacije in da za Grate-lom še niso zakr/xtni številni pločniki. !n predvsem nekaj ni normalno: to. da nam poliliki Íef)orečiJo o urbanem razivju, o naši sreči in lepši prihodnosti, pa nifuajo toliko moči. znanja in volje, da bi za /.sw mizo uskladili vsaj osnovna izhodišča. Ker pač ne gre za naše skupne cllie?
Da bi bilo tega v bodoč-e manj. ni /Mtrebnih zapletenih razvojnih projektov, oblikovanja posebnih skupin, sprejetih kopico sklepov Dovolj je le mtlo dobre volje, v«^ strpnosti, več srčmsti. priznava-nja drugačric^sti in vsem bo tivljenje lepše.
Poplava golov
\eler\je • Konec minulega Cediia je sleklo nogometno prvenstvo v 2. in .1. ligi, konec tega (• v soboto) pa bodo v Šlajerski ligi začeli nogo-mclni ples ludi Šosianjčani, Ob 17.30 bodo gostili Šentilj .tarenino.
Velenjčani so z igro in učinkovit<isljo navdl^ §lli gicdalce. /:a katere upajo, da se jih bo v pri-hodiije še več zbralo na tribuni. Gostili so novinca v ligi, novomeško Krko. ki je imela pač smolo, da je naletela na zelo razpoloženega Alena Mujanoviča (zadel je kar 4-kral) in njegove soigralce. S to igro so rudarji vsekakor napovedali, da v novem prvenstvu želijo visoko uvrstitev. Nogometni navdušenci menijo, da imajo mo5ivo /a prvo mesto. Njihovo pravo vrednost pa bodo ljubitelji nogometa
spoznali šele na naslednjih tekmah, ko bodo igrali z močnejšimi nasprotniki, najprej že v soboto na gosiovanju v Kidričevem,
Šmarčani so morali /e v prvem krogu v goste Šentjurju, ob Dravinji najbrž najresnejše-
mu kandidatu /a prvo mesto. Izgubili so z O : 2. Še bolj boleč kot poraz pa je bila poškodba Roka Jeleut, ki si je med ogrevanjem zlomil ključnico.
1—

Delavci Gorenja se vračajo za stroje
7. današnjim dnem se je iziekal kolektivni dopusi delavcev Gorenja. V tem času je več kot tristo vzdrževalcev pregledalo vse naprave in zamenjalo vse dotrajane dele. "Zagotoviti je biio potrebno njihovo zanesljivo vsaj cnoletnti obratovanje,« pravi l-ranc Košec v upravi odgovoren za kak()vr)si h) razvoj. Največ posegov je bilo v obratu štedilnikov, kjer so namestili že tudi opremo za novo generacijo štedilnikov in pečic, ki jo bodo Ziičeli pnnzvajaii prihodnje leto. Za obnove in i3<is»do-bitveso letos porabili sedem milijonov evrov Z jutrišnjim dnem pa se začne ludi selitev delavccv Indopa v novo halo v Šoštanju, kjer je tudi vse pripravljeno /n proizvodnjo vojaških priklopnikov.
Zobozdravnikov primanjkuje
O
Urška Bacovnik: ^ Zdravnica 24 ur na dan	áH
9770350556014

Bodo nogometno igrišče uredili s pomočjo zasebnikov?
V KS Šentilj so v poletnih dneh delavni - Načrtovana izgradnja kanalizacije buri duhove -Športno igrišče bi radi še posodobili
Bojana Špegel
Veleiue • I.cioSnje poleijc jc v Šentilju pesiro, saj kljub polelju nc počivajo. V pocasiiicv dneva cir/avnosli í5o organizirali proslavo. ki Stí Je je udele/Jlo okoli 200 krajanov, lîkrall pa so ob pra/niku /HSHdili dve cvellični greJi pred solo v središču taja; prva groda pa'd^lavlja slovenski) zastavo. na drugi pa je napis Šeniiij. V Ich dneh s pomočjo javnih del barvajte Igrala in urejajo okolico šole Iti diinia krajanov, vroC-a lema pa je ludi načrtovana izgradnja kanalizacije.
Pred kraikim so pripravil ludi sejo svcia KS. 6. pt^ vrsli. Na njej so potrdili predlog oblikovne re-šilve grba in /asiave Šentilja. K icmu predsednik svcia KS Seniilj Janez Podboniik dt)daja: »Avtor-ja Sla oblikovalec Stan^ Hafner in zgod<mnar dr. Tone Ravnikar, ki se jima res lepo zahvaljujemo za njuno delo. Razilai>ena naj bi bi-
la ob krajevnem prazniku, za katerega priprave pospe^no potekajo v ieh dnoh- Določili smo tudi komisijo za revizijo idejnega projekta inPrasiruklure, predvsem izgradnje kanalizacije na območju strnjene pozidave Šentilj.«
Svet KS je pripravil obrazložitev Idejnega projekta, ^c izvemo. »V kraj smo povabili predstavnike MO Velenje in projeklanla. saj vprašanj ni bilo malo. V kraju se sicer zavedamo, da kanalizacije za celotno krajevno skupnost ne bo mogoče uredili naenkrat, zato sprejemamo pobudo, da posamezne zaselke rešujemo z manjšimi čisiilnimi napravami. Tudi zato smo se dogovorili, da bomo >ic v avgustu organizirali ogled nekaj različnih ^e delujočih čistilnih naprav. Strokovno raziagt) namje ponudilo Ki)munalno podjetje Velenje.
Novograditelji niso dobrodošli?
In kako daleč so načrti za izgradnjo prcpotrebne kanalizacije? »Idejni projekti /a strnjeno p(v.id8Vo v samem središči mesta so pripravljeni. Kjnalu bodo šli v poslopek javne razgrniive. Računamo. da bodo pripombe krajanov upoštevali. Zaenkral jih namreč niso. gre pa zato» da projekt posega v zasebno zemljišče, V kraju si želimo urediti kanalizaciji), a se mni)gim zdi. da bo izgrad-
lokalne novice
Izbrali bodo »Naj godca Starega Velenja«
Veletije - Krajevna skupnost Staro Velenje bo jutri pripravila krajevno praznovanje. Začeli ga bodo ob 18, uri s sveto mašo na prt)Siem. Sodelovala bodo ludi Podkrajska dekleta. Ob 19. uri pa se bo pričelo ze tradicionalno tekmovanje harmonikarjev za naslov »Naj godca Starega Velenja«. Med lekmovanjem pa bodo /a dogajanje na slarem trgu, kjer bod(i postavili oder, pt)Skrbe]e se druge glasbene skupine.
24. tekmovanje v rokovanju s starimi brizgalnami
^štaiy - V soboto, IS. avgusta, bo veselo pred gasilskim d<v mom v Šoštanju. Tu bodo namreč tamkajšnji gasilci pripravili tradicionalno tekmovanje v rokovanju s starimi brizgalnami. To bo že 24. tekmovanje po vrsti, organizaloiji pa pričakujejo dose-line iz cele Slovenije, /ačeli ga bodo ob 16, uri.
Dobre volje pa ne bo manjkalo ludi po končanem uradnem delu. saj bodo srečanje popesirili člani ansambla Spev in velenjski trubači Festa band.
mtp
Nov Mercator v Dobrni
Dobrna - PrejSnji petek Si> slavnostno odprli novo Mercatorjevo prt)dajalno Supormarkei Dobrna, ki dopolnjuje irgovsko ponudbo v lem predvsem zdraviliškem kraju.
^upan Občine Dobrna gt)spod Martin Bred je ob odprtju nove prodajalne pozdravil večji nakupovalni cenler za občanke in občane Dobrne, pa ludi za šlevilne obiskovalce, ki cenijo Dobrno kol zdraviliški tn iurislični kraj. tudi trgovska pt)nudba je namreč pomemben dejavnik pri nadaljnjem razvoju kraja.
Mcrcator je ob odprtju novega Supermarkeia doniral Centru za usposabljanje, delo in varslvo Dobrna 1.500 evrov in lODO evrov Kulturnsvumelniškeniu drušivu Dobrna.
Celotna vrednost investicijo v Mercatoijev Supermarket Dobrna je ocetíjena na 1,26 milijona evrov.
nja kanalizacije za 45 hiš naenkrat (in lo novogradenj) prevelik zalogaj- Cire za področje nad Pir-bom, kjer so pred kralkim na no vo postavili sedem hiš, ki nimajo urejene kanalizacije. Sedaj stalno priJiaja do težav, ki jih poskušam reševali tudi sam. Domačini irdi-

graditeljev. -»V stvore se ne nameravamo vmešavati, želimo si le, da v kraju očuvamo in ic i7,boljšamo skupno infrastrukturo. Na pritožbo smo zalo odgovorili z vljudnostim pismom. Zavzemamo se za prisme medsosedske odnose. Vsak krajan SeiKilja pa se mora
sču ter na p(^kopaJisču, opravljajo pa ludi vzdrževalna dela na šptirl-nem igrišču. V teh dneh bodo p(v magali pri ureditvi učne poti v Vranji peči 1er 0bnt)vitvi brunarice na ^porinem Igrišču. »Razdelili smo tudi nekaj nasipnega peska za nekategorizirane ceste, nasvet.
Šentilj zaselka s tem imenom sploh n/ma, le krajevna skupnost nosi to ime. Zato so v središču kraja s cvetlicami zapisali, kam je prišel obiskovalec.
jo, da imajo težave s kanalizacijo, odkar so postavljene te novograil-nje. Pa to ne dr/i kar se da dokazati. Sem listi, ki bnm tudi v prihodnje posrednik med željami krajanov in invesiitotji, zato upam. da se bo to rešilo v dobro obeh strani. Ce bodo novogradnje lu rasle v naslednjih 20 letih, pa nasprotovanj ne bn,«
Daje zadeva precej vroča, priča podatek, da so na seji krajevne skupnosti obravnavali tudi pritožbo, ki govori o lem. da se domačini nekorektno obnašajo do novo-
zavedati, daje ludi on gradil ali pa lo se bo. Prav bi bilo. da do takih napetosti ne bi prihajalo.«
Središče kraja bo bol) »sveže«_
v dogovoru z gasilskim društvom Šentilj so se lotili obnove hldranov. saj jih je pošteno načel zob časa. Obnovo bodo gasilci iz-vrših prostovoljno. KS pa bo zagotovila peskanje in harv<i. S ptv močjo dveh šludentov so pobarvali tudi otroška igrala pri vrtcu, postrigli ciprese ob otroškem igri-
MO Velenje je, da pesek razdelimo le za posipavanje udarnih jam. večino sredstev pa namenimo za določen odsek, kjer je lasi-ništvo urejeno, ter ta del strokov-no in dokončno uredimo tudi z asfaltom. Kimčujejo se ludi dela pri sanaciji plazu na lokalni cesti Podkraj-Amačc. na tej cesti je tudi naročena odmera odseka Bun-deria-igrišče in upamo, da bo le-los ta odsek obni>vljeD in razširjen, saj je cesUščc tako uničeno, da ga ni vredno več popravljali,» namje še povedal Podbornik. Kj
smo vprašali, kako kaže s cesto skozi Ložnico, ki je prav tako /je-lo dotrajana, obnova pa jc napo vedana že nekaj časa, je p{)vedal: '>(ireza državno regionalno ceslo Velenje-Polzela, zato b(s pred z^-čel kom del potreben d<ugovor z MO Velenje, ki bo llnancirala izgradnjo pločnikov in javne raz-svetliave. Obnovo ceslišča pa bo financirala država. Lelos je pripravljen i)dkup zemljišč, izgradnja pa naj bi se začela v letu 2009.*
Sprememb na bolje pa si /clijo ludi na šporinem igrišču. >Lahk<> rečem, da je spet zaživelo športno drušivo, ki jc dobilo tudi novo vodsrvo. /aradi dotrajanosti asfaltne podlage na nogometnem igrišču so prišle pobude, da to obnovimo z umetno travo. Mnanč-nih sredstev lo nimamo, zato se pog<warjarno o civilno-javnem partnerstvu. Če sc bodo iîUeresi krajanov uskladili, saj bi morali ob lem prestaviti košarkarsko igrišče, se bomiï investicije loiili. Interes za vlaganja med krajani je namreč dovolj velik, da bi lahko uresničili te načrte.«
Ob koncu še it). Krajevni praznik v Šentilju vedno praznujejo na prvo nedeljo v septembru. Lelos se bodo v prazntavanje vključila vsa društva in cerkev. Računajo. da bodo prireditve trajale 10 dni. »Pripravili bomo veliko športnili srečanj. Svel KS pa je dal pobudt), da v sodelovanju s cerkvijo pripravimo lep zaključek praznovanja, /alo bo na krajevni praz.nik maša, po njej pa se bomo še družili,« smo izvedeU ob koncu pogovora od predsednika sveta K^S Šentilj Janeza Podbornika.

Saša od Alp do Jadrana
Vegrad bo gradil in ribaril - Za manj, za novo ime, za nov center - Za Brdo »brdo« denarja.
y ćusii, ko se pofiekoi/ (uJi na našem ožjeni ohniocjri se veJno porajajo cl m fni 0 iem. ali je res mJboJje, úa bi se zdnitili zt^ornjesa-\injska in šaieika druščina. Jru^i poudarjajo, da se še nerojena Sosa siri /udi na siršein slovensken) prostoru. Fsp od Savinjskih A!p do Jadranskega morja. Doslej najiiofj znanima primeroma Prem<h fiovnika, ki že dol^a leia 'tdru^uje'i s /toielom Barbaru, in Gorenja, ki ima skupno družbo z Islrafmizoni. se je niMfwdu na sloren.^ko obalom pridružil se Vegrad. Ta je segel v Izoio. Ne le po elitni gradbeni parceli, odkupi! Je iudi ribiški Deiamuris. Verjetno oni zaradi rib ne bodo i/neli toliko težav s Jfrvaii. saj iudi na bn-aški strani gradijo me^a turistični center s f)o%ledotn ua Piranski zaliv. Res /ra je tudi, da so se že našli taki, ki avedo/^. da ho Vegrad Deiamuris kmalu prodai Sicer fki napis tega veleitjske^a gradbenika zasledimo domala po vsej Sloveniji. SknpaJ z ostalimi gradbenimi družbami ta čas dobesedno gradijo našo državo, Kol Je slišati, znajo gradbinci lak naložbeni razcvet Hidi dobro cenovno Izrahili. Kaj boče-mo. zakon ponudlw in povpraševanja pač! iUalo zatišja pa Je zavladalo pri »gradnjl<* naših pokrajin. Zdaj. ko so tudi naši tHtlltiki na počitnicah, je celo manj kresatija mnenj o iem, kako na} hI te enote sploh podrobneje oblikovali. Tudi na državni ravni so se začasno nehali ukvarjali z tniien/l. ki so jib o predlogu vlade dobili iz posameznih občin. Načelno velja, da večina občin vladni predlog podpira, nekaj popravkov pa bo verjetno le še ludi doživel. Tudi nekaterih občinah so se zavzeh za spremembo politično .'»prejetega levila jiokrajin. lo je šiirinajst. Nekaiere obljulh
Ijanske in ^ortf^ske občine se zavzemajo .ie za kakšno več, tudi ponekod na našem širšem stallstu nem ohnnx'Ju bi bili za kakšno manj Nekako razumemo, da .se za lo zavzemajo v Zaleti. .wj tako me/il tudi stranka lafnkajšiije^a župana, mno^e bolj čudi. da bi bili za matij pokrajin tudi v Celju. Vsaj ^lede usmeritve stranke župana. .naj se r SJS načeloma strinjajo s štirinajstimi pokrajinami, če' prav bi sicer />o lihem tudi ti ime/i raje kakšno martj. .Seveda pa v Celju še vedno tudi tlijo težtije po ohranitvi dosedanje velike regije, ki bi zajemala tudi predvideno Sa.w. /n hi se vsa ta ne imenovala Savin jska, ampak Celjska. Tako Je ludi večinsko mnenje o imenu te regije, čeprav nekateri menijo, da bi bila lahko (v predvidenem obsegu ) tudi Spodnja .Štajerska ali Zahodna Štajerska, eni so celo za .Savinjsko-Ohsofeljsko pokrajino. V občinah Bistrica ob Sodi in Radeče o imemt te pokrajine niso govorili, ludi o sedežu ffe. saj želijo v posavsko pokrajino. Vsekakor se uani o rojevanju pokrajin obetajo še pestre neprave in sklepanja, saj tnenda ni vse tako trdno, ko! se zdi.
Kljub fioudarjanjn, kdko pomembna je razdelitev Slovenije na pokrajine, je to enim zdaj bolj postranska srvar Pred očimi imajo le bližnje slovensko predsedovanje Evropski uniji. Do tedaj Je treba še veliko postoriti, zagotovila o predvidenem tineuapadanju« pa nikakor ni. In ko! da to ni dovolj, rasiejo še stroški gradnje in urejanja prosiorov. ki so predvideni za io nalogo, pa tudi stroški samega predsedovanja. Tem it. da bomo kmalu prvi v Evropi, se pridružuje še drugo bolj žalosino spoznanje, da bomo morda res ptri v Evropi. In to po množičnih grobiščih žrtev poboJe\ ob koncu zadnje svetovne vojne. Teharje. Kočevski ro^... zdaj Pohorje in Tezno. Vmes pa še veliko drugih grobišč, prič nekega groznega, nerazumnega doga-ianja.
Resna letna za počiuvške dni, a !^reresna. da bi jo zamolčali.
NAS ^ASIab)a:čnoiBsnwilO£Olilia hi ttrnuLj Rti družba.
tdBfs Ota čairtMh. Cena |K«ame2neg9 svoda je € (300 srn % oOsiopni DOV. O i € (23.50 SIT), «ra izvwía btez ODV 1,t5 € (275,50 SIT)), Pri plaCau letne naiofnine 20^).polleTnel5Kćetrtieinell in tnesein» 7 K popusi.
Urfiintitvft aoris Zâkoiek (direktor), ^ne Vovk^oO^ovoml urednik}, Milena Krstiu^ianlnc (pomočnica utèdnlka), Jar^z PlřstiiK, Taljarta ^dgorSdk, eojana &p«gei (iKvinarji) Mira Zakoiek (ure«rûca radija), Janfa Koiuta-Spegei (tehniCna u/ednica). lomsi Gorâak (oblikovalec) ftopiganda: flirta Juq ívodfa propagaridej, Sašo Korečnik. Jut$ 9erlćnl}( (propagandis(a):
Stdû in0t£}vt h tiinn: 33?Đ Vilsnji, Udlêm p. |l 2Q?. blrlon (OS) 888 17 hO. talffas m 897 4B 41
m. Nova 19. Vefenp: Û2426.002Û13385Î
E-naS: pres&'tnascas.si
OHIkDvanja In graf. priprava: h^ai d o.o.
Ttt Té^ SHdd. NattiA: S 400 (zratov
Ninaročintti lotoprafl le rdcDpbov m mânol
Po zakonu o CCV ^ fias' med prcizvMe inforntatMie^a u^afia^ za
kaTeifi se pia&ije ciav«k po m2an stconjl. Letno izide 52 Sevik

V SREDIŠČU
Sedež regije v Velenju ali Mozirju?
Vseh 10 občinskih svetov v Savinjsko-šaleški regiji soglaša s predlogom vlade glede območij pokrajine Saša, v dveh predlagajo drugačno ime za pokrajino, pet jih predlaga sedež pokrajine v Mozirju, ena v Šoštanju, v eni občini pa se do sedeža še niso opredelili
Mjana Podgoršek
v zaCctku tega tedna jc vladna siu/ba za lokalno samoupravo in regionalno poliiiko na svojih spletnih siraneh objavila 179 mnenj občinskih svcli^v (od 210) glede vladnega predloga o ab-mocjlli pokrajin v Sloveniji s sedenj in imeni. Konec julija seje namreč i/iekel 60doevni rok, do kaierega naj bi občinski svol i opredelili do bodoče razdeliive Slovenije na pokrajine.
Kol je znano, naj bi na obnuic» ju tako imenovane slalistične Savinjske regije naslali dve pokrajini • poleg Savinjske s sedežem v Celju tudi regija Saša. ki naj bi in^e-la sedež v Velenju. Tvorilo naj bi jo 10 občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Med predlaganimi 14 pokrajiflaini naj bi bila druga najmanjša po površini (706 kvadratnih kilometrov) in tretja najmanjša pokrajina po številu prebivalcev (po podatkih Iz letošnjega januarja 61.500).
Siccr pa v vladni službi ugotavljajo. da večina občinskih svetov načeloma podpira predlog vlade brez dodatnih prcdlog<iv ali z njimi. Med slednjimi prevladujejo predlogi o spremembi imena in sedeža pokrajine ter za zmanjšanje njihovega števila. Vladinoga predloga ne piîdpira le 13 odstoi-ki»v r)bčijjskih svetov, med navedenimi razlogi pa navajajo mnenje o premalo dodelani pokrajinski zakonodaji in bojazen, ds bi ustanovitev pokrajin povzročila se večjo razliko pri razvoju pt)sa-meznih regij. Na Primorskem in v Prekmurju pa so poudarili še potrebo po uveljavitvi pravic narodnostnih manjšin glede dvi>jczič-nosii v pokrajinah.
Kot zatrjujejo na službi, bodo
	občina	podatki	opombe
L	GORMJIGRAD	Se strinja s predlogom vlade glade oĎnK)čja, Imena in sedeža pokrailne.	Predlagajo, da se prouči finančna perspektiva pokrajine.
2.	LUČE	Predlaga, da se fme spremeni v »»Zsorniesdvinjsko pokrajino« s sedežem v Mozirju. Predlagano število pokrajin je preveliko.	
3.	UUBNO	Predlaga, da se m spremeni v »Zgornjesavinjska pokrajina« s sedežem v Mozirju.	
4.	MOZIRJE	Se strinja s predlogom vlade glede območja in imena pokrajine. Za sedež pokrajine predlaga Mozifje.	Dostopnost do upravnih stoiitev se ne sme zmanjšati v škodo občanov.
5.	NAZARJE	Se strinja s predlogom vlade glede območja in Imena pokrajine s ^dsžem v Velenju.	
6.	REČICA OB SAVINJI	Se strinja s predlogom vlade glede območja in imena pokrailne. Za sed^ pokrajine predlaga Mozirje.	
7.	SOLČAVA	Predlaga, da se ime spremeni v »Zgomjesavinjska pokrajina« s sedežem v Mozirju.	Dostopnost do tjpravnih storitev se ne sme zmanjletl v škodo občanov.
d.	ŠOŠTANJ	Predlaga sedež pokrajine v Šoštanju.	Predlagajo, da $e ne povečujejo javna finance, hkrati pa se zagotovijo zagonska sredstva za delo pokrajin.
9.	ŠMARNO OB PAKI	Se stri nia s predlogom vlade glede območij in imena pokrajine. Glede sedeža pokrajine pa se še niso opredelili.	
10.	VELENJE	Se strinja $ predlogom vlade glede c^močja, Imena in sedeža pokrajine.	
vsa mnenja in predloge občinskih svetov podrobno proučili in se do njih opredelili, tako pridobljena spoznanja pa upoštevali pri pripravi predloga zakona o ustanovitvi pokrajin. Tega bodo obravnavali in tudi sprejemali poslanci v državnem zboru. Za njegov sprejem je potrebna dvotretjinska ve-
čina. Predlog zakona naj bi vladna služba pripravila do konca tega niescca oziroma do začetka septembra. Do takrat naj bi bil pripravljen ludi že tako iment^va-ni tehnični zakon, v katerem bodo že bolj konkretno f»predeljcne naloge ter pristojnosti, ki jih bo država prenesla na pokrajine.
V prvi tabeli službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj objavljamo mnenja in predloge vseh 10 občinskih svetov na območju bodoče regije Saša. V drugi tabeli pa nekaj primerljivih podaikov med občinama Mozirje in Velenje.
Občina	Prebivalcev	Delovno aktivno prebivalstvo	Učenci	Dijaki po občini stalnega bívalilíd	Študenti po občini stalnega bivališča
Mozine	6356	1610	630	329	342
Velenje	33668	19754	270!	1965	2116
Rdeča dvorana kmalu vsa v cvetju
V Velenju se bo zadnji vikend v septembru odvijalo tridnevno evropsko tekmovanje cvetličarjev Floristika 2007 - Zanimanje tujih medijev že sedaj veliko - Pomerilo se bo 20 najboljših evropskih cvetličarjev
Bojana Špogol
Velenje - Lansko leto se je v velenjski Rdeči dvorani odvijalo državno tekmovanje v floristiki, ki je bilo zagotovo odlično pripravljeno. za obiskovalce pa tudi prava paša za oči. To je bila le generalka za letošnji) prireditev, na kateri se dober mesec pred njenim začetkom organizatoîji srečujejo predvsem s težavami zaradi majhnosti Rdeče dvorane, kjer bo ptv tekalo tekmovanje. Tudi o tem smo se v pojiedeljek, po delovnem sestanku v Rdeči dvorani, pogovarjali z Miranom Kadetom, sekretarjem sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtni zbornici Sk>-venije. Prireditev pripravljajo v sodelovanju z velenjsko Obrtno
zbornico, kjer se je zelo angažirala sekretarka Sonja Jamnikar in MG Velenje, predvsem TlC-em. kjer imajo v rch dneh tudi veliko dela, saj se bo v Velenju med sabo pomerilo kar 20 državnih prvakov iz evropskih drž.av, od Grčije, Portugalske. Rusije, Velike Britanije pa skandinavskih držav ...
Rade nam je povedal: »Priprave na to veliko prireditev tečejo dobro, po na$em programu. Danes smo pregledali vse, kar je že narejeno In kar nas čaka v naslednjih lednih. To bo res veliko tekmovanje; morda to pove že podatek, da bo vsakdo tid tekmovalcev pripeljala cvetje in material v Velenje najmanj z velikim kamionom, večina pa kar s »šlepeiji«. Večina tekmovalcev so državni prvaki v
Miran Rade: "fekmovdfci bodo materiai pripeljati s seboj. Večina bo za to potrebovala priklopnik."
svojih državah, mislim, da le predstavniki treh držav lo niso. Lahko rečem, da bo v Velenju cela Evropa in da bo tukaj res 20 najboljših evropskih cvetiiča(jev.«
Slovenijo ho, tako kot vse druge sodelujoče razstave, zastopal državni prvak. To je Matjaž Beguš iz Krania, ki je lani zmagal prav v
Velenju. » Lansko državno prvenstvo je bilo generalka za letošnjo prireditev. Srečujemo se s pomanjkanjem prostora, česar lansko leto nismo občutili, ker je bilo tekmovalcev manj. Letošnje prvenstvo bo veliko večje od lanskega, zavedamo pa se tudi, da popravnega izpita ne bo. Zalo se toliko bolj trudimo. Na tekmovanju bodo sodelujoči cvetličarji ustvarjali na različne teme, ustvarjali pa bodo vse tri dtii. Vse prireditve bodo odprte za javnost. Za publiko bo verjetno najbolj zanimiva gala prireditev, ki bo v soboto zvečer. Na njej bodo tekmovalci na dve lemi cveiQčne aranžmaje ustvarjali v živo, pred očmi publike. 1 ,ahko tudi rečem, da se tuji novinarji že zelo zanimajcj za tekmo« vanje, bolj v tujini kot doma. Zato lahko zatrdim, da bo Velenje konec septembra res v središču pozornosti. Pričakujemo pa tudi veliko obiskovalcw, predvsem strokovne javnosti iz sodelujočih evropskih držav.«
Lcvedeli smo se, da bodo tekmovalce ocenjevali sodniki, ki jih je imenovala Evropska cvetličarska federacija. Prihajajo iz Rusije. Nemčije, Slovenije, Nizozemske in Portugalske. Sodnikov bo pet. oi^ani/atorji pa na izbor leneh niso imeli vpliva.
MALA ANKETA
»Kar država z eno roko da, z dvema drugje vzame nazaj«
Na lenio pokrajine smo povprašali tudi nekatere občane bodoče regije Saša. Spremljajo razprave o pokrajinah, kaj menijo o njih, o regiji Saša, so bila naša vprašanja, na katera so takole odgovaijali;
Bojan Rch tovnik« Šoštanj: »Spremljam razprave in polemike o pokrajinah, čeprav sem proti taksni delitvi Shwenije. Ce že tako mora biti. sem seveda za Sašo, ludi z imenom soglašam, čeprav je umetno, a seje nekako v tukajšnjem okolju kar prijelo. Sedež pokrajine Saša? Sem
I oka I patriot« in se pridružujem tistim, ki se zavzemajo za njen sedež v Šoštanju.«
Franc Kačicnik, Šmartno ob
i» - . Paki: »Cq bo ^ delitev Slove-. J nije na pokra-J fl jinc koristila Cm J| gospodarstvu, navadnim dr-m^M žavljanom. če C^® jim bo približa la mnoge zadeve, jo vsekakor podpiran. A kljub temu je 14 pokrajin po mojem mnenju preveč. Ne morem pa reči, da bi jih bilo dovo^' 6. Ze od nekdaj pa vem in to trdim na osnovi lastnih izkušenj, če država nekaj da z entJ roko, potem drugie vzame z dvema nazaj. Sem za regijo Saša s sedežem v Velenju. Raz[og je preprost - je pelo mesto v Sloveniji, tu je tudi največ za slovenski prostor pomembne industrije in doslej je tudi vložilo največ v ta pn> jekt. Najbrž pa pri dejstvih ne bi smeli prezreti še tega. da so prometne zveze z Zgornjo Savinjsko dolino slabe.«
Duška Mirtič, Velei^je: »Dih gajanja v zvezi z regyo SAŠA spremljam dokaj redno. Mislim, da bi bilo dobro, da bi bilo regij čim
manj. saj sem mnenja, da manjše skupnosti slabo funkcionirajo. zalo sem proti drobljenju na večje število regij. Sedež SAŠLbi ialîkobilvCelju.«
Iztok Štaher, Velenje: »Vsega, kar se dogaja okrog regij, niti ne spremljam preveč redno. Samo toliko, da sem na tekočem. Bojim se pa, da bi vse skupaj ostalo samo na papirjih, kot se je že z^<idila pri nekaterih drugih projektih. Dobro bi bilo, da bi prišlo do večjega nizv<ija na tem področju. O številu regij sicer liiinam posebnega mnenja, prepričan pa sem, da je Velenje popoino ma primerno mesto za sedež Saše.
Slavko Ko-betic Iz občine Gongi Grad:
»Politika z regionalizacijo precej zamuja in posledica lega je rdzb<v hoten državni aparat. Iz tega vzroka domnevam, da bo prenos pristojnosti z države na nl/ji nivo povzročil nekaj težav. Vse priznanje ministru Žagarju, da seje lotil vse prej kot hvaležnega projekta. Savin}-ski>-^aleška pokrajina se mi zdi povsem primerna tako s političnega kol z gospodarskega vidika in nenazadnje tudi zaradi lepega Imena. Sedež je lahko v Velenju. Z vidika gomjegrajske občine, ki je na obrobju dogajanja, je to vprašanje manj p(v membno.*
Jože Pančitr iz občine Luče: »Slovenija si je omislila absolutno preveč pc^kra-jin. V Kanadi, na primer, imajo na enako velikem t>zem-lju tri in zadeve očitno dobro delujejo. V okviru danih možnosti podpiram ustanovitev Savinjsko-šflleske pokrajine z upanjem, da bodo pravi ljudje na pravih mesnh. Osebno nimam proti Velenju nobenih pomislekov, vendar bi bUo z vidika Tmančnih potreb Zgornje Savinjske doline b<î!j primerno, da je sedež, v Mozirju.«
■ Tatjana Podgoršek^ Vesna Glinšek, Edt Mavric
Iščejo spominek na temo »Velenje - mesto cvetja«
Velenje • V mestu bo med 27. in 30. septembrom potekalo evropsko prvenstvo cvetličarjev, zato laliko minio zatrdimo, da bo Velenje v tem času cvetličarska prestolnica T.vrope. Na prvenstvu bodo sodelovali državni cvetličarski prvaki, uveljavljeni florisli iz kar dvajsetih držav. Izdelali bodo več kot sto vrhunskih cvctličnih kreacij, soorganizatoiji pa pripravljajo tudi številne spremljevalne dogodke, ki bodo zadnji vikend v septembru popestrili Veleuje in Slovenijo, Ob tej priložnosti želijo MO Velenje - TIC, Muzej Velenje in Območna obrtiia zhondca Velenje pripraviti tudi serijo turističnih spominkov, ki bodo obiskovalce spominjali na to veliko tekmovanje in na mesto Veîenje.
Prav za ta namen so objavili javni natečaj, ki se b<ï iztekel 5. septembra. 2elijo si predvsem spominkov, ki se tematsko navezujejo na Evropsko prvenstvo v floristiki oziroma Velenje - mesto cvetja. Pogoja sta se, da jih bo možno izdelati v poljubni količini za prodajo in da bodo prvič javno predstavljeni in še niso v pn>daji doma in tujini.
Prispele spominke bo ocenjevala 6-članska strokovna komisija. Sredi septembra bodo pripravili razstavo vseh prispelih spominktw v prosttv rih Knjižnicc Velenje, v okviru razstave pa bodo tudi javno razglasili najboljše turistične spominke in pripravili podelitev priznani.
■ ibš

Zamenjali krmilni sistem izvoznega stroja
Na Premogovniku Velenje imajo letos kar tritedenski kolektivni dopust - Toliko časa so potrebovali za zamenjavo krmiljenja izvoznega stroja - Dela uspešno potekajo in bodo končana do ponedeljka, ko se vrnejo delavci na delo, veljala pa jih bodo milijon evrov
Mira Zakošek
Nov i/vozni stroj so skupaj s krmilnim sislcnioni na Premogovniku Velenje postavili Icia in je nemoieno, seveda nb skrbnem v/.dr/evanju, obratoval enaindvajset lei. Kmiilili soiia preko procesnoga računalnika, za katerega pa komponent že Uolgo ne i/dciujejo već in iudi rezervnih delov ni na voljo, /aradi te^ia so sc odločili, da celoini knnilni sistem zamenjajo. Viaijan Lainpret odgovorni vodja projekta zamenjave krmilnega sisienia izvoznega siroja, pravi, d« s<j se tega zahtevnega in dragega projekta, kijih bo veljal iikoli milijon evrov, lotili zc pred enim ieiom. »Čire zii eno najpomembnejših naprav Premogovnika Velenje, saj je lo edina transportna povezava lako /jň delavce kot material, ki ga vsakodnevno dovažamo v jamo. Brez nje lorej izkop premoga ni možen. in če zataji, ohromi tudi delo v jami.« pravi Lampret. Moštvo sicer lahko uporablja 5e druge pi>-ij. v tem času so tisti, ki so nadzorovali rnve (to so dolžni delati vedno, v času kolektivnih dopustov, ob praznikih, med vikendi ...). v glavnem vstopali na Starem jašku, tam, kjer je Muzej premogovništva, delno pa tudi preko vpâdnika v Pcsju.
Sama izvedba projekta zamenjave krmilnega sistema seje začela že maja in potem vse naslednje mesece, ko so opravili vse mo/.ne demontáže. Intenzivno pa So se, kot pravi tehnični vodja elektroslužbe jama Madislav Ve-
Cetotno krmiljenje izvoznega stroja ao zamerjjali.
Vladislav Venišnik (desno): **3S odstotkov det smo že opravili.
ni.šnik. lotiJi v začetku julija. Ze takrat so potegnili vse možne kable. zamenjali nekatera stikala in opravili tudi vsa druga pripravljalna dela. ki jili je bilo mogi>če izvesti v času rednega ( j bralo va nj a. ftPo 2H. juiiju, ko se je začel kolektivni dopust, so dela slekla s pol-
no paro. zamenjali smo omare s krmilno tehniko, v vsaki izmeni je delalo píwprečno po 15 ljudi.« Miran Pen sek. samostojni projektant elektropodročja krmiljenja, ki je obenem tudi koordinator vseh del, pravi, da imajo zameiya-vo »povsem v rokah«. Do pone-
deljka, ko smo jih obiskali, so imeli opravljenih že približno X5 odstotkov vseh del In so stroj tudi poskusno že zavrteli, /daj pa jih čakajo se ni noge meritve, preverjajo signale, preizkušajo varnostne sisteme. »Vsa (Odstopanja domači strokovnjaki in predstavniki dobavitelja Siemensa sproti rešujejo in odpravljajo. Prepričan sem. da bo do ponedeljka, 20. avgusta. ko se vrnejo rudaiji v n)ve,
vse nared za normalno obratova-tije, Seveda pa bo potem celotna ekipa ves teden skrbno spremljala obratovanje, tn čc bi se po enotedenskem obratovanju pokazala kaki^na napaka, bi jo v naslednjem vikendu tudi odpravili. Sama oprema krmilnega sistema, ki jo je dobival Siemens, je Premo govnik veljala okoli 900 tisoč evrov, montaža, ki so jo v glavnenî opravili vzdrževalci in drugi str<>
Rove skrbno nadzirajo
Tudi v času. ko so rudarii na kolektivnem dopustu, tako pa je redno tudi ob vikendih in praznikih, v skladu z rudarskimi predpisi rudniške r<ive skrbno nadzirajo. V pripravljenosti so redno rudi protlpož.dnie ekipe in jamski reševalci, ki bi takoj ukrepali, će bi prišlo do kakršne koli nezgtKle. V letošnjem poletju niso imeli nobenih večjih težav.
Projekt in montažo izdelali sami
Marjan I.ampret. odgovorni vodja projekta zamenjave krmilnega dela izvoznega stroja, je ponosen, da so zamenjavo pod vodstvom Mirana Pen^a v celoti sprojek-tirali sami, praviako pa opravili tudi vsa moniažjia dela. Tehnični del je vodil Slavko Kumer. elekin^ pa Vladislav Venišnik, seveda skupaj s številnimi tujimi in domačimi strokovnjaki.
kovnjaki Premogovnika, pa okoli sto tisiK evrov.
Pred vzdrževalci je torej še nekaj napornih dni, prepričani pa so, da bo do ponedeljka vse takiî. kot so si zamislili.
Prva plinska turbina že v Šoštanju
Prvo od dveh plinskih turbin so v Šoštanju že postavili na temelje, zdaj pa čakajo še na kotel -Oboje bodo nato povezali z blokom pet - Vroči zagonski preizkusi so predvideni za april ali maj prihodnje leto
AffVa Zakošek
potem ko je prispel znameniti velik tovor, ki je obisegal skupaj
Branko Debe//ak
kar X50 kubičnih metrov, iz Si-menska v koprsko pristanišče, so ga nekaj dni prevažali do Šoštanj-ske termoelektrarne, kjer je bilo že vse pripravljeno za nionia^.o. Turbina je zdaj 2c postavljena na
Zmanjšujejo emislie dušikovih oksîdov
v letošnjem letu st) v Termoelektrarni Šoštanj uspešno opravili remont petega bloka in tudi izvedli primar-ne ukrepe za zmanjšanje dušikovih oksidov. Zdaj pa izgrajujejo iia njem se recirku-lacijo s čimer bodo njihovo količino še zmanjšali.
temelje, ki so jih gradili vse od začetka leta. Še posebej so imeli veliko težav zaradi strmine nad '1er-moelektrarno Sošianj, kjer so morali /gaditi moćan podporni zid, da st) tako zavarovali turbino. Zahtevna je bila tudi gradnja temeljev, na katere so zdaj postavi-
li turbino, zgradili pa so tudi že stavbo, ki jo bodo zdaj, ko so veliki kosi tjpreme nameščeni, tudi zaprli.
Branko Debeljak, vodja sektorja obratovanja, pravi, da zdaj p<5ve-zujejo posamezne segmente opreme med sabo in čakajo ie na kotel. Oboje bodo nato priključili na obstoječi peti blok. Gre seveda za zahtevno in obsežno montai.o, ki bo trajala vse do začetka priliod-njega leta, z vročimi zagonskimi preizkusi pa naj bi zaceli aprila ali maja.
Proizvodnjo nad planom
Oetudi piUekajo v Termoelektrarni obsežna obnovitvena in investicijska dela. proizvodnja karza 12 odstotkov presega načrtovano. DtJSlcj so proizvedli že več kot 2200 giga valnih ur. načrtovali pa so jih im
Tojc prva od dveh predvidenih plinskih turbin, naročili so tudi že drugo, dobili pa jo bodo prihod« nje leto. »Z obema bomo pridobili nekaj dodatnih megavatov inštalirane moči in seveda s tem tudi nekaj dodatne proizvedene energije. Nameščamo dvakrat po 42 mega vatov moči, vendar pa je treba poudariti, da bomo leios novembra iz omrežja izključili drugi 30 mega vat ni blok in gre
torej za delno nad<nnesčanje kapacitet. Plinski tutt)ini pa knata še eno pomembno vlogo, izboljšali bosta namreč izkoristek celotnega bl<îka pet, in sicer kar za štiri odstotke.«
Naložba ho Termoelektrarno Šoštanj veljala 2X,5 milijona evrov, rinancirali pa jo bodo iz lastnih sredstev in najemom kredi-tov-
Te dni so zgradili tudi že temelje novega plinovoda.
Prva plinska turbina je že na temeljih, V prihodnjih mesecih Jo bodo priključili na peti blok in
okoli nje dokonča// objekt

AKTUALNA TEMA
»Z vsemi silami se bomo borili, da zobozdravsto v zdravstvenem domu ostane«
Do nas je prišla informacija, da se bodo v velenjskem zdravstvenem domu v kratkem upokojili ali odšli kar 4 zobozdravniki -Tistim, ki osebnega zobozdravnika še nimajo, ga je težko dobiti - Preventive menda vse manj
Bojana Špagal
Velerýe - Čeprav je po uradnih podaikih Zavoda /« zdravstven" varstvo Slíwcnije •pokriti>si< zo-bozdravsivcnc oskrbe v Salcáki dolini zavidljivo dobra, je slika v resnici veliko slahsa. To vedo predvsem ilsil, ki Iščejo osebnega /obo/dravnika, ker ga ^e nimajo, pa lisii. ki bi ga morda radi zan^c-njali. Morda še bolj lisli, ki bi zi> bo/d ravnika radi zamenjali, ker jc njihov zobozdravnik dlje časa odsoten zaradi bnle/ni. pa imajo le-/avc In težko odlagajo. Ko smo neuradno izvedeli, da naj bi bilo stanje v kratkem v Velenju se slab-se in da naj bi velenjski zdravstveni dom zapustili se štirje zob(v zdravniki, smo želeli to tudi preveriti.
Vodja poslovne enote Zobozdravstvo v veleiîjskem Zdravstvenem domu dr. Miloš L«žaic nam ježe ob našem klicu, ko smo ga prosili za pogovor, povedal, da navedbe ne držijo. Vendar se je sirinjaL da razmere niso rožnate. Na vprašanja nam je tudi iskreno odgovoril. V odgovoriti se skriva ^ nekaj vprašanj, ki pa jih nismo mogli posiaviti njemu. Pravzaprav bi Jih morali politikom, tistim, ki pišejo pravila Igre in ki mt^rajo poskrbeti tudi za nadzor. Zato naj bo ta pogovor vsem v razmislek, morda tudi MG Velenje, kjer se bodo vericlno morali že kmala pogovarjati tudi o tem. kako mlade zdravnike in zobozdravnike po končanem študiju
privabiti nazaj v dolino, da prebivalci ne bodo čutili prevelikega pomanjkanja, že zaposleni pa ne prevelikih obremeniiev. Morda z več kadrovskimi stanovanji, občinskimi štipendijami ...? Našemu sogovt^rniku smo seveda poslavljali predvsem vprašanja, povezana z zobozdravstvom v vC' lenjskem zdravstvenem domu. V letnem poročilu /Jravsivenega doma Velenje zo leto 2006 zašle' dimo podatek, da je zavod posloval dohro, da pa je h/l poslovni izid v enoti ZolKtziirainiit/ v minu-sti za kar 20J milijona tolarjev. Je do primanjkljaja prišlo zaradi pomanjkanja zobozdravnikov? »Ja. zagolovo je bil vzrok tudi v tem. Dva z(îbt>zdravnika sta bila dlje časa odsotna zaradi bolezni, imeli smo eno pon^dniško, ena zobozdravnica nas je nenadoma zapustila, ker je šla delat druga m. Tudi zato prt^grama nismo mogli izpeljati- V prvi polovici leta je še dobro kazalo, v drugi polovici leta pa smo morali del denarja nameniti ludi za rezervacijo za delovno opremo v naslednjem obdobju, saj se bomo morali računalniško bolje opremili. Primanjkljaj je bil točno takšen, ko\ ste omenili,« Koliko zobtKidravnikor trenutno dela pri vas?
Vseh skupaj nas je 13. Kar nekaj zobozdravnikov dela s polovičnim delovnim časom, tako da imamo 6 progmm<3V za odrasle, tri In pol za otroke iu dva specialistična. Nekaj mladih zobozdravnikov se je po studiju vrnilo domov in delajo pri nas. Lahko rečem. da je polovica mlajSih, in upam. da bo sestava kmalu se bolj optimistična.« Dizi neui'aden podatek, da naj hi se i* kratkem upokojili ali odšli še 4 zpl>ozd)'avniki v vaši enoti, po normativih zdravstyvne TAvaivval-nive pa naj bi vsak od njih skrbet za 2000 pacientov, kar pomeni, da bi lahko precej poslabšalo zdravstveno oskrbo tukajšnjih pn'.blvakev?
VIb ne držj. Pogoje za upokojitev glede na leta službe ima samo en zobozdravnik, še trije pa bi lahko šli v pi)koj glede na svojo starost. Mislim, da o tem še ne razmišljajo, vsaj izrazili tega niso.«
Vemit^ da je sedanja vlada zelo naklonjena privatizaciji zdravstva in zobozdravstva. Tudi pri vas opažate, da iti vaši ^hozdravniki radi oíkU med zasebnike? »Nekateri da. Cire za posameznike. saj se je glavnina odhodov v Velenju zgodila že pred leti. Veliko zobozdravnik<w, ki so bili nekdaj zaposleni pri nas. je že nekaj let »na svojem«. Trenutno imamo v občini večje slevilo zobozdravnikov za odrasle med zasebniki -trenutno jih je devet, pri nas v zdravstvenem domu pa šest in
datke o svojem delu. to prakso prenehalo. Zato realnih osnov za (»ceno dela na preventivnem področju zobozdravstva ni več. llpani, da se bo to popravilo, si-cer se bo že kmalu poznalo. Preventiva je zelo ptimembna.f ZohiKdravnikovje v Sloveniji premalo. Ali kaj štipendirati', računate na mlade specialiste iz naše okolice, ki bi se bili pripravljeni vniiti v Velenje in delati v zdrai"-stvenem domu?
>»Kliuh pomanjkanju denaija in vsem pritiskom mi štipendijske
Miloš Lažaić, đr. tient m«cf.: "Preventive Je zagotovo ntanj,
kar ni dobro,»
pol. Mislim, da se bo treba v prihodnje potruditi, da sc obdrži neko ravnotežje med javno mrežo in zasebniki.« Vi zelo zagtmrjate z/flfffzdnti^stwí-no enoto v okvim Zdravstvenega doma, torej javno mrežtf zdrai*-stva. Zakaj?
«Mislim, da je za ljudi, paciente, to veliko boljše. Dokler taksna enola obstaja, je primerjava, kaj se na področju zobozdravstva dogaja, še mogoča. Ljudje lahko pri-meijajo, kakšne pogoje imaji) pri zasebnikili, kakšne pri nas. kar je bistVi) vsega. Prepričan sem, daje zobozdravstvo v javni mreži, torej v zdravstvenih domovih, treba obdržali.« Koliko zobozdravniki sploh še lahko delate za preventivo? »Na preventivi se ne dela več tako. kol seje pred leti. Po mojem tUdI zalo, ker ustrezne kontrole ni» te pa ni, ker je organiziranost mladinskega zobozdravstva, ki je dobro delovalo In t ud I vodilo po-
politike nisni<i opuslih. Zobozdravstvo ima trenutno dva štipendista, račur\amo pa še na koga od mladih iz našega konca, da bí>-Ć0 po končanem študiju pripravljeni delati v Velenju.« /mate morda podatek, koliko óř-.vj trnja, da neké) A/ec osebnef^a zobozdravnika pride do nje^a. Čakalne dobe so menda zelo dol-ffe, tudi več /iot leto dni? "Na žalosi ste s icm vprašanjem odprli po moji oceni najbolj črno točko v organizaciji zobozdravstva. Niti jaz kot vodja enote nimam vpogleda, kaj se dogaja in kakšne so čakalne dobe. Morda ima zdravstvena zavarovalnica več podatkov, sploh glede tega. kdo je prevzel paciente, ki so nad normativom. Drugega vpogleda pa nimamo. Zavedam pa se, da trenutna pacient, ki išče osebnega zobozdravnika, povsod naleti na odgovor, da so povsem zasedeni in da ga ne morejo sprejeti. Tu rešitve ni. V takšnih primerih pa-
cientom ponudijo samoplačniško storitev, ki jo praviloma lahko d<v bijo tak<y ali v kratkem času. To pa ni poceni" V tem je razlika dostopnosti do :/}bozdravstvenih uslug v primerjavi s preteklimi leti očitna, kaj-ne?
"Drži. Poleg tega imam informacije. da se pri zasebnikih zelo velikokrat dogaja, da ljudje zobo zdravstvenih ordinacij skorajda ne zapuščajo več. ne da bi morali kakšno storitev doplačali, pa d(îS-tikrat ne vedo, zakaj so plačali. Velikokrat ludi ne dobijo računa.«
Kje kot zobozdravnik in vodja enote t}vnutno vidite največje te-tave v z<fbozdra\?itvu? »Nekaj na to temo sem že povedal. največja težava po mojem pa je. da smo šli v rušenje obstoječe organiziranosti zobozdravstva v zdravstvenih domovih, pri tem pa nismo vzpostavili niti sistema spremljanja in ocenjevanja posledic teh dejanj, torej, kaj to prinese s sabo. Se danes gre vse v to smer, vse se dogaja, ne da bi vedeli. kakšne pt^sledice bodo zaradi tega. Na srečo je tako imenovana civilna družba vse bolj odzivna. Včasih ima boljše rellekse kot po
liti k i.«
Po z<fdnjih spremembah pravil :4ravstvene zavarovalnice, ki kri' je vse manj protêtičnih nadomestkov za manjkajoče zobe in zdravljenje zobovja, se v Sloveniji že lahko sprašujemo, ali bomo postali narod »škrbavce%^". Je strah odveč?
hPo moji oceni je v luči lega, kar se dogaja, v zobnih ordinacijah manj pacientov kot pred leii. To pa pomeni, da niso pokrite vse piîtrebe. Iz negouwosti, koliko bo treba odšteti za zdravljenje in rekonstrukcijo zobovja, se verjetno marsikdo odloČi za to šele, ko res pride do nemogoče situacije. To pa je zelo slabo. Tudi pogoji zdravstvene zavarovalnice so taki. da pacienta ne moremo kom-plcksn<i obravnavati, saj se pravice tako zožujejo, da se moramo ozirati na številne plaii. Zato je obravnava zelo težka.« ÍMhko rečeva, da je l'osa največja zelja, da zobozdra\vtvo ostane v velenjskem zdravstwnem domu \^aj na takšni stopnji or)(anizira-nosti, kot je danes? "Brez nadaljnjega. Za lo se bomo borili z vsemi silami!"
v
Regija SASA bo imela štipendijski sklad
Ko smo se obrnili še na MO Velenje in píwprašaíl, ati kaj razmišljajo o štipendijski politiki deficiiarne poklice, kot so zdravniki in zobozdravniki, kar bi morda študente domačine po končanem študiju ludi privabilo nazaj v di>lioo. smo izvedeli, da je že v letošnjem proračunu štipendijski sklad, ki naj bi zaživel na pi^dročju celotne regije SAŠA. rezerviranih nemalo sredstev, vendar pa verjetno v študijskem letu 2007/2008 ta še ne bo zaživel. Dejstvo je. da v velenjskem Zdravstvenem domu šiipendirajo kar X študentov medicine In dva bodoča stomatologa. Seveda iz lastnih prihodkov. Morda pa bi bilo prav. da bi v sklad za štipendi-rarýe medicinskih strokovnjaicov prispevali tudi zasebniki in večja podjetja v dolini, saj je to naložba v prihodnost. Na občini so nam še povedali, da pomaga;|o s kadrovskimi stamwanji za zdravnike iu zobozdravnike, če il pokažejo inieres za najem, ležava pri zaposlovanju mladih zdravnikov in zo bo zxl ravni kov pa je še v novi politiki Zdravniške zbornice, ki odloča, katere specializacije bodo odobrili posameznim regijam. Prej so imeli besedo pri tem tudi v zdravstvenih domi)vih in bolnišnicah, po novem pa nič več. In ludi zato se že dogaja, da se »naši« medicinci na razpise za specializacijo prijavljajo v drugih regijah, Oe so uspešni, zapuščajo naše okolje. Ena od velenjskih zobozdravnic jc dala odpoved ravno iz tega razloga - želeno speciaJizacij<i so ji omogočili v Celju.
Več domačih kot tujih gostov
V bližnjih naravnih zdravihščih so v minuhh poletnih mesecih zabeležili več gostov kot v enakem obdobju lani
Tatjana Podgoršek
V vročih poletnih dneh se se vedno največ ljudi odpravi na dopust na morje, vse več tudi v hribe, po nekaterih podatkih pa jih vedno več nabira novih moči ludl v zdraviliščih, Tu se nad obiskom zaradi slabega vremena v juniju In juliju zanesljivo ne morejo pritoževali. saj jim je šlo bolj na roko kot minulih zadnjih nekaj let.
»Res se ne moremo pritoževati. Pravnasprtitno. .lunij in julij sta bila v našem zdravilišču, sploh glede zasedenosti bazenskih zmogljivosti. zelo uspešna.- je povedala di-
rektorica Naravnega zdravilišča lemie TopolSica Lidija Fijavž Špeh. Na bazenih vodnega parka Zora in v pokritem rekreacijskem bazenu so največ zunanjih kopalcev našteli 15. julija, kar 1500. k lej številki pa je potrebno prišteti še 300 hotelskih gostov.
Tudi nočitvene zjiiogljivosti so bile dobro zasedene. Junija in julija so zabeležili vsak mesec blizu SOOO nočitev, od tega so jih ?0 odstotkov ustvarili Itiii, ostale domači gosti. Spodbudni so obeti za septemben ki v 7dra\iliščjh še sodi k visoki poletni sezoni. »Natančnejšo oceno o uspešnosti sezone
bomo tako glede nastanitev lahko dajali oktobra. Pričakujem» da bomo ob koncu leta laliko poročali o več kol 105 tisoč nočitvah.«
V	Zdravilišču í.aškoso letos do-polnih ponudbo z 28 dodatnimi sobami v hotelu s tremi zvezdicami Hum v središču Laškega, Sicer pa so bile njihove nočitvene zmogljivosti vjuniju in juliju zasedene podobno, kol so bile lani v tem času c)ziroma kt^ je skozi celo leto - 75-odMouîo. Prevladovali so slovenski gostje, ta mesec pa je nekaj več italijanskih, ki običajno rezervirajo sobo zadnji hip.
V	Termah Zreče in Klimatskem
turističnem centru Rogla so minula dva meseca nudili gostoljubnost 4 odstotkom vuč turistom kot lani v tem času. .lunija jih je obiskalo več kot 3^00 turistov, ki so ustvarili nekaj manj koi 13 tisoč 300 nočitev, Julija pa so /obeležili vBč kot 4000 gostov, ustvarili pa so 20 tisoč 420 nočitev. Zmogljivosti so bile zasedene 72-odstotno. V strukturi go sto v .ie bilo največ domačih, 32 odstotkov pa tujih, in sicer največ iz Ma-
džarske, Hrvaške, Italije in Nemčije. Ki)i so povedali, so obetavne tudi nap<wedl za avgust in september, kljub temu pa se pri njih še najde prosta postelja.
Po nekaterih podatkih so v zdravilišču Dobrna vjuniju in juliju zatielcžJIi več nočitev kot lani. Podobno kol v ostalih zdraviliš-čili tudi tu ugotavljajo povečano število slovenskih in manjši obisk tuji!) gostov.
IWÍfjlíJ

Od srede do torka • jvet U doaoTia«
Sreda; 8. avgusta
Mlni^rstvo /a šolstvo jc objavilo predJng novega pravilnika o ocenjevanju v srednjih šolah, k: predvideva c^dpravo iie/adosinih occn. Veljali naj bi /.ačeljaimaria 2008. Dijaki poklicnih in sirukov-nih sal na,t hi bili po novem occ-njeni / t)cenanii od dve do pel. nezadostno occno pa bo nadomestila kralica NMS, kar pomeni, da dijak ni dosegel minimalnega standarda. Napredovanje v vi§-ji lelnik bo po novem možno tudi z već kol irenii NMS:ii. popravne izpite pa bodo nadonieslili dopolnilni izpili, na kalorih bodo morali dijaki dokazali svoje /nanje le pri delu programske enote, pri katerem niso dosejiU mijûmalne-ga STaiidarda.
Kadrovski nacrt popolnitve Slovenske vojske ocilno šepa, V Slovenski vojski se je od 1. maja do začeika avgusta namreč zaposlilo 44 pripadnikov sialnc sestave vseh kaiegorij. lo je ćastni-
Sioy0nsko vojsko ]e vse teže popolniti.
kov, podčasinikov, vojakov, voja^ kih uisluzbencev in civilnih oseb. V isiem obdobju pa je SV zapustilo U3 pripadnikov. V leloSnjem Iclu se je v SV skupno zaposlilo 144 pripadnikov, vojaške vrsle pa jih jc zapustilo 277. Razlogov /a zmanjšanje števila kandidatk in kandidalov jc gol ovo več, a eden od njih je tudi preskn>mna plaća.
Severna k Južna Koreja sla sklenili dogDVor o prvem vrhu med sosedama po sedmih letih, ta bo od 2K. do 30. 8. Udeležila se ga bosfa južnukorejski predsednik Roh Moollyun in severnokorejski voditelj Kim Jong (L
Četrtek, 9. avgusta
v sklopu Dhnoviivenili del pred slovenskim predsedovanjem liv-ropski uniji (KU) so gradbeni delavci junija začeli obnovitvena dela v parlamentu, sedaj pa je na vrsti tudi predsedniška palača, v kateri bodo obnovili vhodno avlo in stopnice, ob tem pa bodo potekala ^e obnovitvena dela v poslovnih in kletnih prostorih. To nas bo stalo 300.000 evrov.
Ustavno sodiSče ni ugodilo pobudi predstavnikov iniciative Združenja ponudnikov gostinskih storitev ter Slovenske nacionalne stranke /a začasno zadržanje izvrševanja novele zakona o omejevanju up(3rabe tobačuili iz-delk(W do končne odločitve o ustavnosti členov zakona, ki jih spodbijala pobudnik.
1'vropska centralna banka (LCB ) je v pomoč bankam, ki jih je prizadela kriza na ameriškem trgu hipotekamih kreditov, intervenirala z rekordnimi 94.8 milijarde evrov. S tem je presegla do sedanji rekord 69,3 milijarde evrov, ki jih je dala v obtok po ^oku svetovnih finančnih trgov zaradi terorističnih napadov v ZDA II. septembra 2iX)K Sicer pa bo kriza na ameriškem trgu hipotekar-nih kreditov, zaradi katem je Evropska centralna banka (LCB) v /iidnjih dveh dneh v obtok spustila več kot 150 milijard evrov. po-
Krtza rta ameriškem trgu hipotekarnih kreditov stresa ves svet.
sredno vplivala na vse trge, ludl slovenskega, menijo nekateri ekrv nomisti.
Predsednik SNS /mago Jelinčič je 26. 7. obtožil Psihiatrično kliniko Ljubljana, da uničuje dokumente, povezane s povnjni političnimi procesi. Čeprav so ti takoj zanikali to trditev, seje nadaljnje dogajanje tako zapletalo, da je bila oblikovana posebna skupina, ki je preverila resiiičmíst Jelinčičevih navedb. Skupina, v kateri so bili predstavniki klinike. Arhiva RS. ministrstev za zdravje in kulturo ter predstavnik kriminalistične službe Generalne policijske uprave (GPU), je prišla dos(V glasnih sklepov, da so arhivi klinike dobro shranjeni, kakovostni. p<ipisani, varovani in pregledni. Vse naj bi tudi kazalo, da v arhivih klinike nič ne manjka. Sedaj se kar sama po sebi pijstavlja dilema, zakaj je /mago Jelinčič sprožil to vprašanje?
Petek, 10. avgusta
Vladna komisija za prikrila grobišča je končala tridnevno delo na SirSem mariborskem območju. Na Pohorju so našli okoli petnajst lokacij. Po besedah vodje preiskave Mitje Ferenca so opravili delo na tisi ih lokacijah, /a katere lani ni bilo časa. ter na Archu, kjer je bila 'praktično vsaka izkopana luknja polna kosíi". Žrtve naj bi bili tokrat predvsem domačini. tako Slovenci kt>i pripadniki nemške manjšine, na Arehu pa tudi ljudje i/ drugih republik nekdanje skupne države, med njimi srbski in črm)gorski ćclniki, kar naj bi potrdili tudi redki preživeli. Delo komisije pa še ni konča-
Vladna komisija za priiiffta grobišča v teh dneh odstira precej botece podatke o nasi povojni moriji,
no, saj za september načrtujejo še sondiranje 19 kraških brezen in lokacije v bližini Kidričevega. V leznem pri Mariboru so v protitankovskem jarku naleteli ra ogrth mno posmrtnih ostankov. Točno število žrtev se nI znano, menijo pa. da je večje od predvidenih 15.000. Dosedanje raziskave so pokazale, da naj bi bili med žrl vami večinoma Hrvati. zau> pri preiskavah sodelujejo tudi hnaski izvedenci.
V poslanski skupini koalicijske Nove Slovenije (N.Si) nameravajo v tem mesecu pripraviu predlog razdelitve Slovenije na pokrajine: ta bo sledil strankini pobudi, da hi državo delili na sest in ne na 14 pokrajin. Ob tem so poudarili, da ne držijo nekatere navedbe, ki se pojavljigo v javnosti, da uaj bi sledili ccrkvcni delitvi Sbvenije na škofije. Vendar pa zaenkrat
konkretneje o tem, v kateri smeri naj bi šle predlagane rešitve in katera območja bodo združena v posamezno pokrajino, se ne želijo govoriti, saj bi radi pred tem preverili tudi razmere na terenu.
Sobota^ 11. avgusta
Predsedniki Venezuele, Argentine in B<ilivije so podpisali energetski dogovor, vreden več kot milijardo dolarjev. Hugo Chavez in Nestor Kirchner sta podpisala pogodbo, s katero bosta Boliviji pod ugodnimi pogoji posodila 450 milijonov dolariev gradnjo obrala za predelav<i plina. DtJgo-vor predvideva tudi, da bo Bolivija del pridelanega plina pcjsiljala Argentini.
Peticijo za uvedbíí brezplačnega prosiovt>ljncga copljenja proti humanemu papiloma virusu (IIPV) je podpisalo že več kol 10.000 oseb, SI) sporočili iz združenja /a-
Bo združenje Zares uspeio s peticijo za brezpiacno prostovoijno cepljenje proti humanemu papitoma
res. Svoj podpis je že prispevala vrsta uglednih oseb, med njimi visokošolski učitelji, publicisti, raziskovalci, zdravniki, medijske <îsebnosti, nekateri opozicijski pi> slanci ter številni drugi, ki se siri-njajo. da zdravje ni privilegij, temveč osnovna človekova pravica.
Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal obsežen program obnove ruskega zračnega obrambnega sistema. Putin si je v bližini Sankt Peterburga ogledal radarsko postajo nove generacije za liitrn opozarjanje Vori)iiež, Putin je ob tem poudaril, da je omenjena postaja "prvi korak k obsežni prenovi oboroženih sir, ki naj bi trajala do leta 2015. Rusija nasprotuje gradnji načrtovanega ameriškega proiiraketncga ščita v Evropi in je ZDA posvarila, da bo sprejela protiukrepe.
Nedelja, 12. avgusta
Nova slovenska protikadilska zakonodaja je med gostinci doživela veliko neodobravanje, saj je med najstrožjimi v Evn)pski uniji. Med državami T.U se je za popolno prep<wed kajenja tudi v gostinskih lokalih in barih poleg Sl<w nije odločilo še sedem članic, podobni ukrepi pa s<i v pripravi ludi v Veliki Britaniji. Najsiro^o pro-tikadilsko zakonodajo v f:U ima Irska, kjer velja popolna preptv ved kajenja na delovnih mestih, vključno z restavracijami m bari,
Poglejmo nekaj zanimivih podal kov iz našega vsakdanjega življenja. Lani se je število mladoporočencev v Sloveniji povečalo. Za skupu<^ življenjsko pot se je namreč odločilo 6368 parov. Povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi zakonske zveze Je vsako leto višia in že od srede devetdesetih let presega 30 let. V letu 2006 je bila povprečna starost ženina 32,X lela. povprečna starost neveste pa je prvič dosegla 30 let.
Države Evropske unije problematiko financiranja predšolske vzgoje rešujejo zelo različno. Nekatere večinski delež denarja za-goiavijajo iz javnih sredstev, druge pa večinski delež stroškov pu-
^ajo na rantenih staršev. V neka-tenh državah - na primer v Španiji in na Švedskem - pa starši za olmke v določenih starostnih razredih ne plačujejo nič. Zanimivo je, da so v večini držav HU cene vrtcev nižje kol v Sh^veniji.
V Sloveniji za najmanj I. 600 ljudi primanjkuje prostora v doni rvih za starejše občane, število
V Sloveniji primanjkuje prostora v domovih za starejše občane,
starejših pa še narašča. V 73 domovih za starejše občane danes živi okoli 14.500 starostnikov, ponekod pa jc za sobo treba čakati od šest do dvanajsi mesecev.
Ponedeijek, 13* avgusta_
v SDS se zavedamo, da sta dobra informiranost in sodelovanje celotne slovenske poUlike pri reševanju odprtih vprašanj s Jlrvaš-ko izredno pcimembna za slovensko pogajalsko pozicijo, zalo home *'sproii opozarjali na slabe namene redkih posameznikov, ki hocejf) doseženo enotnost minirati", je povedal poslanec SDS Jože Jerovšek, ki pa ni hotel govoriti o imenili. Je pa že v nedeljo menil, da so navedbe nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa. da sta se predsednik vlade Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sa-nader pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, val
Bo Miran Potre
postal podpredsednik državnega
zbora?
podlih piidtikanj. Ropjeziîova zair-dil da je bilo vse dokumentirano \\) ariiivirano in da o tem obstajajo ludi priče.
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo za podpredsednika državnega zbora predlagala Mirana Potrča, V primeru, da bo v DZ dobil zadostno podporo, pa bo migala poslanska skupina, ki jo V(îdi Že 17 let, določiti novega vodjo. Potrču se veijetno obeta široka ptidpora in tudi izvtJlHev na mesto podpredsednika.
Torek; 14« avgusta
Krvaško zunanje ministrstvo je zavrnilo kol nesprejemljiv poskus Slovenije, da se vprašanje hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke uvrsti v sklop pogovorov o nasledstvu nekdanje Jugoslavije,
Fvropska centralna banka je bankam, ki jih je prizadela krizj na ameriškem trgu nepremičidn, že četrtič v manj kot tednu dni po-nudda fniančno injekcijo, tokrat vredno 7.7 milijarde evrov. ťCB je tako v zadnjih dneh v obtok dala več kot 200 milijard evrov.
V nekaterih državah LU se je konec julija in v začetku avgusta već oseb huje zastrupilo z mešani co kcikaina in atropina. Zaužit-je tovrstne mešanice je smrtno nevarno, saj takt) kokain kot atro-pin pi>spcšujeta bitje srca, protis-tri^ pa ne obstaja.
žabjo
perspektiva
Dopustniška vojna (s samim seboj)
Jure Trampus
MVe^, kuj Je ruijhuje fta dopusti t,seru pre J !;arin}l, jK'^limi {ťdni vpra.ia/ sodeJmw. Bilo Je sredi vročinskega vdlu irj koi iz lopa Je izstrelil, da je najhujša iKtIeina vročina. »Niti ne, najhuje je pakiranje in priprava. Večino pred-počiiniški/i dni preiivis v ir,^ov/nuh. kjer ^ledaî brisače, kopalke, kreme zd sonCanje. če si še mazolilsi in si svql leinl počitek pred-.vWv7/i/.f kol kampiranje, /h) irgovinah iudi kline, ker so tisie od lani uničili dalmatinski ka^nnij vrv za obešanje mokrih rekvizitov. ker je stara izginila neznano kam, in malo daljši podaljšek za elektriko, ker [okrat lokacija tvojega šotora pač ne ho spei odvisno od redki) posajenih in vedno zasedenih elekiriCnih omaric«. Sode-law. se je tah.>j strlf\ia!. »Prav iniai najhujša je priprava. />oleg tistih nekqi si^^snih ur, ko moraš ^oro opreme slišati v vedno premajhen av!o
to najraje delaš sam,(( sem ga prekinil sredi stavka. fBrťZ po-moči in pametnih naswfov dni Unske okolice.* Naio sva oba zavzdihnila in s^ potopila v sivino vsakdana. A oči I no Je nu dofmiu hujših še veliko več stvari. Recimo izbor najboljše plah' in najboljšega ()ro.^tora mi njej. V liaîijl se je. koi lioroCajo yiekoîeri mediji, razplamtela vojna brisač. Na javnih plažah je avgîista nepopisna gneča. Poleg nmotice iujœv se za svojo brisačo pod soncem borijo ludi Italijani za brisaCe je v zadnjih letih dobil prave srruleške dJmenzlje. /Judje ponavadi te zgodaj zjutraj na ni^holjši količek imtav{io svoje brisače in senčnik, nato odi dep na zq/trk, spij^o kavo, pa nazaj na svr^ rezerviran pnntor, kjer se t>ratiJo do kosila. Obred zakoličenja svobodnega promra irafa ija do večera. In se na rmv začne zgodaj zjutraj Ce Je na poalnicuh cela družina, so vloge v lej vc^nl dobn) razdeljene. Zgoda} zjutraj .se na plato odf^ravijo dedki in babice, ker ne morejo dolgo s/HJli. Na plati rezervirajo Jíqjboljšl prostor, da lahko /potem njihovi otroci in vnuki utivajo brez skrbi. Kolaleralna škoda takšnega početja je. da so plaze navadno vedno za^iedene. pa čeprav se na njih včasih sonč/o le s kamni obtetene brisače. Nekatera iiaHjan.<ika mesia so zartjdi vojne brisač sprejeta posebne odloke. Londonúi Pie Times tako lioroča. da ponekod i>olicisli zaradi ilegalne okupacije javnega prostora zaračunajo ludi do 1000 evrov kaztii. To velikokrat paradoksalno plačajo ravno ti.ui dedki in babiœ, ki r imenu otrok in vnukov polagajo jutranje brisače, pa čeprav se čez dan rq/e zadržijo v .senci, kot pa da bi letali na plaži,
.^foje počit nikovimje se je sicer na daleč ognilo italijanski vojni brisač, .saj me navadno vleče tja. kjer ni veliko ljudi, a to ne /xnne-ni, da dopust ni /ninil brez izzivov i/i ukan. Lna od le^ih preizkušenj je recimo zabijanje klinov, še p<viebno, ker ima moj šotor nenavadno veliko vrvic. Se zahtevnejša so prepričevaiya in dogovarja ri/a o tem. ali dopust p<mieni t^redvsem leta rije na plati aH je z letanjem nu plaži podobno kot z ribami, ki se i>o dveh dneh iismradijo. Ker je bil tokratni dopust povezan ludi s t)otovafijem. je bita stvar še posebej zapletena. Kam in kdaj obrniti avto. kje poi.'ikati naslednji kanip. zakfil izbrati to in ne ono parkirišče, ah Je bolje, da predviden ogled korziške celine prestavimo na dan. ko bo trideset siot>inL ali na dan ko jih lxi le petindvajset, a z veliko motnostjo popoldanskih ?ievilit... Po treh tednih ronuvfla fX) sicer di)je lepi Koni ki sem bil tako zelo utrujen, da sem po svoje komaj čakal na slutbeni račnnalnik in slepeči blišč plitke slovenske politike. Oboje Jasno zgolj zaradi vsakodnevne rutine, ki nam daje latni občutek varnega, predvidljivega svela. Kljub temu pu so vsi ti pvskoki v iracionalne svetove fantomske počitniške svoboile blltfijice do časa. ki nam daje več, kol jemlje. Pa čeprav smo tam. kljuh sončnim zahodom in poznim jutrom. lx)polnoma isU koi smo doma. Le da se tam tega zavedamo, doma pa raje ne.

MX 220 SI
y HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
■	oditdolSt
a pokoM In Idže^ B pogon pieko oleklro fnolorioali traktorja ■ HOřBITUOI KAJEM!
■	WWWJMlWfMt.CMI
in{o®unlfi>rds1.sí
UNIFOREST ij.0.0., Dobrik vos 14a, 3301 Petrovce, Tel.: 03/713 1410

KMETIJSTVO
Se obeta še večji odliv mleka čez mejo?
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina verjamejo, da bodo z domačo mlekarno našli skupen jezik glede odkupne cene mleka - Cene žit in krmil v zadnjem času višje tudi za 34 odstotkov - Zbirni center za živino zadetek v polno
Podgoršek
Na Kmetijski zaJrugi Šal&ska dolina u^o lavlja jo. da so posledice suše v lukajinjem okolju v primerjavi '/. Urugimi območji v Sit)-veniji manjše. Še najbolj je la zmanjšala pridelek krme v hribovitih predelih, vendar zaradi lega
črede v hlevih ne bo potrebno redčili. »Lahko pa laMen ukrep pričakujemo pri nekalerih kmetih iz drugih nt/logov, a kot posledico su^e. Cejie, predvsem kiiruze. žila in krmil so namrcc v /ad-ujem času poskočile ludi do H odslolkov.« je povedal direktor zadruge Ivo Drev.
SIcer pa so s proizvodnimi in ludi Onačnimi rezultati zaenkrat zadovoljni. saj U kažejo, da bodo dosegli zastavljene ciljc. Tako so mlečni proizvajalci oddali mlekarni do konca prejšnjega meseca 5,5 milijona litrov mleka ah 1,5 odsiotka već kot po načrtih, sodoben kmelljskopreskrbovalni cen-
Cena mleka bo po novem v bruto znesku
v mlekarni v Aijl vasi smo preverjali ra/Joge za taksno ra7iiko odkupne cene mleka, kot jih je navedel Ivo Drev. Direktor mlekarne Maijan Jakob je p(wedal, da je njilî<ïva cena (28 cctilov za liter kakovostnega mleka) brez davka, omenjena avstrijska pa je z davkom. V zvezi s cenami mleka v Evropski uniji je Marjan Jakob še pojasnil: V.aradi vecleine zaporedne suše v Novi Zelandiji in Avstraliji, ki sta največji i/voznici mtećiiili izdelkov, so cene mleka v Evropi v porastu. Tako je I, julija letos 1'vropska unija ukinila izvozne spodbude za izvoz mleCnih izdelkov v trelje države. V 15 drŽavah KIJ pa so se cene kakovostnega mleka v tenî letu gibale od 28 centmv (januarja) do nekaj manj kot 27 centov marca, aprila In maja. junija pa so dosegle slabih 2X ccniov. Na osnovi meril celjske mlekarne bi morali za takšno nilekt), kot ga proiz-
vajajo proizvajalci v teh državah, plačali na rampi dobrih 29 centov. V prvih letošnjih treh mesecih smo toliko /Ji liter mleka ml ludI plačali, aprila, maja in junija pa nekaj več kot 28 ceiuov."
Po navedbah Marjana Jak<iba bo mlekarna Ceie-la od I. septembra dalje uvedla nov način plaCeva-nia mleka. Na višino odkupne cene bo sedaj v 60 odstotkih vplivala vsebnost beljakovin in v 40 odstotkih vsebnost mlečnih maščob. Doslej je bilo razmerje 50 pmti 50. Prav tako bodo omenjenega dne uvedli zimsko nesez(mskt) ceno, kar pt>menL da bo za liter mleka mlekarna plačala 1,1 centa več. kot je díwlej. Prav tako po novem ne bodo več govorili o neto, ampak bruto ceni, ki bo vključevala stroške organizatorja odkupa. Tako se bo vsak organizator slednjega pogovaijal z rejcem o višini priznanih stroškov za delo, ki ga opravlja zadruga, »v septembru bomo dogajanje na mlečnem irgu budno spremljali in se dogov(îrili za pogoje, poć kaieriiui bomo t)dkupi>vali mleko v zadnjili dveh mesecih tega leta.« je še dejal Maijan Jakob,
1er v Met leča h, ki so ga odprli lansko leio. je - zagotavlja Drev - presegel pričakovanja za približno 26 odstotkov, spodbuden je se izvoz govejega mesa. »97 odstotkov lega dobavimo lujim kupcem, ker slovenska predelovalna industrija ni sprejela govedine kot iržno blago. Boj še cene kot doma dosegamo na avstrijske m in italijanskem trgu.«
Pri)ti koncu lanskega leta so v Ravnah uredih zbirni center za izvoz živine. Danes ugotavljajo, da so z njim zadeti v polno. Do konca letoi^njega julija so od lain izvozili že 877 komadov živine, od lega s področja Šaleške doline. preostalih 594 komadov pa iz drugih območij Shwenije. »'io je dodaten vir prihodka za zadrugo, §e več pa pridobitev p<micni kme-li^ni, saj laliko li kupcu dobavijo govedino v kratkem času.« /aradi loče bo pridelek nekoliko maruši od načrtovanega v sadovnjaku. Da bi se v prihodnje iztegnili po sledicam lakšnih vremenskih nevšečnosti. bodo prihodnje leto z mrežo proti toči pokrih 5 hektarjev povrSin.
»Dela na kmetiji ne bi zamenjal za nobeno službo«
Mlad gospodar na kmetiji Jože Stropnik pravi, da je danes težko kmetovati zaradi potreb po nenehnem prilagajanju evropskim zakonom - Cilj: dobro in lepo obdelana polja
Tati^na Podgoršek
v Ravnah pri Šoštanju ne man> ka lepih in zgledno urejenih kmetij. Lna lakiii je ludl Bačovnikova.
/c ob vznožju, na začetku urejene makadamske ccsle proti kmetiji, pritegne pozornost obnovljena hiša z obilo rož na okiiili in balkonih, ob prihodu pa urejeno dvorišče, skorajda povsem nov hlev, stroji na svojih mestilL Ko nam seže v roke še mlad gospodar, je presenečenje še večje.
Kar samo po sebi nam uide vprašanje, zakaj se je Jože Stropnik odločil za kmetovanje, ko pa danes mladi bežijo s kmetov. "Zgled sla mi bila oče in mama s svojim uspešnim delom. Pred 35 leti sta preusmerila dejavnost v mlečno prob.vodnjo in pri tem vztrajamo še danes. Po končani osnovni Soli sem se odločil za kmetijsko šolo. jo končal in nato osial doma ccr pomagal staršema." Ste med tistimi, ki trdile, da je na kmetiji lepo? »Vsckakt>r. Življenja na kmetih ne bi zamenjal za nobeno mestno, kmetovanja ne za nobeno S-umo službo. Car kmetovanja je, da si sam svoj giv spodar, da si sam poiščeš delo. Ce mi kakšen dan ne leži. na primer oranje, počnem listo, kar mi ustreza listi dan. Se najbolj te i^ko-mandira« vreme. Z veseljem in dobn) vt)lj*) se da marsikaj posu)-rili. Kadar pa imamo obilo dela in če je treba, nam priskočijo na pomoč bratje in sestre, pa nekako kar gre.«
Jože pravi, da je danes težko
Kdaj je največ deta? "Spomtadi in jeseni, a tudi takrat stvari kar gredo,'- pravijo Stropnikovi,
po domače Bačovnikovi iz Raven pri Šoštanju.
kmetovati predvsem zaradi tega. ker se je potrebno nenehno prilagajati evn^pski zakonodaji. Direktive priliajajo kar najprej, z njimi novi piîgoji In da jim lahko zadostiš, potrebuješ veliko denarja. Saj so razpisi za pridobitev sredstev, vendar je potrebno ob prijavi priložiti ogromno dokumentacije. Za to gre veliko časa, izk'upicek pa je le redkokdaj takšen, kot si ga želiš.« Oe bi imel možnost spremenili kmetijsko poliiiiko tako, da bi mladi ostali doma na kmetiji, hi Jože med drugim spremenil nekatere zakone. Kot pravi. st> ti zelo neživijenjski, nedt>reče-ni. še razumeš jih težko. Ivna od
večjih napak države je - po njegovem mnenju - določena višina katastrskega dohodka. »Ker ga naša kmetija ne dosega, ne mcfre-va bili zavarovana dva. Tako žena hodi še v službo (uči na osnovni šoli v Šoštanju), mama pa je upo kojenka.«
Jože skupaj z mamo Jožefo in ženo Alenko, ki ji po napornem delu v razredu kmetovanje predstavlja predvsem psihično sprosli-tev, skrbi za 3.1 hektarjev veliko kmetijo, od tega je 13 hektarjev obdelovalne zemlje, ostalo je gozd. v hlevu je 20 molznic, 10 do 15 telle Id brejih krav. Na dan oddajo 300 litrov mleka oziroma
nekaj čez 100 lisoč Uirov na Icio. v prihodnje Jože ne predvideva na kmetiji kakšnih večjih sprememb. Med osrednjimi cilji je predvsem skrb, da bi bile pcwrši-ne lepo in d<ibro obdelane. Kolikor hrane za živino bodo pridelali. toliko živali bodo ludi redili.
So Stropnikovi bili na dopustu? *Letos bomo ostali kar doma. Morda jo bomo kakšen dan mahnili v hribe. Lani nam je nesreča vzela očeta, mama pa sama v hlevu vsega ne zmc^re. Doslej pa smo si vedno privoščili teden dni na morju in upam. da si ga bomo še lahko,« je še dejal Jože Stn^pnik.
/vo Drev: "Upam, da bo pri usklajevanju odkupurf» cen mleka z mlekarno prevladal razum,"
v jeseni jih čaka veliko dela. Ne samo zaradi spravila pridelka, načrtovanega začetka izgradnje zimskega vrla pri kmetijskopre-
skibnem centru v Me tleča h, ampak predvsem zaradi odkupnih cen mleka. »Skokovit dvig cen žil in krmil je pripeljal do velikega razkoraka. Dostojno ceno mora dobili ludi proizvajalec mleka, to je še toliko bolj logično, ker se že podražili mlečni izdelki v trgovini in se šc bodo. Danes proizvajalec dobi za liter kakovostnega mleka blizu 2X ccnUiV, v s(wednji Avstriji pa ludi d{) 40 centov. Tu bo potrebno veliko zahtevnih usklajevanj z mlekarno. Upam, da bomo naš h skupen jezik, da bo di)sežen sporazum. V nasprotnem primeru bo odliv mleka v tujino še večji, kot je doslej. Pritiski za to so in se še stopnjujejo. Večji oddv mleka v tujino pa nap<we-duje prt^pad slovenske predelo valne industrije, česar pa si nihče ne želi: ne kmetje, ne zjidruge in tudi mlekarne ne,« je sklenil pogovor Ivo Drev.
Ponosen na debel krompir
Topolšica - Letošnje suho in vroče poletje je očitno zelo godilo krom-piiju, ki med rastjo nima rad preveč vlage. Pravijo, da bo letos letina - za razliko od lanske - dobra, krtmipir pa debel in zdrav. S tem se zagotovo strinja tudi Milan Stropnik, kije v naše uredništvo prinesel pokazali kar 1,4 kilograme težak krompir. Ta bo zagotovo dovolj za eno celo kosilo, tudi če bo za mizo sedlo več lačnih. Milan nam je še povedal, da bo letos pridelal okoli 200 kilogramov krompirja in da je s pridelkom izredno zadovoljen. Pridelovanje različnih vrtnin je namreč za upokojenega rudarja največje zadovoljstvo. K
temu dodaja še skrb za male živali, saj goji ludi zajce. Vesel je. da živi na deželi: na desetih arih zemlje mu namreč dela nc zmanjka, čc je letina dobra, pa je delo, ki ga vloži v svoje konjičke, še toliko bolj poplačano.
#
U
SOLSKICEHmVELEHJE
Jrg mMosU 332Q Vehnje, Tel:. 03/896 06 00, Internet wwv.scv.ií Svef Šolskega centra Velenje razpisuje
direktoria Šolskega centra Velenje
5 pogoji določeniini z Zakonom o orgonizociji in finandranjtj vzgoje in izobraževanja, to je visokošolska izobrozba, najmanj 5 lel delovnih izkušenj in opravljen ravnateljski izpit.
Kandidat mora k vlogi priložiti program vodenja zovodo ter potrdilo o nekaznovonju.
Direklor Šolskega centra Velenje bo imenovan s 1.10.2007za dobo5let.
Rok ZQ prijovo na razpis je 8 dni od objave na naslov: Svet Šolskega centra Velen|e, Trg mladosti 3, Velenje, z oznako »za razpis«.
O rezultatih izbire bodo prijavl|eni kondidoti obveščeni najkasneje do 30,9.2007,
8
MED DRETO IN SAVINJO
jwífjlS
16. avgusta 2007
tlđ cirâtcco
Zagofovití prihodnost mladim
Na l.jubiicni ob Savinji resno računajo, da Jim ho v naslednjih lelili uspelo podvojili kompleks obrine cone [,<ik« s sedanjih pel na dcsei lieklaijev in s lem ponudil! mladim in perspeklivnim oh-č a no m 1er osi ali m Zgonijesavinjcanom mo/nosi /a razvïjjno naravnana delovna mesla. Izobraženim kadrom jc v leh krajih lež-k<> zagotoviti primerno /a po s lile v. /.aio jih je v preieklosli precej poiskalo eksislenco zunaj Zgornje Savinjske dt>Iine, kar je po nmenju /upanje Anke Rakun vse prej kol dohro. V indusirijskcm kompleksu je irenuino zaposlenih okoli 450 ljudi, najveć v družbi KLS, kjer izdelujejo zohalc vcnce za avtomobilsko industrijo. Po besedah /upanje nameravajo j>e ictt)s poskrbeli za ceiolno komunalno uredilev razširjene cone, prav tako naj bi se letos poU> žili temeljni kamen za tri nove poslovne objekte.
Obrtniki za nov stanovski zakon
/g o mj es svinjski obrtniki in podjetniki, združeni v mozirsko območno obrt I)i) zbornico, podpirajo predlog novega obrtnega zakona iz dveh razJogov. Članarina naj bi se poenotila in znižala, z zjiiževanjem izobrazbenih kriterijev pa bo lahko već ljudi pridobilo siHius obrtnika o/jronia samostojnega podjetnika. Trenutno je v mozirsko združenje vclaiijenih 410 obrtnikov in družb 1er trideset družb z omejeno odgovornostjo. Slika kaže slanje zgornjc-savinjskega gospodarstva, ugotavlja sekretar Janko Kopušar, tako kot na državni ravni dosežene pozicije pri pogajanju o novem socialnem sporazumu in zakonu o delovnih razmerjih. Kopušar meni. da je vlada dobro leto pred volitvami klonila pod pritiski sindikatov- Po njegovem so bila pričakovanja Obrtne zbornice Slovenije in /druženja delodajalcev Slovenije pretirana, saj je potrebno Imeti pred očmi. da je baza obrtnikov in malili podjetnikov številčno majhna. Vsekakor pa bo čas prinesel nove priložnosti. saj je premier Janez Janša obljubil, da se bo o zakonu se razpravljalo, socialni sporazum pa velja dve leti, ko se bodo začela nova pogajanja. Med bolj domačimi temami je v ospredju sci> tembrski celjski obrtni sejem, na katerem se bodo člani mozirske-ga območnega združenja predstavili preko sekcij. Samostojnega nasi(îpa lorej ne načrtujejo tudi zaradi precejšnje angažiranosti pri ustanavljanju lesarskega razvojnega centra, med bližnjimi nalogami pa jc tudi obnova dvajset let starega doma obrtnikov v Mozirju.
Plocnilc za boljšo varnost
V teh dneh v Nazarjah zaključujejo gradnjo 150 metrov dolgega pločnika, ki bi» pešcem in delavcem, ki delajo v BSII Hišni aparati, olajšal hoj(î ob nevarnem delu cestišča. Ob pločniku bo urejena tudi javna razsvetljava. Polovico donaija od ^->0 lisoč ev-rov vredne investicije zagotavlja ministrstvo za promet, drygo pcv lovico pa Občina Nazarje.
Hladna Snežna jama
v teh dneh mineva 26 tet od odkritja Snežne jame na RaduhI, kije najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Po besedali Darka Na r agi a va iz preboldskega jamarskega kluba Crni galeb jamo obiskujejo ljudje z vseh koncev sveta, saj je na visini 1500 metrov z vsem ledenim in kapniškim (îkrasjem pravi biser podzemnega sveta. Jama je do konca avgusta za obiskovalce odprta vsak dan, temperatura v ryej pa se giblje od minus ena do plus štiri stopinje C^elzija. Zaradi lega Na rag lav priporoča primerno obleko in obutev, prav pa bodo prišle se rokavice zaradi zelo hladne železne ograje na stopnicaii v jamo.
Solčavsico poletje
V Solčavi že vrslo let pripravljajo za obiskovalce program aktivnosti pod vodstvom domačih lokalnih vodnikov in aninmtoijcv. Vlnformacijski zloženki, kije na voljo v vseh turističnih objektih, je predstavljen tako vsakodnevni program aktivnosti kol ludi program prireditev, ki jih izvajajo v poletnem času. Po besedah Marka S lap ni k a iz TIC Logarska doluia so v program vključeni tudi izleli iji aktivtîosii v širšem oki^lju Zgornje Savinjske doline in Velenja, da bi goslotu ponudili čim več zanimivosti. »»Namen ponujenega programa ni le »prodaja« vodenega programa, pač pa predvsem usmerjanje obiskiîvalcev. ki se velikokrat odpravijo na izlet brez vodnikov.« razlaga Slapnik s pripombo, da je bila kljub dobro pripravljenim programom udeležba v preteklih letih bolj skri>mna. Temu naj bi botrovala slaba inJbrmirani>st gostov in tudi turističnih ponudnikov.
Podpora kmetijstvu
Solčavski občinski svetniki so pri sprejemanju letošnjega proračuna namenili lisoč evrov za razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Sredstva s<i nametijena za naložbe v kmetijsko gospodarstvo, dopolnilne dejavnosti, tehnično podporo za kmetijski sektor. transport mleka iz odročnih krajev ter ostale dejavnosti kmetijstva. Bernarda Prodnik, kije na Občini Solčava zadolžena za (o področje, ob tem opozarja, da se bodo podpi^re dodeljevale za ukrepe, ki bodo izvedeni po objavi javnega razpisa, kar pomeni, da morajo biti vsi računi in vsa potrebna dokazila izslavlieni po datumu objave.
■ Edi Mavric • Saviajčan
Evropejci postajajo krajani Luč
V občini Luče so pred ključno investicijo: želijo zgraditi turistično-rekreacijski center, saj nameravajo kraju povrniti nekdanji turistični sijaj
Osredjija prireditev ob praznovanju Občine Luče. kije vezano na godovni dan farnega zavetnika svetega Lovrenca, je bila prih^žnost za pregled dela v minulem leiu in obetih za prihodnost. predvsem pa za podelitev priznanj posameznikom, ki pri svojem delu še posebej izstopajo, /lata plaketa Občine je pripadla Antoni! Vllacniku za življenjsko delo v kulturi, priznanje Občine pa sla prejela zbiratelj starih predmetov in varuh kulturne dediščine Jože Kaker ter športni pedagog Rajko Rudnik.
"Občina obstaja trinajst let, je sToj nagovor Zii-čel župan Ciril Rose, Torej bi morala stopiti v pu-t>ertetn<î obdobje, vendar nI tako, saj je v očeh i>bčanov že t odrasla za odgovi^mo pcíslanstvo, ki ji jc zaupano, Vendar je treba vedeti, da vseeno ni samozadostna, zato je po ureditvi komunalnih nak«b pcHrebno akú v prihodnost z novimi razvojnimi nalogami." Rose je prepričan, da se je v zadnjem letu veliko postiirilo in odvilo precej dogodkov. Na pr/em mestu je omenil Vlado RS. ki si je ob majskem obisku Savinjsko&î leske regije z^ redno sejo izbrala prav [>uče. S spremenjenim načinom Tmanciranja občin seje precej
k
* 1
V Luča h je nehaj posameznikov, ki pri svojem đeiu Še posebej izstopajo, zato so po mnenju župana Ciriia Rosea (v sredini) priznanja prejeli pravi ijudje. Ob njem
sta Anton MiaČnik in Rajko Rudnik,
izboljšal finančni p<f|ožaj v tibčiííski blagajni, kar pomeni, da bodo lahb) uresničili tudi naložbe, o katerih so lahki» zaradi pomanjkanja denaija v minulem obdtibju le sanjali.
Pri državnih naložbah je anîcmbe vredno sto>-rajšnje dokončanje del na regi<inalni cesli Pt)d-volovljek-Kranjski llak. s kalena se ti kraji močno približajo osrednji Sloveniji, predvsem pa je pomembna /ja hitrejši turistični razvoj. V sklepni lazi je tudi dogovarjanje o obvoznici. Od dveh izbranih možnosti se h<î potrebno odločiti za l.u-čam najbolj primemoje dejal Rose in dodal, da bodo jeseni najboljšo rešitev tudi predstavili.
Med občinskimi dosežki izstopajo i^portni uspehi osnovnošolcev, uspešni so bili na natečaju za pridobitev E-i<ičke, med ostalimi naložbami pa je vredno omeniti ureditev šest kil^v metrov občinskih cest. V Lučah so prcccj postorili tudi zaa uredilcv irskega jedra, kar naj bi skupaj z načrtovano izgradnjo turistično-rekreacijskega centra pripomoglo k ponovni oživitvi nekdanje turistične prepoznavnosti občinskega središča, kar je nekako že doseženo, saj je vse več ljudi iz evropskih držav, ki so z nakupom nepremičnin postali krajani Luč.
■ Edi Mavric - Savinjčan
Zaton starih šeg in navad
Lučka prireditev Od štanta do štanta je postala povsem zbledela podoba nekdanje narodopisne prireditve. V ospredju baloni in ribniška suha roba
Med dolgoletne in najpo memhnejše turistične in narodopisne prireditve v Zgornji Sa^njski dolini gotovo sodi tudi Lučki dan. kije konec minulega tedna doživel že 38. ponovitev. Prireditev očitno doživlja krizno obdobje, saj so nekdaj paradno nan)dopisno prireditev reševali samo še posamezniki. Njim vsa priznanja, večini pa je očitno bolj kot od štanta do štanta po volji veseljačeaje od šauka do šanka, zato bodo morali organizatorji v prihodnje resno raz-
Perice so med redkimi, M ohranjajo tradicijo iuckega narodopisja.
misliti o namenu in pomenu osrednje nedeljske prireditve.
Resnici na ljubo je potrebno za« pisati, da kljub vsem težavam, ki so očitno |>osledica dejstva, da je vedno manj ljudi pripravljenih delati zastonj, Lučammi obiskovalcev ne manjka, kar pa ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje. Maša s procesijo v čast faniemu zavet-
niku svetemu l.ovrencu ostaja slovesnost, ua katero so lahko domačini ponosni in s katero gostom dokazujejo pripadnost bogo-služnbii običajem. Čeprav b.vede-na s precejšnjo časovno zamudo ostaja zanimiva tudi tradicionalna nogometna tekma ned debelimi in suhimi v kateri so zmagali debeli, umetniški vtis pa je bil
obojestranski. Omeniti jc potrebno tudi lovce, ki so tudi tokrat zvesti tradiciji pripravili ziťuimivo razstavo. S tem je bila lučka izvirnost v glavnem izčrpana in ob vprašanju, zakaj taki), je župan Ciril Rose nemočno zmignil z rameni, v iskrenem upanju, da bt) v prihodnje bolje.
Očitno je, da bo v prihodnjili letih glavna zanimivost festival narod noža bavne glasbe, katerega je tokrai prvič organiziralo društvo GriČarv sodelovanju z ansamblom Ojstrica. Številno občinstvo in verodostojna strokovna komisija so ob kva-lilelnih nastopajočih ansamblih zagotovilo, da bo prireditev prerasla v tradicionalno, v konkurenci desetih ansamblov se je občinsko opredelilo za ansambel Golte iz Smihela nad Mo-zlijem. ki je poslal tudi absolutni zmagovalec fesUvala.
■ Edi Mavric • Savinjčan
Knjiga o Podvolovljeku
"Delo predstavlja monografski prikaz načina življenja v preteklosti;" pravi v knjigi avtor Anton Petek
»Knjigo želimo ponuditi čim širšemu krtîgu bralcev, zato se b<mi držal aniičnega načela, da ljudstvo potrebuje kruha, ne kamna,« je le ena od misli avtorja Ajitona Petka, v Podvolovljeku rojenega etnologa in kustosa v mariborskem pokrajinskem muzeju. Z naslovom Podvolovljek skozi čas je
knjiga izšla v založbi Turističnega društva Podvolovljek, Petek pa jo Je širšemu občinstvu predstavil ob prazniku lučke občine.
Knjiga na 190 straneh govori o dediščini mnogih rodov. Zbrano gradivo obravnava večinoma čas do sredine sedemdesetih let preteklega stoletja in je po mnenju avtoria uvodnih misli Vinka Po ličnika neprecenljiv prispevek k ohranjanju kulturne dediščine. Sam avtorje v knjigi med drugim zapisal: »Posebno mesto v pokrajini zavzema Podvolovljek. To je naselio samotnih, povečini dolinskih kmetij ob zgcirnjem toku Ločnice nad soiočjem Lučke Bele, ob potoku Briožnici in na desni strani L učnice í)d kmetije Pogo-revčnik navzgor.., Kraj je imel le-
Etnoiog Anton Petek med podpisovanjem knjige o živijenju in defu ijudi iz podvoiovtjeèkega kota.
ta 1975 pctLuštirideset hiš in je stel 201 prebivalca, kar je približno enajst odstotkov celotnega prebivalstva Luč z okolico, ki so štele takrat 1801 prebivalca. Na osnovi zapisanih podatkov lahko
sklepamo, da je bilo v vsaki hiši povprečno pet ljudi v skupnem gosp<idii)jstvu. NiSi> pa redke hiše. v katerih sla bili skupaj dve gi)spodinjstvi.«
■ Bdi Mavric - Savinjčan

AKTUALNO
'^Ni vlade, ki bi delala vsem povšeči
ff
Poslanec v DZ Mirko Zamernik meni, da je precej stvari, na katere smo lahko ponosni -Uvajanje pokrajin: več plusov kot minusov - Podpira traso ceste, ki bo najboljša za stroko in porabnike
Tatjana Podgoršek
Nic novega ni» da je prvi /iipan občine I.uCc. sedaj pa ^c 12 Ici poslanec slranke SDS v državnem /boru Mirko Zamernik velik ljubi-lelj kolesarjenja. Zaio ne preseneča. daje ?.c prvi dan parlamenlar-nib počitnic izkoristil skupaj s pri-jaielji /a poganjanje pedal Minuli vikend seje ideležil prireditev iia Ljubnem, v raslcdnjih dncli pabo / družino leioval na morju. Kaj bo naredil s prc{»siankom počitnic. pa za zdaj še ne ve, Trcnutn<3 namreč zanje nima prisebnih na-čnav-
Počiinicc» pravi, so zaslužene nc glede na kritike, ki so lelcle na d^ lo vlade. »Ni bilo vlade, ki bi dcla-1k lako, da bi bilo vsem povšeči. Najbrž lo ludi ne bi bilo prav. Sam sem vesel Številnih dobrih stvari. Konkretno z mojega področja - ponosen som ua pomoč vlade podjclju BSll Nazarje» ki naj bi z novo naložbo zaposlilo 200 delavcev. P(moscn sein na cesto, na kateri se v teb diieh za-
ključujejo dela: poleg posodobitve cesle Ijubno-l.uče je moj kar življenjski projekt cesla Čez Kranjski rak • najbližja pol i/ L^^garske doline v slovensko prestolnico, Ponosen sem» da je vlada izpolnila obljubo, ki je pomembna za Diuje s<iobčanke in tudi ostale občane Zgornje Savinjske doline v zvezi z vračanjem prepiacil v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, /a celotno SlovcJiijo je pomembna gospodarska ras^i. odprava številnih bînîkratskih ovir. To so stvari, na katere stno lahko ponosni. So pa tudi take, na katere ne moremo biti. a te so v manjšini,« je ocenil svoje in akiivaostl vlade v zadnjem obdobju, v katerem seje iz večkrat glasnega opozicijskega poslanca 'preklopil' v poslanca, ki se sedaj pač ne oglaša laki^ pogosto kol prej. Zalo pa poskuša za okolje, iz katerega izhaja, uredili stvari na bolje v konkretnih pogovorih pri ministrih ter v vladi. »Kljub temu, da imas »svoje« ministre, seje potrebno včasih kar pošteno potrudili, da
uspeš doseči tisio. kar bi rad in seveda kar mislis. da je prav. Morda sem si stvari prej predstavljal malo drugače. Prepričan sem bil, da ho šlo btžje. Mgo gre lažje, Včasili v šali rečem kakšnemu ministru, da sem prej. ko nismo bili v vladi, vsaj tistim, ki so danes opozicija, v parlamentu povedal to, kar jim je slo, in sem včasih dosegel kaj lakep, česar sicer ne hi. Sedaj pa 'svojemu' v parlamentarnih klopeh ne mt»rem povedati, kar mu gre. Pogovor na siiri oče pa včasih ne zaleže, kot bi rad.«
Pokrajine - korak naprej v razvoju
Mirko Zamernik meni. da bi bil med tistimi, ki izražajo dvom ob uvedbi pokrajin, če ne bi imel nekaj izkušenj z uvedbo lokalne samouprave. Mogoče bo slalo več, potrebno bo širiti birokracijo, čemur odločno nasprotuje, vendar je prepričan, da bodo pokrajine prinesle določen napredek. »Oe bomo prenesli nekatera sredstva z države na pokrajii^e. jih ho zna-
lo prebivalsiviî bolje izkoristiti kot država. Lokalna samouprava je prinesla napredek, tej trditvi ne mere nihče oporekati. ludI takrat je obstajala vrsto dvomov, podobnim lem o regionalizaciji, »/anj je riajrealnejših 14 pokrî\iiu, med katerimi bo tudi regija Saša. »Prepričan sem. če se bomo znali zasukali tako, kot smo se ob uvedbi lokalne samouprave, ho to prineslo dodatne razvojne spodbude, Seveda skupaj s tretjo razvojno osjo. za katero naj bi se začele aktivnosti - kot vemo - naslednje leto. gradili pa naj bi jo iz našega dela proti Ktîroški.
In katero varianto podpira? Tisto. ki bo za stroko in uporabnike ceste najboljša. Za Zgornjo Savinjsko dolini) je najbt)ljša lista, ki ji je najbližja. Je pa še nekaj. Tudi če se bomtî na avtocesto priključili v Leiušu, je iz Solčave do tja še vedno daleč. Tudi na tc povezave nc smemo pozabiti.« je sklenil pogovor poslanec Mirko /amcmik.
Mif^o Zamernik: "Vesel sem, da se podjetja, župani, posamezniki obračajo name. Skrbelo bi me, će nebi nihče
več potreboval moje pomoči,"
Več svobode, več odgovornosti
Predlog pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju prinaša kar nekaj novosti, katerih cilj naj bi bil boljši učni uspeh dijakov
Tatjana Podgoršek
Ministrstvo za šolstvo je objaviio predlog novega pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in strokfwnem izobraževanju. V primerjavi s sedanjim prinaša kar nekaj novosti. Med drugim naj bi bili dijaki po novem ocenjeni z ocenami od dve do pel, nezadostno oceno pa naj bi nadomestila kratica NMS - ni dosegel minimalnega standarda. Predvideva možnosi napredovanja dijaka v višji letnik s tremi negativnimi ocenami, popravne b.pite pa naj bi drugo poletje nadomestili dopolnilni izpiti, na katerih bodo morali dijaki pokazati svoje zjianje le pri tistih predmetih, pri kalerih so bili neuspešni. Uvaja ludi sistem kreditnega vrednotenja. Predlog za zdaj ne vključuje gimnazij, saj njihovi programi še niso prenovljeni in primerno ovrednoteni.
Novi pravilnik naj bi stopil v veljavo januarja 2008, vendar so sprejem zaradi podaljšanje razprave odložili do šolskega leta 2008/2009-
Kot pojasnjujejo ua ministrstvu, je uov pravilnik nastal na osnovi rešitev in izkušenj, pridt>b]jenih pri izvedbi poskusnega izobraževanja dijakov po izobraževalnem pn> grajnu avtoserviser, preučevanja nekaterih tujih izobraževalnih sistemov ter njihovega urejanja področja ocenjevanja. Up<išieva tudi evropske smernice na področju kreditnega vrednotenja in priznava dijaku poleg znanja še spretnosli in veščine, pridobljene v neformalnem izobraževanju.
Eden od poskusov za boljši učni uspeh dijaka
Predlog pravilnika je naletel v sirokovnili in nestrokovnih krogih na različne odzive. Ravnatelj Poklicne in tehniške rudarske šole Šolskega centra Velene (edine tovrstne šale v Sloveniji) mag. Albin Vrabič nam je pt)vedal, da tako kot na drugih poklicnih in strokovnih šolah po Sloveniji predloga novega pravilnika ua učiteljskih zborih šol Šolskega centra še niso podrobneje
anaMrali. ker so bili v času razprave preveč obremenjeni 7. aktivnosti ob zaključku minulega šolskega leta, «Cra pa pi)znajno in menimo, da je loedcn od poskusov za dosego bt^ljšega uč^^ ga uspeha dijakov. Pravilnik dopušča šolam več svobode pri pripravi šolskih pravil glede ocenje-
Mag. Albin Vrabič: "Nikakor se ne sme zgodltij da bf možnost napredovanja dijaka z več negativnimi ocenami tega zavajala in bi ta svoje obveznosti načrtno puščal za višji ietnlk,"
vanja, hkrati pa nalaga večjo odgovornost vsem vjîletenim. sploh pa učiteljem in programskemu učiteljskemu zboru. Oe smo se lahko doslej izgovarjali na centralni pravilnik ministrstva, sedaj teh izgovorov ne bo več. P{> novem pravilniku naj bi vsaka šola skupaj z dijaško skupnostjo. svetom staršev in z učiteljskim zborom določila svoja pravila o napredovanju in uspešnosti dijakov. Mislijn, da je to v redu. Seveda pa bo potrebno natančno premisliti o pogojih napredovanja dijakov. Tega se bomo temeljito lotili sedai.«
Po muetiiu Albina Vrabiča možnost napredo-
vanja dijaka v višji leluik s tremi negativnimi ocenami ni sporna, kajti izobraževanje po seda-ujem in tudi novem pravilniku bo končal lakrat. ko bo opravil vse obveznosti, predpisane s programom. Po sedaj veljavnem pravilniku dijak z več kot tremi nezadostnimi ocenami letnik ponavlja. po predlt)gu novega pravilnika pa bo napredoval v višji letnik, če bo tako ocenil po dročni učiteljski zbor na osnovi utemeljenih razlogov. Napredovanje pa mu bo omogočil, če bo dijak izpolnil osebni načrt izobraževanja, v katerem bodo natančno predpisane obveznosti. kdaj in kako jih mora opraviti. »Vse to bo določal pravilnik o šolskem redu in (Ke-njevanju. Nikakor se ne bi smelo goditi, da bi dijaka i več negativnimi ocenami možnost napredovanja zavajala, da bi ta obveznosti načrtno kopičil, puščal za višji letnik, da bi bil zaradi tega ob koncu še slabši ali da bi izobraževanje končal kasneje. To se ne sme zgodili,«
Ali bo dijak, ki ni dosegel minimalnega standarda, opravljal popravni ali dopolnili izpit, zanj ni pomembno. Bolj je pomembno dejstvo, da bt>do ttiorali na vsaki šo]l določiti natančna pravila igre, na {)snovi katerih bodo dijaki vedeli, kaj in kako morajo delati, da bodo uspešno ktmčali svoje izobraževanje.
Z uvajanjem kreditnega vrednotenja pravilnik sledi holonjskim procesom, predstavlja pa skupek ločk ovrednotenega dela dijaka, med katere sodijo: obiskovanje pouka, izdelava do mačih in seminarskih nalog in podobno.
Na vprašartie. ali novi pravilnik prinaša ludi višjo kakovost znanja dijakov v poklicnih in strok(iVnih šolah, pa je Vrabič odgovoril: »Kot ravnatelj rudarske šole menim, da pravilnik prinaša večjo odgovornost za šole. učitelje. Prepričan sem, da bomo na naši šoli v sodelovanju s Premogovnikom Velenje, kjer naši dijaki opravljajo praktični pouk in od koder so nekateri naši učitelji, izdelali takšna pravila, ki bodo omogočila boljši učni uspeh naših dijakov,«
XV ř^ K
Na vidiku nov način ocenjevanja
Prebcite tudi, kaj si n predlogu iu)vcga pravilnika ntislijo občani.
Matija Mevc: »Predlog ml ni niti najmanj všeč. saj mislim, da pri nekaterih, zahicvnejših in pomembnejših predmetih morajo biti íícene od ena do pet. Zato, da se potrudimo in naučimo snov. S tremi ali več NMS-ji napredovat v višji letnik pa se mi zdi povsem nesmiselno. Prepričan sem, da lahko to privede do slabšanja splošne izobrazbe.«
Tina Arktovnik: »Meni osebno se takšne spremembe ne zdijo slabe. NMS-je bomo pač popravljali kasneje. Vsekakor pričakujem same pozitivne posledice pravilnika. Iklino. odgovorni bodo nîorali o lem ljudi nekoliko bolj ozavestili, saj jih veliko za nov način ocenjevatya sploh ne ve.« Tej a Ari sto v-nik: »Predlog se mi zdi dober predvsem za slabše dijake. Mislim, da se sedaj tisti, ki bodo dobili NMS, ne bodo počutili taki) slabo kot pri cn-kah. Takšen način ocenjevanja se bo gotovo dobro ob ne sel«
Erika Podbrežnik: »Moje mnenje je, da ocenjevanja, ki ga narekuje nov pravilnik, za dijake ne spremeni ničesar. Ta sprememba sploh ni potrebna in tudi ue pričakujem uobenih posledic. Niti pozitivnih, niti negativnih.«
Bernarda Podbrezmk: »Mislim, d» je dijakom popolnoma vseeno, ali je v redovalnici napisana enka ali NMS. Oceno bodo morali popraviti v vsakem primeru. /. napredovanjem z več NMS-ji pa se ne strinjam. Stopnja izobrazbe bo najbrž ravno zaradi lega nekoliko padla.*
mvg
Pegasta nagajivka bo kmalu prevzela oblast
Letošnji Pikin festival, največji slovenski otroški festival, bo teden dni prej kot prejšnja leta - Razstave, predstave in delavnice v znamenju polnoletnosti festivala
«»^jlS
Velenje - Se malo, pa bodo siar-ši začeli brskali po omarah, kam io lansko Icio odlomili obvezno opremo /H oiisk PikincgH fesi i vala. Saj kaj polrchujejo obiskovalci: pisane nogavičke, klike ali čopke, pcgice, vsako Icia već pa je lisUti. ki karvccloli Izgledajo kol Pike Nogavičke ali njeni prijaielji gus;irjl. NI kaj, v Velenju bo lokrai /e sredi septembra vse v zname!iju najmočnejše deklice na svelu. ki smo jo vzeli ta svojo ze prej oseninajslimi leii,
Več o letošnjem fesiivalu pa smo ludi lokrai želeli izvedeli iz prve roke. Tesiival vsa leta pripravljajo Mesma ohdiia Velenje. Medobčinska /ve/a prijaleljev mladine Velenje in Knjižnica Velenje, zadnja leia pa je vodja fesii-vala Maij^ž ÎY'movSek. kl smo ga povabili na klcpei. Kako daleč so pripvaw na letos» nji Pikin fesíiwil? "Priprave na fesllval iečej<i celo IcLo. Tudi /alo, ker so nn prtiizrain vezane sole in gledališča, tudi spremljevalne prircdllve. Tu in tam se kakšna malenkost še dodaja, kot pika na i /a popeslrllcv dnevov. Prvi> gradivo s programom festivala so letos zaokrožili že konec julija, v teh dneh je program /e sk;>rajda popoln. Na spletni strani festivala so program prevedli tudi v angleščino, saj jc vsako leto na festivalu več obiskovalcev iz lujine, letos pa ho ludi nasiopajočili iz tujine već koi prejšnja lela." I^m ho fest iva i prej kot p/vjšnja leta. Siver mo se v teh IctUi žť navadili» da je Pika prisfa med nas zadnji teden m septe/nbnt. Kdaj se zscne letos? Uskladili smo sc z evropskim prvenstvom cvet ličarjev, zato smo fesiival pomaknili v sredino sep-icmbra. Uradno se bo pričel 16. septembra, nekaj dogodkov pa bo že prej. Tudi za nas je ta prestavitev pomenila nov Ix^iv, predvsem zaradi krajših rokov in obveznosti, Osrednje prizorišče ostaja TRC jezero, dodain pa naj, da se bo zelo veliko dogajalo ludl v mcsiu samem, kjer smo vključili vse kuliume mstitucije. od doma kulture, do meslne galerije, dvorane Hotela Paka, Knilžolce in
Muzeja na Velenjskem gradu. Muzej Premogovništva. Tu bodo tako prireditve kol tematske razstave. Dodali bomo še nekaj priložnostnih lokacij po mestu in v bllžltii 'ÏRC Je/ero.** Bo polnoletnost »nase** Pike vplivala na samo mebino festivala? "Tema letošnjega festivala bo »Pikastih 18«. sicer pa je Pika vedno stara le pol toliko, torej 9 let. Drži pa, da je festival Icios siar IX let. l'esiival se iz leta v leto spreminja. vsako telo prinese kakšno novost. In tudi letos bo tako. Osnovni programski sklopi ostajajo, malo bodo prilagojeni
Vodja Pikinega festivaia Matjaž Černovssk: "Pika bo vedno stara 9 tet, a njen festival bo tokrat ie t8.
po vrsti.»
in spremenjeni, jih bo pd nekaj več. Bogatejši kot prejšnja leta bo gledališki del festivala, pred uradnim začelkom festivala pa bomo pripravili še dneve mu/ikalov. Drugačne bodo predstave, drugačne razstave. ludi osrednje prizorišče bo nekoliko spremenjeno. Vse novosti letošnjega festivala bodo v skladu s proslorskimi. fi-
nančnimi in Izvedbenimi možnostmi." Koliko ohLskovafcev ste našteli lansko leto in kako realne so številke?
^Kar se obiska tiče. je bil lanski festival rekorden, sicer pa številke iz leta v leto rastejo. Gotovo nam je lani pomagalo ludi lepo vreme, ki je bilo fantastično prav vse fes-
tivalske dni. Ocenjevali smo, da jih je oki^ll 100 tlsoC, lahfoî pa zatrdim. da jili je bilo vsaj 85 tisoč, saj vemo, koliko organiziranih skupin je bilo pri nas, koliko avto-nK^bllov smo našteli. In zato so naše ocene dokaj realne." Kako je z odrJvfmi orf^anizirani/i skupin letos, ko je festival pivj, kar kmalu po zavetku šolskesa leia?
»Prijave šol In organiziranih skupin smo prejšnja leta /ačeli zbirati konec avgusta, letos pa smo pohiteli. Program smo pripravili in razposlali tako soIam kol vrtcem že konec junija. Že napovedan obisk je pričakovan, saj je odziv /e doslej dober, nekaj ki) in vrtcev pa bo prijave poslalo še konec avgusta. Nič ne kaze. da bi bil obisk slabši kol prejšnja leia. Okoli 20. avgusta bomo izdali še programsko knjižico festivala, ki pa bo vsebovala že čisto vse dogodke in veijamem. da se bodo mnogi /a obisk festivala odločili ludi na osnovi lega.« Pika ima vsako leto častno pokroviteljica festivala. Kdo Ito to letos?
»I/brali smo Anjo Bukovec, ki jo tudi mladi dobro poznajo kot uspešno, zanimivo in prodorno violinistko. / navdušenjem se je odzvala našemu povabilu. I estival bo obiskala v torek, li^. sep-icmbra. ko bo ves Jan / nami v Piklnem mestu, zvečer pa bomo pripravili ludl pogovor z njo In ji uradno predali naziv Pikine am-basadorke. Cez dan si bo vzela čas tudi /a klepet z malimi obis-kovHlci festivala In obisk kreaiiv-nili delavnic, ki jih bo ludi lokrai več kol 100,« Bo Pika tudi letos humanitarna? "iyeveda. Letos smo se spet odločili, da se podamo v mednarodne vode. V Plkinem šparovcu bomo zbirali kovance za otroke v Romuniji, ki s<i ne po svoji krivdi okuženi z virus<mi IIIV. ki kot vc-mr povzroča AIDS. V Ri^muniji je hlio namreč v devetdeseilh Icilh prejšnjega stoletja veliko transfuzij krvi. ki nI bila preverjena in jc bila žal okužena. Otroci so virus dobili, živijo z njim. mi pa jim želimo pomagati, saj se to sklada tudi 7. akcijo »Vsi drugačni - vsi ena-kopravni<<. Zdi se nam prav, da otmci spoznavajo in sprejemajo drugačnost. Število okuženih je veliko, saj naj bi bilo samo v Romuniji okuženih 9800 olrok, ki so setaj vrstniki obiskovalcev Pikinega festivala. Mnoge od teh otrok skrivajo, ker je družba precej drugačna. Akcija bo trajala vsaj leto in pol, poskušali pa jim bomo omogočiti počiinice v enem od naših (Obmorskih letovišč.«
Mbš
Sem^ kar
sem
• • •
Sošíaiy. 9. avgusta - Poletni čas so v Soslanjti pretekli čeinek zapolnili z odprtjem razslave v Mest ni galeriji, kamor so povabili kiparja Rudiia Stoparia iz Sevnice. Odprtje Je pospremila glasbena skupina Aleihela. besedo o avtorju pa je dodal slikarjože Svetina. Razstavljenih je dvanajst kiparskih deK predvsem gre za dela Iz pločevine in ostalih kovin, kijih spremlja dvajset grafičnih del. ki se motivno navezujejo na skulpture. Stopař je o s"Vojein delu spregovoril kol o veliki ljubezni do umetnosti, ki ga spremlja od mladosti dalje. Poleg tega, daje priznan slikar In kipar, se ukvarja mdl z literaiuro in publicistično dejavnostjo.
Rudi Stoparje za svoja dela do sedaj prejel več deset diplom, plakei, priznanj, /ahvalnic in certifikatov doma in v tujini. Je avtor šestin-dvajselih spomenikov in javnih skulptur, poleg Slovenije tudi na Hrvaškem in v Kanadi. Od leia 1965, ko je prvič razstavljal, je imel preko Slo skupinskih razstav doma In na tujem ter preko sedemdeset samostojnili.
O tijem so pisali iiî govorili d^miači in luji liktîvnl krinki, med drugim ludi Jurij Popov, ki je leta 2D0t) zapisal: Redko kdo ponuja toliko pričevanj o tislem. ker je fo)i Rudi Stopař. Lahko bi celo rekli, d?, je večen otrok, hipcraktiven otrok, saj ga ni umetnostnega področja, ki so ga še ni lotil. V nasprotju z otr<> kom, ki ima vsako igračko rad le nekaj ur ali največ nekaj dni, ima Rudi Sio-par svoje igračke rad za vekomaj. Vse, česar se loll naredi dobro, zelo dobro. Prav zaradi te njegove razjiovrstnosti ga ni mogoče uvrstiti v lo ali ono kategorijo umetniškilt ustvarjalcev. Tdina definicija. ki bi še najbolj opredelila Rudija Stoparia kot ustvarjalca, je umetnik. Je pa to tudi najbolj ohlapna definicija, ki pove vse in hkrati nič. Povsej verjcinosil se tega zaveda ludi sam in je /ato za vixlilo izbral japonski rek: Sem, kar sem - nič več, nič manj - kako lepo!
■ Milojka Komprej
Naravna in kulturna dediščina po Slov(aš/ens)ko
Matjaž Sale}
Slovemi vse a! osamosvojitve pridobivamo ^xop evropsko saowza-vest. là se /lam fe /tosehi^ doftaja od sprejema v Iivropsko iini/o, kjer ^ou) od vseh novopristopnih članic polret>ovail najmanj času, do KOI o zado^Vdi kríferijetji in hipricjint mnti^n^ Evrope Se holj p/t nam je $rebet} zrasel oh uvedbi skupne vabite. Ta nam dane^ r inflacijo, posledlvno {Hnlratitvami in zmanjšanjem standarda ie kače zohe. Dokal samozamlnl smo indi pri nali tnristični promociji, pa vendar razen s^Uko Jtzelenosiii( in neoknifene narave, kljiih temu da imamo kal pokazali, lega ne znamo dobro iztrtlii. Redmo da je 10 dovolj ufiiverzalen uvod za prbnerjaiv ofHitanj. ki sem jih zaznal ob svojih počitniških potepanjih, na katerih me je spet zanesla na turistično in ekonomsko nepokvarjen vzhod naše star^ celine z nanictiom, nauiiii se œmralnoevropskega visokogorja v slova.^kib i^sokih Tairab ter se oh tem nautili še kubur/ie dedišči' ne. ki jo ponuja os redfda In vzhodna - podkarpatska Slovaška. Oh zelo zanimivih ogledih kn I turne dedlšáne na Slovašketn, med katero še posebej Izstopqio impozantni sredtdi^veški gradovi (Spiš. B(ýnice, Orava, Trenćin, Stara Lubovna ..J ter ob Izjemni skrbi in ohrafy'enostî ljudske stavbne dediščine v lamkí^šfýih skansenih (/Mi)erec. iíardejovske toplice. Pribylina. yikolinec. Cičntany...). kjer ima skoraj vsaka pokrajina ohranjeno pravo tipično vasico z vsemi značilnimi in pripadajočimi inierieiji, dobro turistično /nmii-dho. sem se ra po vsakem o.^ledu iH>à/til bogattdši za novo spoznaji/e in vedenje. Kar me je najl)olj zÍhhUo v wV v primerjavi s svojo domovimm. {Hi je to, da imajo ljudje do teh stvari lep in pozitiven odnos, 'la dediščina ne sameva, v počitniškem času se tam tare ljudi, povsod vidiš kaj originalnega. In če vse skupaj primer/as s skrbjo in odnosom naše drzasv do podobnih stvari, je stvar jas-n^ša. 7m res. da se ljudska kulturna dediščina čedalje bolj ceni. vseeno pa nanj ni uspelo za razliko z vsemi sosednjimi driavaml In tudi širše spraviti nam, naprednim Slovencem, nlil enega kul-turnega sfmimka i>od okrilje zaščite UNESCO. Smo res tako revni, da od naše dediščine med svetovne zaklade sodijo le janskejame. 80 te drtalo. da za dediščino ne znamo dobro pos' krbeil ali pa je naš odnos do dediščine nedosleden, zlagan ali pa kar površen. 7m vsak primer sem malo pobrskal po internetu (za Slovaško sem tako ali tako vede! iz i.onelv Planeta) 1er pogledal, koliko kiilturnih in naravnih spomenikov imajo naše sosede pod okvirjem Unexa oz. s ivn se lahko jmftvalijo ludi naši nekdan/i bratski narodi, .številke so govorile same zase in so za nas skoraj zaskrbljuj<x'e: Slovaška ima zaščitenih 6 lokalitet. Češka 12, Hrvaška 6, Srbi/iJ 4, Bil! 2, Avsirija 8, Madžarska S. Tudi Baltske dr-za\v. ki so primeri/Ive z nami, j/h imajo precej več. za Iiali/o pa sem se kar zbal pogledati, nad 40 jih je (kar je razumljivo) In med vsemi lefni so v širši Srednjeevropski regiji naše le ene in edine škocjanske jame. Morda je pomenljiva tudi številka, da je število kulturnih spomenikov oz. lokalitel na celotnem seznamu svetovne dedlščifje (UNi-^SCO World /leritage i.ist) v razmerju z naravnimi spomeniki priblično tri i)n>fi ena. Smo mar res tako skromno obdarjeni s kulturnimi spomeniki, res ne znamo zaščititi .\V()/e dediščine ali {Hi smo v i>releklosil iz svoje kulturne dediščine nai>ravi-li kvazimoderao (.'ipakedranoj revitalizacijo in zgrešili historično zaščito, vsaj kar se tiče kulturne dediščine. In če imamo morda res takšno .molo pri kulturni dediščini, hi lahko imeli malo več. posluha za promoćjo in zaščito ftaravne dediščine. Te imamo res obilo. Kot krajino hi lahko zaščitili matični Kras. še kakšno Jamo (Pok-tojnsko. Kritno ...j. morda katerega od enkratnih delov naših jui-nih apneniškili Alp (Vlntgar. Soča...), Lii>lco kot mešano vrednoto - naravno In kiillurno. /n ko smo že pri iJpici: ko sem v knjigarni v mestu Poprad brskal />o .šolskem gcograjškem allasu. sem zasledil. da smo Slovenci uvrščeni med alpske države (zavhvalimo se jim. saj 30 na^ izrezali iz Balkana), naš zaščitni znak pa naj bili poleg alpskostj seveda lipicanerji.
Ampak lako nas vidijo drugi, kako pa se vidimo sami. Morda se ne gledamo čisto prav. če sem odkrit. .':e včasih gledamo celo preveč lefHK /alo je dobro, da človek pogleda od zunaj, najde /)rl-merjave. ki nUo .same sebi zadostne, kritično ovrednoti in analizira .srvari z namenom, da se iz tega rodi kaj boljšega. Kl/ub temn do so Unesco\e lokalitete in številke zelo relativne, lahko tudi kaj povedo. Saj ne reumi, daje Slovaška bistveno lefúa ali hogatidša od dvainpolkrjt manjše in tudi maty številčne Slovenije, res pa je, da ml sv(de lepote in prednosti vse premalo cetdmo. promoviramo in se borimo zanje in to se nam /Hizna na premnogih ravneh - tudi navz\en.

107,8 MHz

Aleksandra je dobila Anabel
Glasbene novičke
Nasi radijski sodclavci pridno skrbijo za naraščaj in letošnji avgust jc tako uspcscn kol že go ne kakàcn mesec. V pclek se je povečala ForslnerjevH druma, Aleksiindra je namreć ptv vila drugo hčerko AnabeL Ćcsiltamovsem!V velikem pričakovanju je te dni ludi Tadeja Mravljak Jcgrisnik, še nckaj lednov pa bodo prav iako na
drugega dojenčka počakali v dru/ini našega Marka Cjoveka.
Siccr pa se dopust /daj /a mnoge res i/tcka. Delavci Gorenja so se daneti že vniili /.a slroje, rudarji se bodo v rove v ponedeljek. Vračajo se ludi nasi s<idelavci. Z nami je po enomesečni odsotnosti znova nas urednik Sianc Vovk, po tednu dni zelo prijelnega jadranja, na katerem si je nabrala moči za cela naslednje soisko leio, pa jc lo številko znova pregledala naša lektorica Alenka Šalcj.
S lem vikendom bo zaživelo tudi lurislicno in kulturno dogajanje. Prireditev ho spet toliko, da jih bo te/ko vse pokrili.
■ mz
Alenka (na sliki ievo)}e navdušena jadralka. Pravi^ dajo najbolj spočije sum morja in vetra v jadrih. Obojega je bilo prejšnji teden na južnem Jadranu obilo. Seveda pa tudi na jadrnico ob mirnejšem vetru sodita dobra knjiga in prava družba. In tako je bilo tudi letos.
na kratkp
MAMBO KINGS
Po kar dolgem premoru sose spet poiavili na glasbem sceni z novo svadba. Hauba party (e naslov njihove poletne skladbice, s katero so se predstavili tudi na letošnjem MM&u Kmalu otiliublia-jO tudi nov album.
ERIK FERFOUA
Mladi pevec Erik Ferfolja je za skladbo z nasbvom Skrito očem. ki jo je sicer napisal Mark Lemer, posnel vkleospot. Za režijo je pos-krtela ApolonijdŠterk.
PSYCHO-PATH
Prekmurski izvozniki slovenskega ročka pripravljajo nov album. Delovni naslov plošče ie Shirley Will Do. izšla pa bo predvidoma v začetku decembra.
JAZZ v NOVEM MESTU
V Novem mestu ta teden poteka tradicionalni festival Jazzinty. FesGval je odprl Miles Grfftrtíi Quintet do sobote pa se bodo občinstvu predstavili §e številni zna* m domačt in tuji glasbeniki. Ob koncu festivala bodo podelili tudi jazzona. 5. veliko nagrado za naj-bolfšo slovensko iazz kompozicijo.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Veienje dvakrat dnevno: po poročilih ob 3.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	DAVIDBISBAL-Si-lencio
2.	MIKA-Relax
3.RIHANNAShutUp And Drive
David Biisbal je med ljubitelji latino glasba znano ime. Je dobrtnik latino grammyja in popularen po vsej latinski Ameriki. Njegov vzpon med zvezde se je zacel leta 2001, ko je nastopil v španskem Šovu Operacion Triunfo, nekakšnem pevskem tekmovaniu Rojeni Spanec je lani izdal že svoj peti album Premonicion. ki so ga že v prvem tednu po izidu prodaii v 400.000 izvodih. Trenutno aktualni singl s tega albuma je skladba Silencio.
l£S7ViCA

Vsâko nedeljo ob 17.30 na Radiu Veienje in vsal( čeinek v tedniku Vrstni red v nedeljo. 12.8.2007 (št:742):
1.	ŠESTICA: Triglav, ponos domovine
2.	OBJEM: Dekle
3.	JOŽE GALJČ:Smrekovški Pika
4.	GAMSI: Vse je sposojeno
5.	TULIPAN: Na motorju
6.P0TEPUHi:Štaierc 7ViïA:Kokodepolka
8.	Ans. PRANČIC: Šentjernejski petjein
9.	ISKRICE: Poletni večer
10.	NIKO ZAJC: Na dopust
Teologija Sinead O'Connor
čeprav jc irska pevka Sinead COmnor pred leti nn ameriški televiziji ra/trgala sliko papeža Jaiie/a Pavla II /daj objavlja album /.zanimivim naslovom Ilie-ology. O'Connorjevâ /daj prepeva o ljubezni, upanju in obo/£va-nju. /a veliko pesmi je navdih našla v Svetem pismu, pevka pa je ob tem poudarila, daje hotela opozorili predvsem na dobrohol-


no plai bo^a. (VConnorjeva je v pogovoru /a amcril^ko tiskovno agencijo AP večkrat poudarila, da jc vera sama pn sebi dobra, problem da sc pojavi pri različnih inlerprelih. Irska pevka je pri 40-ih letih ohranila svoj zaščitni znak - kratko pričesko» a upomiš-IVO jo jc minilo. Mali štirih oimk pravi, da hi s svojim zadnjim albumom le rada naredila lepo stvar.
30. obletnica Elvisové smrti
16. avgusia mineva 30 let od smrti kralja rock'n'rolla Elvisa Prcsleyja. Ob tej priložnosti že vos teden (od II. do 19. avgusla) na posesivu Graceland v Mcm-phisu poteka lako imenovani l -I-visov leden. Devetdnevno dogajanje med drugim vključuje konccr-
so Love Me Tender. Blue Suede Shoes, It's Now Or Never, Tulli iTUtii in drugimi, jc v svoji kratki karieri posnel tudi 31 filmov.
Domingosiete v Velenju
v soboto, [K. avgusta, bo v klubu Max ob zaključku mednarodnega rokometnega tuniimja • Hummel Jamoviêcvega mernori-ala nastopila skupina Domingo-
naliio potekal na prizorišču ob Velenjskem gradu v petek, 24. avgusta. Na velikem koncertu bodo nastopili številni izvajalci iz do movine in tujine, ki se b')do predstavili v različnih glasbenih žanrih, od garažnega roken rola in panka do reggca in hip hopa. Med nastopajočimi velja v prvi vrsti omeniti domačo mlcenrol zasedbo Res Nullius. iz Bosne in I krcegovine prihaja hip hop/reg-gae/dub zaseba Dubioza kolektiv, b- sosednje Hrvaške pa Diyala (-
side iz [.os Angolesa. Skupina prihaja iz v/Jiodnega Los Angele-sa. kjer sicer živi številčna mehiška skupnost, ki je tam ustvarila svojo kulturo in s icm ludi svojo glasbi». Domingosiete so tam ena najpopularnejših skupin. Izvajajo latinoameričko plesno glasbo, ki jo kombmirajo / zvrstmi, kot so son. bolero, cumbia. salsa in mehiška ljudska glasba. Njihovi nastopi so zmes originalnih pesmi in dodelane improvizacije, imenovane "inspiracione", ki poslušalca počasi pripelje do vrhunca. Domingosiele preskakujejo čas. prostor in kulturo ter ustvarjajo eno najbolj HVienličnih oblik latino glasbe. Čeprav je njihovH glasba zasnovana na globokih tradicionalnih vrednotah, jc v njej čutili ludi nekaj urbanega pridilia Los Angelcsa, /ascdbo sestavljajo (iahriel Ten orio - kitara in vokal, Cark« Do-minguez - kontrabas, Enrique Roman - bobni in vokal. Kiko Come-jo - tolkala in v<ïkal, Frcderico /uniga - saksofon in vokal. 1er Michael Bolger - trobenta. harmonika in klaviature. Kfmceri se bo pričel ob 22. uri.
Glasbeni uvod v 10« Kunigundo
Festival mladih kuliur Kunigunda, ki ga v Velenju pripravlja Mladinski centcr, letos praznuje deseto obletnico, /a uvod v letošnji jubiJejni festival so organizatorji pripravili veliki glasbeni dogodek, ki tradicio-
hip hop) ter Wellcomin Com-miUec In liâmes (garažni bend z japonsko pevko). Poleg omenjenih bodo na Velenjskem gradu nastopili še brhanska punk rockabilly skupina N en) Burns, skupina /ircus i/ Slovenj (îradca 1er dva mlada velenjska benda. Fugi-lives in Šaorkl Band.
KíUKcri se bo začel ob 17. uri, v slabem vremenu pa se bo dogajanje preselilo v velenjski klub Max.
Vrača se Edwyn Collins
Po daijšem premoru se bo na glasbeno prizorišče z novim albumom vrnil brionski roker F.dwyn Collins. 17. septembra namerava 4K-letni glasbenik, kije svojo kariero začel v skupim Orange Juice. objaviti svoj šesti album z naslovom Home Again, Album bo postregel z dvanajstimi novimi skladbami, njegov izid pa bo napovedal single Yi>u'll Never Know, ki bo v Veliki Britaniji izšel 10. septembra. Collins je znan predvsem po uspešnici A Ciiri l.i-ke You, kije izšla sredi devetdesetih let, Icia 2005 pa jc hudo zbi> lel in se nato skoraj dve leti zdravil v londonski bolnišnici.
ve< na: www.radiovelenje.com
Vili Grabner
le, Hlvis lixpo 2007 - ogromen prosior. namenjen prodaji spominkov in drugih artiklov, povezanih s "kraljem", konferenco čla-n(ïv F.Ivisovcga društva, tekmovanje dvojnikov in projekcije njegovih filmov. Poseben dogodek se obeta prav na dan 30. obletnice pevčeve srarli, ko bo na vrsti koncert» na katerem bodo Elvisa predvajali na velikem platnu, v živo pa ga bo spremljal orkesien
Pevec, ki je na svetovnih glasbenih lestvicah kraljeval s hiti. koi

Na letošnjih Herber-steinskih dnevih je bil med najbolj razpoloženimi udeleženci doktor znanosti (metabiologije) Artur Stern. Ko nam je napovedal, da bo kandidiral za pred sednika države, ga nismo vzeli najbolj resno. »Politika me ne zanima, bom pa prepoznaven. Poleg tega se bora zavzemal za razvrat,« nara je povedal v raikrofon. Smejala se mu je tudi letošnja Pretnarjeva nagrajenka Božena Tokartz. Da je mož mislil resno, smo izvedeli te dni. Sicer pa - doktor znanosti je, malo poseben je tudi. Morda je pa to formula za uspeh.
Jože Krajne, novinar, redaktor v razvedrilnem programu RTV Slovenije in koordinator kulturnih prireditev v občini Šmartno ob Paki, Liji Modrijan, šmarški kulturni zanesenjakinji in upokojeni učiteljici: »Lija, glej naprej in se smej, saj iraas kakšen razlog za to. Ce drugega ne, se smej, ker te zaradi šole ne bo bolela glava. In še bolj prešerno se nasmej, če je kaj denarja padlo za kulturo. Naj Cvek vidi, da smo v Smartnem sami fejst ljudje, ki na hec obrnemo áe kakšne bolj resne Čase.«
■ -m
Je debelost nalezljiva?
!lazjsk<wal:i menijo, da je debelost nalezljiva. Študija je namreč poica/ala. da čc ima nekdo prija-lelja s prckanienio lelesno težo, ima ludi sam, kar za već kol poki-vico večje moMosil, da posianc debel. Vplive na telesno ležo jc mogoče opazili ludi pri bralih. sesirah in pf.rUierjih. »Gre za prvo študijo, ki je poka/aia. kako se debelost iz osebe na osebo širi preko družbenih vezi,« jc povedal eden od sodelujočiti pri studiji James Fowler iz kalifornijske univerze San Diego. Raziskovalci 5o pi>vcdali, da uijotovitvc jasno nakazujejo Da lo, da je debelost nalezljiva ne kol virus, icmvcč v dru/bencm smislu, s čimer razla-i?ajo ludi nenehno rast Mevila ljudi s prekomerno telesno ležo, predvsem v zahodnih delih sveta.
Z brokolijem nad raka
Redno uživanje brokolija in cve-lačc zmanjšuje ncvamosi ohi>lc-nja za rakom na prestali. Študija, ki so jo izvedli amerij^ki raziskovalci na 1.300 moških, je pokazala. da Sla omenjeni zelenjavi veliko učinkovitejši pri zaščiti pred a^resivinmi tumoiji kol katera koli druga vrsiR zelenjave, /nan-slveniki so v sludiji zapisah, da sta brokoli in cveiača znana po sestavini, ki ^Cili pred nastankom rakasiih tvort>. Tako sirokovnjaki kot najhopi način za zmanjševa-
nje nevarnosti razvoja rak^ svetujejo uravnoteženo prehrano, ki vključuje veliko sadja in zelenjave.
Kaj cigarete, nevarni so tiskalniki
Raziskava avstralske univerze je pokazala, da so nekateri delci, ki jih v zrak spušča tiskalniški toncr, lahko rakotvorni, Raziskava univerze v avstralskem Queenslandu
	
	
	
	1 '
siralske univerze jc testirala 62 modelov tiskalnikov in pri 17 odkrila močno izločanje dcicev v zrak. Popolna kemična anali/a Se ni bila opravljena, vendar so lîe-kaieri izločeni delci lahko rakotvorni. Med analiziranimi tiskalniki sta se za nevarne pokazala ludi IIP modela mo in 4250.
V Siriji odkrili 9000 let staro pokopališke
Sirijsko-japonska arheološka ekipa je nedavtu) na severovzhodu Sirije odkrila 9000 let staro pokopališče. Pokopališče sc nahaja v kraju Ein al-Karkh v pokrajini Idlib. 3.^0 kilometnîv severno od glavnega mesta Damaska.
Najdba priča o starodavni sirijski družbi, hkrati pa kaže na prehod od velikih poljedelskih vasi do itradnje prvega mesia. je dejal vodja sirijske arheološke ekipe Ja-
mal Haider
Na pokopališču so našli 20 odraslih okostij, poleg katerih bili zak<'pani glineno orodje in kamnite sklede. Izkopavanja so v pokiajitii začeli že pred desetimi teii. V tem času so odkrili osianke številnih vasic in naselbin iz novejše kamene dobe (XOOO do 5000 lel pred našim štel je nO.
Odkrili množično
grobišie
dinozavrov
Amaierski paleontolog iz Švice je z odkritjem dveh ostankov pla-leozavrov morda nalete] na naj-
je pokazala, da bi delci, ki jih v zrak med tiskanjem izpusii laserski loner, lahko poškodovali pljuča, piše BusinessWeek, Za pljuča morda tiskalniki niso nevarni nič mani kot cigaretni dim. Kkipa av-
vcčje "množično grobišče" dinozavrov v Evropi. Ostanke dinozavrov so odkrili med gradnjo hiše v švicarski vasi Frick, kosli pa nakazujejo, da je lamkanjšnje naj-dbišče veliko večje, kot so sprva domnevali.
"Območje najdb bi lahko obsegalo kar kilometer hi pol površine, kar je največje lovrsinn naj-dbišče v Evropi," je povedal Martin Sander, paleoniolog na univerzi v nemškem Bonnu. Območje najdbišča v Fricku je naj bi po Sanderjevih dí^mnevah skrivalo okoli 100 ali več dinozavrov,
Plate oz avri so bili miroljubni rastlinojedci, ki so od repa do glave merili do 10 metrov, okoli pa so se po domnevah znanstvenikov premikali v velikih čredah pred približno 210 milijoni let, ko je Švico prekrivala puščava. V Nemčiji se sicer nahajala še dve večji najdbišči lovrsinih dinozavrov, vendar laiko o njihovem obsegu le ugibajo, saj na enem uajdbišču Sloji mesto Halber-stadt, drugega p« prekriva gozd.
I

Šoštanj za center
Ni čudno, da si Soè-tanjčani žellja, da bi bili center Saše. Saj se tudi gospodarsko vse bolj krepijo. Če ne drugega, vsaj Gorenje sem seli najbolj udarno proizvodnjo.
Čakajoč na euro'
Čeprav smo kot država že pred časom vstopili v Evropo, mnoge slovenske občine na svoj pravi vstop se čakajo. Da bodo za svoje projekte ob svojih evrih dobile še evropske 'eu-re'. Eni pravijo, da je lažje vstopiti kot od tam denar dobiti 1
Nelogično
Ko eni pravijo, da naj bi cesta tretje razvojne osi območje, skozi katero bo potekala, povezala, dru^ želijo, naj jo razdeli. In to čim bolj po sredi. CIm bolj proti zahodu, cim dalj od predvidenega centra.
Za E še niti A
Kljub velikim prizadevanjem na področju E^storitev marsikje niso naredili še nití A.
Ni vse «sto cisto
Kako lepo bi bilo, če bi se stvari v Saši lahko tako enostavno izenačile: čisti dobiček je manjši, čista izguba pa večja in smo kvit« Žal le ni vse čisto tako vseeno.
Gorenjevo povečevanje
Zaradi povečanih poslovnih aktivnosti so v Gorenju povečali tudi upravo. Delavci pravijo, da bi lahko kaj podobnega bolj veljalo tudi zanje. Zaradi več delovne aktivnosti naj jim povečajo plače.
Svoboda!
Podatki kažejo, da se število porok v Sloveniji vendarle povečuje. Pa tako smo se borili za svobodo!
Naš otok
Ne vem, če bo naša vlada zdaj spremenila sklep o gradnji otoka pri Izoli. Saj cerkvi nismo vrnili blejskega otoka. Še ne.
v dilemi
Res ne vem, ali naj bom vesel, ali naj me skrbi, da se naša vojaška obveščevalna služba vse bolj krepi.

MED NAMI
Sobota je (skorajda edini) dan za obisic tržnice
Poletno mrtvilo se je rahlo poznalo tudi na obeh velenjskih tržnicah - Branjevke in branjevci pravijo, da smo Velenjčani prijazni kupci
Bojana Špegel
Velenje - /n lep čas jc zagoiovo v sHiTicni središču mcsla najbolj Živahen Jaji v tednu sabol«. A le dt>-poldne, žc popoldne se včasih /di, kol da meslo spi. Sobolni dopoldnevi pa so drugačni tudi /au>. ker je 10 čas. ko se že navadili, da /aživi ludi ir/nica. Ne le ena, imamo dve, le nekaj nielrov <iddaljeni med saho, lina je ir?jiica, ki naj bi jo žc nekaj časa /daj /daj /aprli, ker jo Kodo porušili in na njenem mesiu zgradili sodobno positjvno stavbo / novo, pokrilo trànico, druga pa kmečka iržnica, ki v airi-ju KSCVia deluje pod okriljem MO Velenje. V soboio. še vedno v času kolektivnih dopustov, ki bt>do dolino spel napolnili ^elc vieh dneh. sem obiskala <^bc.
»Stara^< tržnica ponuja vec
Jutro ni ka/alo poletnega obraza, vem pa, daje na ir/nicah največja in najbogatejša ponudba okoli 9. ure. Pred ledni, ko so na «staro« ir/nico vozili sveze breskve 12 Goriških brd. se je /godilo, da jih je do le ure že zmanjkalo, /ato sem jo, / dežnikom v roki. na tržnico mahnila že ob tej /a mnoge zgodnji uri. In ravno la-kral se je malce zjasnilo. Mcslo sploh ni bilo prazno. Ljudi jc bilo sicer manj kot ponavadi, pa vseeno ne malo. Najprej sem šla na staro tržnico, kjer večino prodajalcev srečujem vsaktî soboto, saj se pogosto sprehodim po njej. To-kral se najprej ustavim pri «>mcv jem« prodajalcu bučnega olja, ki ga že naglas i/daja, (xl kol je doma. Vseeno vprašam, od kod prihaja. t>l2 Ljutomera.« pove Božo Vi a vri n in doda, da ima doma do-
m ..
Božo Mavrin
kaj veliko kmetijo. Do pred kratkim je obdeloval kar X5 hektarov zemlje, odkar se je usmeril v pridelovanje zelenjave, pa jih obdeluje n. «v Velenju najbolje prodajam bučno olje, ki ga že dobro p<iznajo. Lahktî rečem, da imam redne stranke, liodim ludi na celjsko iržnico, pa moram reči, da raje prihajam sem, k vam. Ljudje so tu bolj prijazni, manj komplicirajo.« i/vem. Navržem nekaj o suši In pridelku buč in bučnega olja. »Imam namakalni sistem, /ato lega k sreč: ne čutim. Posejem po X hektarov buč. malo manj kot tri kilograme pa potrebujem za 1 liter olja. Vsakih 14 dni pri nas stiskamo sveže olje, /Mo irdim, daje kvalitela dobra.« Med pogovorom seveda k stojnici prihajajo kupci, Stročji llžol? Po 4 cvm ga ptmuja. Ker ga jc menda letos tnanj kol prejšnja leta.
Branjevka iz Cîoriskih hrd ima ta dan ves čas stranke. /a(o si rezko najde čas za pogovor Ponuja sveže slive in fige. Oboje hiln'> izginja. saj ima v meslu že stalne si ranke.
Potem se odpravim k stojnici, kjer že dolgo poznam obraze. A le na vide/. Milan in Darja Ograj-šek imale kmelijo v Galiciji pri /alcu, íNa$a kmetija jc srednje velika. Travnikov in rîjiv je 4 hektare, X pa imamo gozda. Že dolgo prihajamo k vam, na velenjsko tržnico, kjer prodamo večji del viška pridelkov. Oba z ženo rada prihajava sem, kupci so prijazni, ne preveč zahtevni. Imamo tudi stalne stranke, vedno pa prihajajo še nove. V teh avgustovskih dneh
Bornarda Pecník
p(mujamo največ paradižnik, šolalo in drugo svežo /elcnjav<). Se vedm» prodajamo na lej tržnici, ker na novi, kmečki, nismo prišli zraven, /di se mi pa ludi. da so stranke na slaro tržnico dobro navajene. Mi smo z obiskom zadovoljni. Poleti prihajamo ludi večkral tedensko, čez zimo pa ob petkih in sobo lah.«
Bernarda Pecnik je i/ Pemo-vcga v Veliki Pi reši ci. Na tržnici skoraj nikt>li ne prodaja sama. vedno ima s seboj šc kakšno mlado moč. Tudi tokrat. »Prihajam vsako soboto, saj jc to žc hišna tradicija. Kar ."^0 let že prodajamo na tej ir/jtici, začela pa je moja lašča. Naša kmetija je hribovska in ni prav velika. Kar pridelamo in ne pt> rabimo doma, prodamo na lej lr/J3ici. V teh dneh imamo veliko sadja in zelenjave, stranke zelo iščejo krompir «kifelj« ali ^kres-nik«.« Ob tem me zanima, kako oblikujejo cene. In izvem, da se zanje odločijo, ko vidijo, kakšne imajo drugi. Vpliv konkurence je velik. »Pazlm<i pa. da so cene primerne. drugače kupci odidejo.« mi šc ptjve prijazna Bemarda. Ne molim je več, kar je nekaj strank že čakalo, da pridejo na vrsio. Stv botni utrip na stari ir/nici lahko tokral ocenim za dober in kot po navadi živahen, čeprav mi branjevci zatrdijo, da se čas dopustov pri prometu krepko pozna, pogrešam pa sveže giibe. ki jih tu lahko pogosio najdemo v ponudbi. -Ne rastejo.« izvem. Kadar rastejo, se namreč v gozd odpra-
Miian in Oarja Ograjšek sta ena redkih, ki na "Stari" tržnici ne prodajata ie ob sotfotah.
Poleti prihajata večkrat, cez zimo ob petkih in sobotah.
OŠ Miha Pintajja Toleda. »Vidiš. včasih nama je kuhala, sedaj pa kupuje pri meni,« pove Malči. Kuhala pa je tudi šlevil-nim tabornikom v Ribnem. Ja. dvanajst let sem hodila v Ribno,« ki temu doda prijazna kuharica. Malči pa mi pove, da rada prihaja na tržnico tudi zato, ker je rada med ljudmi, pa tudi izkupiček da ni slab. Tatjana Kocman s kmelije Aber-šek. ki se ra/.prostira nad Hudo Luknjo v Paki, ta dan na isti stojnici ponuia nekaj zelo zanimivih pridelkov. »Naša kmetija je že od leia 2004 ekološka kmetija, kar se na cenah, kljub strogim kontrolam in dražji proizvodnji, še ne pozna. Ljudje po mojem o tem ne vedo dovolj. Danes recimo ponujam hruške pulnwke. zelo staro sorto, pa domače rumene slive ah laške češplje. Poznani pa smo ludi po pekovskih izdelkih iz pirine moke. ki so primerni ludi za tisle, ki so alergični na belo moko. Tudi pira je ekološko pridelana na kincliji. kjer je bil doma moj mož, saj je mi doma ne sejemo. Počasi nas spoznavajo tudi Velenjčani* Ni kaj, pridelovalcem zdrave, ekol<JŠko pridelane hrane, še ni lahko. Ljudic verjetno res še vedno premalo vedo o lem, zakaj je na pogled manj privlačno jabolko. ki ima ludi kakšno čnio piko, bi>li zdravo kot listo lep<), sijoče, polno škropiv. A tudi lo se spreminja. Tudi v Velenju.
Tabana Hocman, Malči Su&ec in Sonja Dvorjak prodajajo za i&to stojnico na kmečki tržnici. Tri kmetije so řako združile močit P^
tudi popestrile ponudbo.
vim ludi jaz. A prej preverhn na tržnici.
Kmečka tržnica je lepša; obisk pa ...
Ni kaj. Že pi>gled na stojnice na tako imenovani kmečki iržnici v air\iu KSC-ja je drugačen, Stojnice so nove, lepe. postavljene v lepem vrsincm redu. A utrip tu nikakor ni tako živahen kol na «sla-ri« iržnici. Prepričana sem, da tudi zato, ker zaradi sirogih pravii igre ne smejo prodajati prav vsega. kar pridelajo na svojih kmetijah. Ponudba je namreč vseeno lepa, vse dobro pre kontrolirano ... Zaniinivo mi je. ko opa/im, da so iri branjevke združile moči in blago ponujajo skupaj. I/Jcaže se. da eno od njih že zelo dolgo po-
znam. Malči Susec je bila namieč moja sošolka v osnovni šoli. Dolgo se nisva videli, vedela pa sem, da imajo doma v C?irkovcah veliko kmetijo. »Naša kmetija se po domače imenuje Črevarjeva. imamo 26 hektarov zemije; ker živimo na zelo hriboviicm področju, je cïbdelovalae zemlje 8, t^slalo pa je gozd. Cilavni vir dohodka je oddaja mleka, no, nekaj viškov pridelanega pa po novem prodajami» ludi tukaj, na kmečki iržnici. Pripeljem sadje, zelenjavo, domač kruh. ki ga pečem v krušni peči danes tudi sveže domače pecivo. Lahko rečem, da Imamo kar nekaj stalnih si rank, ki se vračajo vsako soboto.*
Ravno takrat se ob stojnici ustavi sedaj že upokojena kuharica iz
Korak bliže sejemskemu življenju
Šoštanj, I, avgusta - Nh Prešernovem trgu v Šoštanju, kjer so sredi prejšnjega meseca porušili zgradbi, namerava občina čez dt^bro leto urediti delno pokrilo tržnico. Z njo želijo oživiti nekdaj Živahno sejemsko življenje v meslu.
V začetku avgusta pa so tu postavili premično slojnico z zelenjavo, sadikami in drugo povrt-nino. Na kmečki tržnici bodo lahko občani poslej kupovali omenjeno blago vsak ponedeljek, sredo In četrlek.
mtp
Ponudba je bila prvi dan kmečke tržnice bolj skromna.
20 let kapele na Komnu
Prva kapela v komunističnem obdobju zunaj cerkvenih zidov
v nedeljo so pred kapelo s lova n skill svetnikov Cirila in Meloda na 1684 metrov visoki planini Komen nad Ljub-nim ob Savinji pmsiavili 20-letnico izgradnje kapele. Zahvalno mašo je ob somaševanju Ijubenskega župnika Martina Pušenjaka vodil mariborski nadškof dr. Franc Krambergêr, kije kar»ch-co ludi blagoslovil.
Vse navzoče je pred mašo pozdravil predstavnik ključaijev. svoj pozdrav je dodal tudi predstavnik planinskega društva, župnik Pušenjak pa je obudil spomin na dogodke pred dvema desetletjema. Gradnje prve kapele v planinah takratna oblasi ni gledala z naklonjenostjo, saj je bila utečena praksa, da
Kapela na Homnu je bila zgrajena v času, ko oblast takšnim dejanjem
ni bila naklonjena.
se bogoslužje opravlja /Jiotraj cerkvenih zidov. Šlo je za p{>memben dogo dek. ki ga je spremljal ludl radio Vatikan. Glavni poudarki homilije nadškofa Krambeigeija so bili vezani na svet-
niška brata Cirila in Metoda, predvsem pa je po nadskofiwilï besedah potrebno. da slovenski narod ohrani duhovno in narodno identilelo.
■ Bdi Mavric - Saviirjčan
14
POLETNO SREČANJE
16. avgusta 2007
Zdravnica 24 ur na dan
Pogovor z Urško Bačovnik, zdravnico iz Šentilja; ki je omrežila predsednika Janeza Janšo in on njo
Mira Zakoàek
Urško Bbčtwmk. partnerko predsednika slovenske vlade Janeza Jitní^c, smo želeli prcdsinviii v Nasciu ćasu žc pred novim le-lom. ko se jc /elo visoko uvrstila na nasi lestvici naj osebnosîu a se lakrat v medijih ni želela pojavljati. A'eliko zanimanje mcdiiev zame takoj potem, ko sva si z Jano-Aom privatno ogledala predstavo v ljubljanskih Kri/ankah. mc je presenetilo in ga tudi nisem povsem ra/umela. Predvsem nisem razumela, da so nekateri zaceli nadlegovali moje starce in prijatelje. Meni se /di to nesprejemljivo, saj oni nimajo z Janezt>vo službo nič skupnega, /a preprostega človeka, ki medijev ui vajen, je to velik šok, a
Seveda pa se Urška v svoji novi vlogi medijem ne more povsem i/t)gnili in v teh poletnih dneh, ko tudi sama 7 Janezom preživlja dopust v Trenti, je privolila v pogovor.
Kmalu je vedela, da bo zdravnica
Urška je d eve t in dvajset letna Vele nj čanka, živi v Šentilju. V tem okolju jo poznajo kol preprosto dekle, ki se tudi sedaj, ko tia javnih prireditvah spremlja predsednika vlade, ni prav niC* spremenilo. Res je prijazna, prijetna in ne-i/.umeiniC'cna sogovornica, ki najraje govori o svojeai delu.
Opravlja specializacijo iz družinske medicine in je iako skoraj vsak mesec zaposlena na drugem oddelku, v drugI bolnišnici. »Mladi zdravniki smo kot ptice selivke.« Tako opravlja delo v Zdravstvenem domu Celje, Splošni bol-
nišnici Celje, Kliničnem centru v Ljubljani, na Onkcjloi^kcm institutu. trenutno pa je na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Vzporedno z delom nadaljuje podiplomski študij nevroeiidokrinologije. »Nekaj časa sc želim ukvarjali z urgentno medicino. Mislim, da bi jo moral 'dati skozi' vsak zdravnik. Zdravniški poklic je pač takšen, da si zdravnik 24 ur na dan. Ko gres po cesti, nikoli ne veš, kdaj bo nekdo pred tabo potreboval pomoč. Velikokrat o tem razmišljam tudi n\ed hojo v gorah, sploh ko srečam kakšnega slabo pripravljenega in preveč zagnanega planinca. Ce nimaš izkušenj iz urgence, je lahko to velik priiblem,« pravi Urška, ki jo je za studij niedicine navdušila leto starejša prijateljica Mojca, sedaj tudi že mlada speci-alizanlka pediatrije. »V tretjem letniku gimnazije sem vedela, da bom zdravnica, čeprav do takrat o tem nisem razjnisljala oziroma niti pomislili nisem upala, da bi to lahko bila moja pot. Te svoje odločitve doslej nisem nikoli obžalovala in danes zelo dobro vem. da je to listi poklic, ki si ga želim opravljati, ki me osrečuje.«
Pot do postavljenega cilja pa vseeno ni bila povsem cnostavna. Maturo je sicer opravila z odliko, a z manj kot eno točko premalo, da bi bila sprejela na medicino. Spodletelo ji je pri višjem nivoju u matematike (na teslu se ji je pokvaril kalkulator), ki jo je od vseh predmetov najbolj oboževala in ji jc najbolj ležala. Tako je bila končna ocena le 4. Tudi obe profesorici materaaiike» Ledin-škova in Fraiîcetova, sta ji 5>stali v lepem spominu. Že v jesenskem roku. ki je namenjen predvsem tisilni. ki kakšnega predmeta ne opravijo pozitivno, je izboljšala svi)jo oceno. »Zelo dober prijaielj Matija ižerdin iz paralelke je kar precej avgustovskih popoldnevov prikolesaril v Šentilj» da sva skupaj reševala matematične uganke. Predvsem je bil moj veliki zaveznik.« A to ni već pc^magalo. V jesenskem roku se na medicino ni bilo mogoče vpisali, Urška pa je na drugo mesto napisala novinarstvo, za katerega pravi, da se ji je
zdelo podobno medicini v tem, da je delo povezano z ljudmi. Verjetno ji je bilo zanimivo tudi zato, ker je osnove tega poklica sp<v znala že v osnovni šoli. ko je sodelovala tudi pri pripravi ekoloških oddaj za Radio Velenje pod vodstvom učiteljice Marije Savor. To svojo učiteljico je imela tako
sobo v študentskem domu In se vrnila domov v Šentilj. Starši so bili seveda slabe volje, predvsem pa skupaj z mano žalostni. Zame je bila to težka preizkušnja«
Tř>da leto, ki gaje nato preživela, jc bilo za njeno nadaljnje življenje še kako pomembno. Nabrala si je velikcî izkušenj, srečala
Med MoénjSm dopustom v Trenti
rada. da jo je pogosto obiskovala še polem, ko jc bila že na gimnaziji. Pristala je torej na novinarstvu. »Talcrat mi je bilo že kristalne) jasno, kaj si želim. Vendar pa so starši želeli, da ostanem v sliku z učenjem in študijem. Tako sem se vpisala na novinarstvo. Po treh mesecih pa sem se dokončno odločila, da tu ni nioje ntesto in bila sem še bolj kot kdaj prej odločena» da hočem biti zdravnica. P<v spravila sem svoje stvari, oddala
mnogo krasnih ljudi, razširila znanje, obogatila spoznanja. Najprej se je odločila, da mora nekaj zaslužili. Tako si je poiskala delo na velenjski bencinski črpalki (na drugi proti Celju, kije bila /grajena ravno takrat), kjer je dciala vse, tudi čistila šipe. Toda hitro je ocenila, da je pametneje, da stori kaj zase, in ker je bila angleščina njen 'najšibkejši člen', si je v Londonu nasla družino, pri kateri je skrbela za enajst- in petletno de-
klico, Zelo so se nave/ale. tudi zato, ker jima je pol leta pred njenim prihodom nepričakovano za rakom umria mami. in še vedno se ohiskujej<n Tu je obiskovala lu-di tečaj angleščine in svt^ie zjianje izp<ilnila tako, k(H bi ga doma le težko. »Ko sem se po štirih mesecih vrnila, sta me starša na letališču pričakala s pošto. Bila je iz Univerze - sporočilo, da sem sprejela na študij medicine.« V tem letu pa se je navdušila nad jadranjem in izpopolnila veščine smučanja.
Sledil je trd študij medicine. Prva tri leta se mu je v celoti posvetila (padla ni ua nobenem izpitu, pa tudi nobene šestice ni di>bila), potem pa je našla čas za priložnostne zaslužke. »Delala sem preko študentskega servisa, vse mogoče. lloiela sem biti neodvisna.« Najljubše je bilo delo hostese v Cankarjevem domu, kjer zaslužek ni bil nič posebnega, a si je predstave in koncerte lahko ogledala brezplačno.
Zdaj je torej mlada zdravnica. Lepe spomine ima na prakso, ki jo je (ïpravljala v velenjskem zdravstvenem domu. Pavla Groš-Ija, kije bil njen mentor, zelo ceni. »Je tako človeški. Pa tudi za druge lahko to rečem, še posebej za doktorja Friškovca, s katerim sem delala v urgentni ambulanti.« V velenjskem zdravstvenem domu ima Urška tudi svojo osebno zdravnico. Urastnikova, ki jo prav tako zelo ceni. Praksoje seveda opravljala tudi drugje in za večuio zdravnikov meni, da delo opravljajo s srcem, zato jo splošni medijski linč zelo motL »Zdrav-nik mora biti predan svojemu p(v klicu, opravljaš ga nenehno. Svoje paciente spremljaš v mislih noč
in dan. Ko ljudje zvedo, kdo si, ti razložijo svoje težave, in ko na primer \adiš prometno nesrečo, veš. da moraš pomagali ... Tudi moja izkušnja iz druge strani pi> vezana z očetovo operacijo srca, je bila zuîlo pozitivna. Prepričana sem, da smo zdravniki dovolj strokovno podkovani in predani svojemu delu. Vsaj večina. Nas je pa premalo, lako mora nekdo, ki dela v ambulanti, na dan pogledali 70 pacientov, Normalno hi bilo 20. Tudi v bolnišnicah je tako. Zalo ni čudno, da največkrat ni časa za tisto, kar je prav tako nujno pri delu z bolniki. Topel človeški odnos, ki bolnika prmiiri in mu vlije zaupanje, ki mu predstavi bolezen tako, da jo razume in ve. kaj lahko in mora tudi sam narediti.«
Za hribe jo je navdušil 0(e
PiUeg poklica, ki mu je predana, ji zelo veliko pomeni tudi alpinizem. »Z očetom sva marsikdaj hodila v hribe. Privzgojil mije Iju-l>e/iin do gora in že takrat sem še posebej uživala, ko sva hodila po skalah,« se spominja. Kasneje, kt) je bila ŽJ5 na fakulteti, so z družbo plezali v plezališču. Takrat si je zaželela, da bi znala malo več, ttv liko, da bi lahko gore obiskala tudi ivvimi z derezami »Niti sanjalo se mi ni, da bom tako 'noter padla',« pravi, Kasneje se je pridružila Alpinističnemu odseku Ljubljana Matica, opravila alpinistično šolo in po treh letih izpit za alpinistko.
No. hribi so tudi tisto, kar je zanetilo iskro med LIršk(í in Janezom. Imela sta skupne prijatelje in pred dobrima dvema leloma sta se spoznala prav tam. Tudi Ja-
Zdravnica v taboru
Urška si je zelo želela med tabornike, a domača vzg<»ja je bila trda in i>če ji do ki>nca gimnazije ni dovoljeval uhodov preko noči. Pošolskih dejavnosti pa iz íemilja. kamor je vozil aviobus samo dvakrat na dan. ni mogla obiskovati. Zelja se ji je izpolnila šele lansko leto, ko jo je njen nekdanji pr^^fesor telovadbe '[one De Costa povabil v Ribno, kjer je delala kot zdravnica. »Bilo je Tantasiično skrbeti 7J& listih dvesto otrok, ki ccl dan prepevajo okoli svojih šotorov. To so za olmke odlične in korislne počitnice. Velenjske ta* bomike sem v Ribneni obiskala tudi letos,«
Tujci v Velenju
Da bi srečali tujce, nam ni pcv irebno oditi v tuje države. V našem mestu naj bi se vsako leto oglasilo okrog 35 000 tujcev, največ v poletnih mesecih. Obiskovalci sploh niso samo iz Evrope, prihajajo tudi iz drugih držav - Avstralije. Japonske, Amerike: lo poletje se je tu usiaviliudi Južjioafri-čan, ki si je zadal cilj s kolesom prevoziti vse celine. Turistov je veliko. 7.ato ne bo presenečeiije, če nas v mestu kdi> t)govori v angleščini in pmsi za kakšen nas"vet.
V hotelu Paka naj bi bilo v zadnjih devetih letih nastanjenih mnogo gostw s celega sveta, lu ostajajo za zelo različna obdobja, katerih dolžina je odvisna od namena bivanja. Poslovneži se zadržijo krajši čas - povprečnt» 1,9 nt> či, športniki pa 7Z svoje priprave
pijrabijo več dni in so nastanjeni tudi do tri tedne. Obisk hotela se razlikuje glede na sezono. Športniki dodobra izkoristijo poletne mesece vse do septembra, spomladi in jeseni pa hotelske sobe zasedejo poslovneži, ki se udeležujejo seminarjev. Direktor hotela Paka Stanko Bniiišek je povedal tudi, da " športniki najpogosteje prihajajo iz Italije, s Poljske • skratka, res iz različnih držav svota. Posebej usmerjenega irga nimamo. Naš glavni namen jc. da so gostje z bivanjem zadovoljni. Veliko se jih vrne, saj Velenje na začetku na videz pcmuja malo. To je dobro, ker so zaradi nizkih pričakovanj gostje, potem ko pridejo, toliko bolj zadovoljni"
Kakšne izkušnje imajo s tujci, je povedala tudi Barbara Pokorný, višja svetovalka za mrizem in promocijo na Mestni občini Velenje. ^ poletnih mesccih opažamo veliko tujcev. V maju in juniju Si> tu v večji meri Nemci in Avstrijci -dosii jih prihaja z motorji. V avgustu nas obiščejo Angleži. Nizo-
Barbara Pokorný: "Se vedno Je zelo atraktiven kip Tita,"
zemci, Italjani. Vsi obiskovalci se na Turist ičnoin formacijskem centru ( TIC-u) veliko oglašajo. Ocenjujemo, da 60 % obiskt)val-cev povprašuje po splošnih inlbr-macijah, kot so nastanitev, dobre gostilne in prireditve. Okoli 10 % pa je lakih, ki povprašujejo tudi po drugih krajih po Sloveniji. (îre predvsem za tisle, ki pridejo v Velenje u več dni in bi si radi pogle-
Sfdnko Brcinsefc "K nam prihajajo gostje s cetega svetal
dali še kakšen kraj v Sloveniji. Nekateri pridejo samo po publikacije, ki jih pri nas ne manjka." In kaj pri turistih zbudi največ zanimanja? Na prvem je gotovo Muzej premogovništva Slovenije, za njim pa Velenjski grad. Obiskovalce presenečajo tudi lepo urejene sprehajalne poti in mogočnen kip maršala Tita. Brez fotograllje
Muzej premogovnisva je ena najbolj iskanih turističnih točk.
slednjega se iz mesta ne (Odpravijo. Na nC-u pravijtJ tudi, da je za turiste prijetncj presenečenje, da skoraj vsi Velenjčani govorijo angleščino.
Četudi se samim prebivalcem mesto včasih zdi dolgočasno, jc turistično zelo zanimivo in vzorno urejeno.
Še več tujcev bo Velenje obiska-
lo konec septembra, ko bo tu potekalo evropsko prvenstvo cvetličarjev. na katerem bodo sodelovali državni prvaki in njihovi spremljevalci iz kar 19 evropskih držav. Ce torej želite spt)znali koga iz drugo države, kol je Slovenija. bo ta čas za to gotovo veliko priložnosti.
■ Tjaéa

POLETNO SREČANJE
Urška in Janez sta se spoznata v "stenah*', fam se Še vedno počutita zeio doma. Posnetek je s konca fetosrr/ega
vzpona na Trigiav.
nez se je z alpinizmom začel ukvarjali ko; éludent in opravil celo nekaj prvensiveoih smeri, kasneje pa s> priMe i^lcvilne oh-vc/nos|j in tako so osiali hribi le Se /a redke podarjene dneve. Zdaj Sla v hribih vedno, kadar najdda čas. Vsako lelo prepic/.a-la tudi nekaj smeri. »Prav prijetno se dopt^Injujcva. Janez ima veliko i/kuî«iîj s knjsljivini lerenom. ki je zelo /naalen za našo Alpe in je včasih celo '.czte premagljiv kot pa visoke sirme sicne. .la/. pa sc uspešneje povlecem čez previs in kakšno te/jo oviro.« To poletje, ki ga preživljati^ v Trenti, sta se med drugim udeležila vsakoletnega pohoda na Skrlaticn in sveCanos-li oh SO-ltítQíci smrii Jaki^ba AJja-na Kredarici. Oh icj priložnosti sla skupaj s Mihom Kuharjem in Drejcem KarniCaijcm sple/ala prek Rcvcrns stene, preniai^ala Kratko nemško smer in nadaljevala če/ ZaKirogove police v Slovensko snîer, nato pa po severnem grebenu na vrh Triglava.
Janez obožuje Treitio. obdano z visokimi» nevarnimi» a tudi lako omamnimi hribi, dolino z redki-
mi kmetijami in majhnimi tropi ovac. 'Ija se umika, kadar poirc-buje mir, če le najde cas za lo. To samotno okolje med slarodavni-mi vršaci je vzljubila ludi Urška, in če se le da. mu sledi. >>Tu je res lepo. in čeprav je Izvcti sezone zelo samolno. je na svoj način vedno polno življenja. Največkrat jo peš mahneva po kakšni od mulai-jer, mijno številnih nemili ostankov prve sveicjvne vojne, ki je močno zaznamovala te knje. Letos so v Posočju odprii prvi del
Poti miru. ki povezuje kraje prav preko osiankov in spome-nikiiv Soške fmnte in pelje mimo številnih muzejev na pn> stem, Junija sva se povzpela na Baviki Grintovec. kamor iz Bavšice vodi ena najtežjih in najlepših markiranih planinskih poli. Julija sva skupaj s priiateljema Mihom in Sašo preplezala severozahodni steber Srebrenjaka. kije plezalsko pravi ideal. Občasno sede va tudi v kajak, kar gre Janezu veliko bolje od rok kol meni. Pozimi nama je celo dvakrat uspelo, da sva smučala na Kaniuu. k.ior je zima še potem, ko je nižje že pomlad.«
Življenje, polno sprememb
Seje Urški življenje, odkar je udarna spremljevalka predsednika vlade, močno spremenilo?
»Življenje sc močno spremeni že, k(i dobiš novega partnerja. ko začneš nov txjnos. Meni seje življenje spremenilo predvsem zalo. ker sem dobila v (em času redno službo, ki mi zaptîlnjuje dneve, pogosto tudi vikende. Sprememba zame je ludi ta. da me ljudje v službi ali na cesti spoznajo. To ni vedno prijetno, a se moraš s tem sprijazniti, na nek iiačin sprejeli in odmisliti. Drugače pa se moje privatno življejije ni bistveno spremenilo.« Svojega partnerja Urška ceni in spošiuje in pravi, da je kljub njegovi veliki obremenjenosti. ki se je v času, odkar se p(v znala • veijeino zaradi bližnjega predsedi)vanja Uvropski uniji, vsaj podvojila, deležna dovcîlj p(v zornosti. >Ni važno, koliko časa si s kom, nekateri so skupaj ludi
Nepozabna leta no velenjski gimnaziji
»Ta leta so bila res krasna. Letos mineva 10 let od naše mature. Resnično upam, da se bomo srečali Razumeti smo se odliCno In ležko smo se razšli. Tudi na prolesorje imam lepe spomine. Danes lahko mirno rečem, da smo na tej gimnaziji dobili odlično popotnico za življenje in ogroniuo zjianja. takt> da je bil sk(jk v študijske klopi blag. V gimnazijskih letih sem se prvič srečala tudi z razlsko valnim delom. S sošolko Urško Glinšek sva izdelali raziskovalno nalogo o tem. kako vpliva otiesnažen zrak - predvsem zaradi šoš-lanjske termoelektrarne - na rast kmetijskih rastlin. Nisva bili pi> sebcj nagrajeni, a projekt sva zaključili in rudi dokazali, da so vplivi škodljivi. Ta naloga jc biJa tudi eden od razlogov, da sem bila predlagana za 7.om\() stipendist ko. Po opravljenih preizkusih sem jo prejemala do konca študija.«
celc dneve, pa živijo drug mimo drugega. Midva imava malo časa. 3 k(5 si ga vzameva. narediva odklop in sva drug z drugim.« Bo poroka letos? Misel nanjo napolni že itak nasmejano in razposajeno Urško s pt^polno milino. »Sem razmišljala, kaj bi vam na takšno vprašanje odgovtmla ... Poroka bo, seveda bo, ni pa nujno, da letos. Ko bova določala njen datum in '<0 se bova odločala za otroka, bo to izključno najina zasebna stvar in pri tem nikakor nc misliva upoštevati nobenih drugih interesov.«
O politiki se ne pogovarjata veliko
Urška je sprem Ijala svojega pannerja že na kar nekaj uradnih srečanjih. V tej novi vlogi se dobro znajde in tudi odlično počuti. Pn'a preizkušnja je bila Savdska Arabija, kjer so ženske brezštevil-nili. nam tako vsakdanjih pravic. Culo trgovine in pon)čnc zabave
Na prvem tekmovonju Adventure race
/elo rada se Urška spmninja tudi svojega puslolt>vskega Ickm v vanja, prve tekme Adventure race pred šestimi leti v Velenju. »K> legi s taksa so me prepričali, da gre /a pusii)kwsko itî raziskovalno lekmovarye. Niti sanjalo sc mi ni, da ho tako naporno. Ta tridnevna avantura, ktj smo prehodili 160 km, vmes pa plavaiL se spuščali po vrvi, kolesarili, iskali prehode skozi jamo in Kamniško-Savinj-skc Alpe. se spustiD s kanuji in splavi po Savinji, je bila sicer krasna prcizkuštija. pri kateri se zaveš, kaj vse zm^jrei tudi takrat, ko misliš, da nič več ue gre. Organizatorji iz taborniškega rodu Jezerski zmaj so s to sedaj že tradicionalno prireditvijo, v katero vložijo veliko truda, ime Velenje zagotovo naredili širše razpoznavno. In vsako lelo jim uspe bolje.«
oblačila si kupuje in plačuje sama. Pri tem je izjemno iznajdljiva. pomaga pa ji tudi seslrična, ki ji marsikaj sešije. lino njenih prvih zagat pa so rešili prijatelji, ki so ji poklonili obleko plelenin Draž.
/daj ji je seveca veliko lažje, saj je spozjiala že številne žene predsednikov vlad, )ned kaierimi je, zanimivo, kar nekaj zdravnic. Prav vse imajo svoj poklic in svoje kariere. »Siccr pa jaz svojega
mo bomo dobili v jeseni po volitvah predsednika. Z Janezom sTa se srečala čisto drugje, nikakor ne v njegovem poklicu. Jaz ga spreje^ mam najprej kot partnerja, kot nekoga, ki ga imaš rad in sodi v rvi^je zasebno življenje. Seveda pa je res, da moraš, če imaš koga iskreno rad, sprejemati ludi njcgch vo službo. Tu ni izbire, će bi hila, jaz lega ne bi izbrala. O polliiki se ne pogovarjava veliko, Seveda pa se kot partnerja pogovarjava o
so organizirane poscivîj /ji ženske in posebej za moške. »?Prav čuden občutek je, ko prideš ua letališče, kjer so seveda sami moški pa tc nihče ae pogleda v oči, Moški prav tako ne smejo prvi ponudili roke. Vendar so se kasneje izkazali kot izredno gostoljubni gostitelji in prijetni sogovorniki ludi z ženskijii delom delegacijo. Ženske lam nisem srečala. Je pa Kuvajt nekai čisto drugega. Obe državi sta vsaka zase krasni.
V tujino potuje izključno takrat, kadar je posebej povabljena. Za to jemlje v službi dopusi In tudi
rKiklica nikoli ne bi zamenjala.« Z novimi prijateljica m i se odlično razume. Se posebej s kolegico zdravnico iz Cirčlje. Na začetku je bila kar malo presenečena, kako preprosti in prijetni so vsi ti ljudje.
Na nek način jo Urška druga prva dama v zgodovini samostojne Slovenije. Se tudi nanjo obračajo ljudje, kadar kakšne zadeve nc us-pejt) rešiti po ur.idni poti (lo je v svetu zelo značilna vloga prvih dam). »Nikoli se nisem tako pcv čutila, prve dame so žene predsednikov držav in drugo prvo da-
Med obiskom v Kuvajtu
marsičem in jaz (udi povem tako čisio po čltweško, po žensko, kaj se mi zdi prav in kaj rac njoti.« Naslednje predvolilno obdobje bo za Urško zagotovo zahlevno. Vendar pravi, da o tem pravzaprav še ni razmišljala, tudi zalo nc. ker nili pri Janezu ni opa/ila. da bi bil "obseden" s kakšno volil-tU) kampanjo. »Predan je trenutnemu delu, ki ga je dovolj. Skratka, midva se z volitvami ne i+>re-menjujeva, če se bo odločil, da želi kandidirati, pa bo imel tudi vso mojo podporo.«
Golte 2007
Zoisovi štipendisti letos raziskujejo rekreacijsko-turistični center Golte
l.etosîîji ERIC"0-v raziskovalni tabor za Zoisove štipendiste ima ba-zx) na Golieh. Prvič »zares« zunaj Šaleške diilina, a s prečudovitim piv g ledom nanjo.
Pisano druščino mladih raziskovalcev uspešno vodita, petletni prvi mož tabora, Klemen Kotnik in sveža v vodstvu, Helena Poličnik.
(»lede na prejšnja leta smo »bivalno« precej napredíwali in se poso úoblU. saj smo se t okr al preselili kar v hotel. Med drugim smo si v hi v lelu Golte »prisvojili« ludi del jedilnice, disci).... Skratka vse kar se trenutno dogaja v vrhovih turističnega bisera novo naslajajoče SAŠA regije, vsaj ironutno, obvladujemo mladi raziskovalci.
Ko smo v megii z gondolo prispeli do novega tedenskega bivališča, smo se seznanili s taborskimi pravili 1er jih kar hitro osvojili. Nato pa seje delo zares začelo. Tisto pravo. Raziskovalno,
A delo ni edino vodilo. Pomembno je druženje. Druženje med delom. Zabava in izobraževanje.
Ko smo premagali precej zahteven pohod smo se. kolje v navadi mastili s pršutom in drugimi dobrotaml.
Skraika. Začelo se je d(3bro, bolje, še boljše, B<^)je od pričakovanj. In v tem slogu bomo nadaljevali.
Prvi vtisi iz tabora
Kakšni so tvoji prvi «ttsi o taboru? Kaj je tisto kar n^boij pogrešaš?
Miha Pavšek. novinarstvo; Moji prvi vtisi sc:za d ovo U ivl Pogrešam svoj irampolin in svojo katano (op.samorajski meč za hude case), Pt^grcšam tudi svoj PS2 in Venecijo (op.veleiijski ka-
nč).
Diana Dr€v. alkemija: Na taboru mi je zelo všeč, najboljša je soba ***** (op.U2. da ne bo pomote), Všeč mije delo v skupinah. Poga*-šam pa sonček.
Živa Petkovšek. novinarstvo: Vtisi so pozitivni, Vse je kul, razen pipe so čudne pa vremena ni tapravega, Piv grcšam pa mamico in atiia :)
s. H.
MENiro^
f^SoiNi MVH
Artja Kotar, krasoslo^-
je: Všeč mije disko, lajne sohe pa dtibra hrana. Pogrešam svoj »pouš-tcr« (op. najprej smo jo razumeli, da pogreša pošiaijaJ)
Blanka Malus: Všeč mi je dobra družba io super mentorji. Pogrešam pa svojega mačka Mi kij a.
Simon Macuh, mentor: Ni mi všeč. da mi Petra tišči mikrofon pod nos (op. miže vemo) pa daje treba na žurki ćakat eno uro, da se z^^ćne plesat. P»)-stelje so vředu, všeč mi je planinski zrak in vsi taboriščniki. Pogrešam savno in rnasažo.
IWÍfjlíJ
Rudar začel prvoligaške
Nogometaši Rudarja visoko premagali novinca v ligi -Mujanovič kar štirikrat zadel
Po uvodnem krogu v 2. slovenski nogumcini ll^i so bílí gotovo najholj /jiiiovtîljni IJublLcIjí no^o-nicia v Veionju. Videli so pMVIjič-ni izid. rudarji sa zma^^ali kar s 7 : 0. Ccprav si) imeli i-é nasprotnika novinca v ligi, neizkušeno mašlvo u Novega mesia, ga niso v nobenem trenutku podcenjevali, ampak so vseh develdescl minul odi^jrali vvelikem slogu. To jc šc posebej ra/vesciilo trenerja Branka Oblaka, ki pa po visoki /magi ni bil prav nič cvforičen: "Vesel sem, ker so moji igralci rudi po tem. ko so imeli zmago ?.<i zagotovljeno, igrali zelo zavzelo in niolivirano. Očitno so z visoko zmago hoteli čim bolj ustreči gledalcem in jib 7. nji) priiegniii, da bi v večjem številu prihajali na tekme, kot so lani. Našo pravo vrednost pa bomo videli sele v soboto. ko bomo gostovali pri Aluminiju,"
Mo^vo jc v primeijavi s listim. ki je odigralo vecim) prijateljskih pripravljalnih lekem, dozivalo nekaj sprememb. Trenerje za prvega vraiaija postavil člana slovenske reprezentance do 21 Ici. 20-leine^a Safeta JaJiica, ki se je vrnil iz beograjskega Partizana. Z Rudarjem jc podpisal enoletno pogodba, lahko pa ga po pol leta zapusti, će bo na:§el nov klub v tujini. Taki> je hil Sebastjan Celofiga na tej tekmi drugi vratar, Ožbej Krpač pa jc nioral tekmo spremljati kot gledalec. Od prve minute pa je zaigral mdl 20-leini UroJ Korun, kije pos;>jeni igralec iz Celja.
Kakšne pol urc pred začetkom uvodne îekine nove prvenstvene sezone jo dež dodobra razmočil igrišče, »Taksno igrišče bn gotovo
bolj ustrezalo kakovostno slabšim gostom,« je nekoliko slabe volje dejal Rudarjev trener. Kol da seje njegova napoved uresničila. No-vomeščani so na samem začetku dvakrat nevanio napadli, rrisli do prvega kota in prisilili domačega vrataria, da je moral dvakrat zelo restuj posredovati. Pred koncem tekme so imeli še eno priložnost za častni gol. ko so domači po stalnih napadih izgubili /Mgo. Priložnost je dobil Leon Papež, ki je tekel /a podano žogo. Ihda hiîrej-
meni karton z m<ičnim in natančno odmerjenim udarcem z več kot 20 m skoraj preluknjal mrežo Aleš Jeseničnik. Nasprotnik jc bil povsem nemočen, domača zmaga zagotovljena, toda domači so nadaljevali silovite napade. V 34. minuti je niciral /jradi poškodbe z igrií^ča prvi gostujoči vratar Nikola Drku.sic. ki seje še posebej izkazal v 21. minuti, ko je s 5 metrov ubranil ^ogo Aleša Šmona. ler v 31. minuti, koje preprečil Muja-novičev gol. Kljub veliki premoči
laija. za sabo pa Petra Kfančarja. Ta ga je povlekel zj dres. moral zalo v slačilnico. z bele točke pa je bil zanesljiv Denis (Jrbič. Ob številčni prednosti je bilo samo le vprašanje, kolika >krat bodo gostje v nadaljevanju tekme še pobirali žogo i/ mreže. Morali sojo še trikrat, kar je bilo dovolj za najvišjo zmago prvega kroga. Bodo nogometaši Kudarja pravljico (z zmago) nadaljevali v soboio?
Rekli so:
Alen Mujanović: *Ne glede na nasproinika jc bila to zelo spodbudna zmaga za nadaljevanje prvenstva. Vesel sem tudi svojih šti-
Datnjan Trifkovič (ŠL 7) je bif ob Alenu Mujanoviću (št 9) najbcljèi igralec tekme, žoge Je
delil kot na krožniku. (Foto: S. Vovk)
ši je bil domači vratar, ki stekel ven iz kazenskega prostora, in jo pred njim odbil ter zadržal goste po uvodni tekmi na ničli.
Za pokušajo je najprej zadel Alen Mujanović, vendar mariborski sodnik zjiradi prebitka upravičeno nI pokazal na sredino Igrišča. Po lepi akciji Denisa Grbica in Mujanoviča je prvi gOí;tuj<ičo mrežo načel Damjan Trtfkovic. Na 2: C je po prekršku Mitje Bar-borića nad Mujanovičem za ru-
in trem zaporednim udarcem iz kola v zadnjih trenutkih prvega dela so se morali gostitelji zadovoljiti s skromnim vodstvom glede na ustvarjene priložnosti. Visoko motivirani so se vrnili iz slačilnico in po dobre pol minute igre v nadaljevanju je Mujanovič začel svoj bleščeči niz na natančno Trifkovičevo podaj<ï. Dobri dve minuli za tem je (spet) Trif-kovič sijajno podal žogo Mujanoviću, ki je imel pred sabo ie vra-
rib golov ter hvaležen soigralcem, zJasti Damjanu, za nesebične podaje. Se bolj vesel bi bil, če bi namesto 7 : O na eni tekmi zmagovali 7-kral po I : 0. No, šalo na stran. Na vsaki tekmi bomo poskušali čim večkrat zadeti; tudi v so ho to v Kidričevem, saj se želi-m<; vrniti v prvo ligo, ki si jo Velenje ob takšnem stadionu in možnostih za vadbo tudi zaslu/i,«
■ vos
Janko Uhteneker
Z visokimi cilji v novo sezono
Nova; mlada članska ekipa - Izboljšali so pogoje dela - Veliko skrbeli za medsebojno sodelovanje
l^e&na Glinsek
V	Nogometnem klubu Šoštanj imajo novo vodstvo, ki si je /a svoje delo začrtalo povsem drugačno pot, kot jc bila dosedanja. Za začetek so izboljšali pogoje dela. saj so uredih travno površino na igrišču 1er prostore na stadionu, kjer imajo sedaj sestanke in seje upravnega odbora.
Predsednik Janko Lihleneker jc za Naš čas povedal: »Delali želimo predvsem z mladimi in tako v našem kra^iu vz^iojlii dober rod nogo metašev. Zato smo jeseni naredili mladinsko šolo, ki jo vodi Marko Ntwak. V njej se nogometa učijo otroci, stari od osem do ^irin^sl lei. Radi pa bi naredili še eno selekcijo, to je U16, ki pa jo bomo najverjetneje dobili naslednje leto, ko bo generacija U14 prišla v UI6. Prepričan sem, da bo to ena boljšili generacij.«
Faik Koca. trener: »Za novo sezoni) smo pripravili kar nckai novosti, največja je v tem, da smo vsi veliko bolj organizirani kot prejšnje leto. tako vodilni v klubu kot igralci sami, Posledično so seveda tudi naša pričakovanja mnogo višja, kar pomeni, da se bomo poskušali uvrstiti v viSji krog tekmovanja. Siccr imamo trenutno kar nekî\j težav s poškodbami, vendar gre le za manjše zvine in natege, kar uspešno zdravimo s llzJoierapeviom.
V	ekipi imamo poleg dveh, irch izkušenih igralcev veliko mladih fantov, ki se želijo dokazati. Mislim, da so v lem naše prednosti pred tekmeci.«
Anel Jâhic: »»Mislim, da je bilo pripravljalno obdobje zelo uspešno. Največ smo skrbeli za kondicijo in gradili medsebojno sodelovanje, kar se mi zdi zelo pomembno. Pred prvimi tekmami moramo zato popraviti le še nekaj malenkosti, povezanih s taktiko. Naši cilji so torej upravičeno/elo visoki. Ciljamo namreč na zmago v ligi.<i
IProš Rošer: »Priprave so bile čisto običajne. Najprej stno poskrbeli za kondicijo, nato smo delali z žogo. Trenutno vadimo predvsem uigravanje moštva in študiramo taktiko. Od le sezone pričakujem absolutno prvo mesto.«
Faik Koca
Jahič
Uros Rošer
Žoga ni hotela v mrežo
v
Novinci v ligi, nogometaši iz Smartnega ob Paki, so v prvem krogu gostovali pri enem od favoritov za prvo mesto, Šentjurju - Huda poškodba Roka Jelena - V nedeljo z Malečnikom
Novinci v 3. vzhodni ligi • tiogometaši Šmartna -so v uvodni prvenstveni tekmi morali v Šentjur, k mt^šivu. ki želi napredovati v ireljo ligo. V igri gostov seje poznalo, da še niso uigrani, kajti trener Er-vin Polovšak ni imel od vsega začetka priprav na vo Ijo vseh igralcev. Njihi>v poglavitni cilj bo obstanek v ligi. Šenijurčam pa celo razmišljajo o napredovanju v drugo ligo, zalo so sc zelo okrepili. Med drugim je njihov novi igralec tudi Velenjčan llajdari 13aškim. ki jc bil tudi strelec drugega zadetka. Poznavalci drugo oziroma i ret je ligaš kega nogomeia pa vendarle ocenjujejo, da je največji kandidat za vrnitev v drugoligaško kiuikurenco Dravinja. Konjiča-ni so dosegli tudi najvišjo zmago v uvodnem krogu. V Rušah so kar s 5 : O odpravili domače Pohorje. Koliko veljata moštvu na kaj lahko upata, pa bo delno znano že po drugem krogu (lekma bo v soboto), ko bo v Slovenskih Konjicah gos lova I prav Šentjur.
Smarčani so tekm<j začeli dokaj spn)ščen<.i, napadalno in bili domačim enakovredni nasprotniki, vendar niso uspeli zatresli mreže. V 40. minuli pa so gostilelji izkoristili napako šmarške obrambe in Haj-dari Ba.škim je poskrbel za veselje med domačimi gledalci.
V drugem polčasu si^ g o sije popustili, v glavnem so se branili in le občasno poskrbeli za kakšen na»
pad. Dobro minuto pred koncem uradnega dela tekme pa jc zmago domačih potrdil Oskar Drobne.
Žal, uener Polovšak najbrž kar nekaj časa ne bo mogel v moštvo uvrstiti Roka Jelena, ki sije pri ogrevanju med polčasom zk)iuil ključnico.
Rekli so:
Ervin Polovšak, Irener âmartna 1928: "Po igri smo si zaslužili točko. Prejeli smo dva gola, drugega po moji oceni iz prepovedanega položaj a (ogled posnetka jc pokazal, da je bila sodnikova odločitev pravilna - op. p,), prvega pa po napaki naše ožje obrambe. Upam. da bo v nedeljo prišlo na tekmo čim več naših navijačev, od katerih pričakujem, da nam bodo z bučnim navijanjem pomagali da pridemo do prvih treh točk v novem prvensivu.«
Bo Ervin PoiovŠak takole nasmejan po tekmi 2 Maiecnikom7 (foto: vos)
v
Se dve
Elektrini
okrepitvi
Vodstvo Košarkarskega kluba Ekktra v sodelovanju s trenerjem zeli) aktivni) sestavlja ekipo za novo tekmovalno sezono. Enoletni pogodbi za igranje v članski ekipi sla v ponedeljek podpisala 21-let-ni in 194 cm visoki igralec (branilec) Mariborčan Žan Vrečko ter domači center Milja Goršek (206 cm). Vrečko je v preteklih šiirili sezonah nastopal za člansko ekipo Pivovarne Laško oziroma Zlatoroga, pred lem je uspešno igral tuci za mladinske selekcije lega kluba. Uiljcudcleženoc evropskega in svetovnega prvenstva za mladince, poleg tega pa je lela 2006 na tradicionalni prireditvi Dan slovenske kt)šarke prejel laskavi naziv zmagovalec v metu trojk. V zadnji sezoni je v Ligi UPC 'Idemach odigral 39 tekem, na katerih je v povprečju igral skoraj 22 minut. V tem času je dosegel v povprečju 8,7 točke na tekmi» ter temu dodal še povprečno 2,5 skoka. Izkušnje ima tudi z
SHiSi» Silili" S'éiiH;

.Kosajtorsklklub
lip
lïrtiS^ iLp«.
-

žan Vrečko
igranjem v Jadranski iigi ter v ULLB tekmovaf\iih. Po podpisu pogodbe je mladi igraicc iz Maribora povedal: "Vesel sem, da prihajam v dobro organiziran klub, v katerem bom imel dobre možnosti tudi za t)sebm športni napredek. S irenerjem Ivanom Sta-iiišakom sem dobro sodeloval že v preteklt)sti in mi je ujegov način dela zelo blizu. Upam. da bomt^ v prihajajoči sezoni dosegli dober ekipni uspeh in tako upravičili zaupanje treneda in vodstva kluba."
Mitja Gorsek
Mitja Goršek je nastopil za vse sclekcije kluba, od pionirjev naprej. V zadnjih letih je z izjemo sezone 2005/06, ko je nastop;! za ekipo Hopsov iz Polzele, ves čas igral za člansko ekipo kluba. Tako je v pretekli sezoni za EleUro Lsotech odigral 30 tekem v Ligi LÍPC 'lelemach, v kateri je v povprečju igral skoraj 12 minut ter prispeval 3 točke in 3 skoke na tekmo.

ŠPORT IN REKREACIJA
Tri dni vrhunskega rokometa
Od danes do sobote v Velenju in Šoštanju močan rokometni turnir - Trije državni prvaki, štirje udeleženci lige prvakov
Raki^melni luruir v spomini na encgH oU zaccinikov rokt>mcia v Šošianju, kamor segajo ludi /a-čelki Rokoinelnega klubn Gorenje, je lani zaradi poslovnega širjenja Rok<miolnuga kluba (îorc-nje dabi] jme Hummel Jamovi-
ranjc (Hrvaška), Pick Szcgcd (MudžarskaX Bjcringbro-Silkch-rog (Danska), Cinios iz Kopra in goslilclj RK Gorenje. Torej kar šest moštev.
Tokratni niemi)riai bo prežela ludi zgodba o Ôsti energiji. Cisin energija je slogan kandidature za l-vropsko prestolnico kulture 2012, mesta Maribor in pridruže' nih partnerskih mest, med katerimi je ludi Velenje. Omenjeni slogan je tudi letošnji slogan 10. festivala mladih kultur Kunigunda. ki sc uradno začenja ravno z zaključkom turnirja, v soboto, IX. avgusta. S tem sporočajo, da tudi Rokometni klub Cîorenje spostuje kulturov najširšem pomenu besede in da se zaveda besed - v slogi
je moč. Tako želijo s tem mezinárodním rokomeinim turnirjem dati svoj prispevek festivalskemu dogajanju v Velenju in navsezadnje tudi kandidaturi ah evropsko prestolnico kulture 2012 • Cista energija, saj ^port ni čisuj nič drugega kot prava Cista energija, fekmc bodo igrali v Velenju in Šoštanju.
V domaćem moštvu zaradi poškodb oziroma okrevanj po njih ne bo Pavla Bftškina. S^basljana Soviča, Uroša Lazarevica in Tiio-rna^a Gautsehija. .^len Blazevič in vratar Matevž Skok pa sla z reprezentancama Hrvaške oziroma Slovenije na mladinskem svetovnem prvenstvu v Makedoniji.
Na torkovi novinarski konforanci so spragovorili o dosadanjih pripravah prvaga moštva tar o ambicijah v novi takmovaini sezoni, Vec o tem v nasiadnjt štaviifa. Na siiki (z leva): Thomas Gautschif novi igraiec, Janez Živko, predsednik kiubaf Mitja Gavritoski, odnosi z javnostjot tvica Obrvan, trener, igraica Sebastjan Sovič in Matjaž Mlakar, (Foto: vos)
cev memorial. V zadnjih letih gre za enega najmočnejših mednarodnih tumiijev v Sloveniji, leios pa bo zasedba ^e posebno atraktivna. Trije državni prvaki, štirje udeleženci lige prvakov. Nastopila bodo naslednja moštva: Ivry (Francija),Zagreb Croatia Osigu-
Umik turnirja
Danes (četrtek), 16. avgusta. Rdsča dvorana
18.00 PlCKSzegad ZagrsbCO 20.00 Gorenje-ívry Jutri (petek). Rdeča dvorana Velenje
9.30 IvrySilkeborg
11.30 CimaS'PICX Sieged Športna dvorana Šoštanj. 13.00 Zâgreb-Qmos 20.00 6orenje-Silkeborg Sobota. Rdeča dvorana 16.30-tekma za 5. mesto 18.15-tekmôza3.mesto 20.00'tekma za 1. mesto
Tako so igrali
2.SNL, l.krog
Rudar - Ktka 7:0. Zavre - Aluminij 1 ; 2. Kriko - Bala krajina 2:1. Triglav Gorenjska - Mura 05 2:1. Zaçotje -Bonífika 1 ; 4.
2. krog. sobota. 18. avgusta: Aluminij -Ruddt. Krka - Zagoije: nedelja. 19. avgusta: Mura 05 - Bonifika, Bela Krajina -Zavič. Triglav G. - Krško (vse tekme ob 17.30).
Rudor-Krko 7:0
Velenje, Stadion ûb jezeru, gledalcev
40G. glavni sodnik: Slavko Víncíč {Maribor). Strelci: Tri[kovič(12). Jesenićnik 122), Mujanovic(48. 58. 73.89)Grbić (49).
Rudar: Saiet Jahič, Mijatović. Jesenićnik (od 67. Omeragić}. Mijić (oil 43. Senad JshićI. Kraljević. Korun. Triikûvic. Mu-jakûvié. Mujanovfć. Grbić. Šmon (od 52. Omladlč|; Ironr: Branko Oblak.
3.SNL-vzhod
1« krog
Tshnostroj Veržej - Koroška Dravograd 1 . 0. Creniovci -Trgovine Jager O ; 1 Po-
horje - Oravinja Û : 5. MU Šentjur -Šmartno t928 2:0. Malečnik - Kovinar Štore 3:1. Paloma - Roma 1:0, Stojnci -Odranfà1:2. 2, krog:
Šmartno - Malečnik (nedelje. 19. avguste ob 17.30)
MU Šentjur-Šmartno 1928 2:0 2.SNLHdjdari Be§kini(40).0$kai Drobne <89). Šmartno 1928
Pusovnik. funtek. Greiovnik. Ribič. Veler. Agic. Kolene. Vasià Podbreznik (od 84. Muharemovič). Plesnik. Podgoršek (od 73, Andri 5): trener: Ervin Po lovi ak.
O priložnostih razvoja turizma na jezerih in rekah
Jutri ob 10. uri se s posvetom na to temo v dvorani centra Nova pričenja tridnevni Mednarodni navtični jezerski sejem
Velenje - Da imamo v Velenju vclikii jc/erskih p<wr5iii, ki zago lo\o predstavljajo velik potenciál /.a ražcvoj luri/ma, jc jasno Žc dolga leta. O tem veliko govorimo, Uelamo nacrte, premika pa sc bolj počasi. Kaiasr koli že, od jutri dalje bo v Velenju polekal kar tridnevni 2. mednarodni navtični jezerski sejem. VeČina dogodkov bo prav ob Velenjskem jezeru, sejem pa sc bo pričel s sLroki^vniin po-sveUïm v samem središču mesta.
Posvet / uradnim naslovom i^Priio/.nosti razvoja turizma na
slovenskih jezerih in rekah bo ob 10- uri odprl velenjski /.upan Srečko Meh. Med udeleženci pričakujejo kar nekaj strokovnjakov za razvoj turizma z ministrstev in Slovenske turistične organižcacije. Tako bo priložuo^ii Slovenije na področju luristične ponudbe na jezerih in rekah predsiavil mag. Marjan Hribar, generald direktor direktorata za iuriz.em na Ministrstvu za gospodarsivo. Kakšne priložnosti lahko Slovenija ponudi za razvijj ^pi)rtne p<^nu-dbc, bo govoril Si mor! Starček.
generalni direktor direkK^rala za ^port na Ministrstvu za ^oisivo in šport... Med drugim bodo predstavili ludi razvojne projekie lu-risti(ine in športne ponudbe na svojih vodnih površinah predstavniki mesinih občic Maribor, Pluj. Celje in Velenje- K{>1 pravijo orgaiiizaîoiji, so svojo prisoinosi na posvetu že napovedali številni turistični delavci in predslavniki občin, ki isi želijo razvijali turizem in šport na svojih vodnih piwršinab.
■ bs
Golf kot način življenja
Letos Šaleški golf klub deluje šesto leto - 55 članov - Domicilno igrišče v OHmju - Glavni namen: približati golf ljudem ter vzpodbuditi športno in družabno dejavnost
G/inšek
Lahko bi rekJi, daje golf spori, kije v Sloveniji še v pnvojih. Vendar se razvija in dobiva svoje privržence. Tudi v Velenju- Imaino namreč kar dva golf kluba in oba vam bomo predstavili v našem časopisu. Prvi je Šaleški golf klub, ki sodi med mlajše klube, saj deluje od lela 2001. Islega leta je bil sprejet v Cioir zvezo Slovenije. Več inlbrmacii o njem sem izvedela od njegovega predsednika (Veta Pelka in sekretarke Pohme Flojan. Pogovor je začela Polona: »l.eios smtj žc opravili vse poirebne formalmîSti: potrdili smo i/vršni zbor in predsednika. določili mene za sekretarko Nadaljeval je Cvelo: »Zalo aktivni smo na lekmovalnem pt>-dročju. saj se udeležujemo različnih lurniijev po Sloveniji, pa ludi sami jih organiziramo kar nekaj. Vsako lelo pripravinK^ na različnih igriščih pei družabno-tekmo-valnih lurnirjev, tekmujemo v tekmah Štajerske lige (lani smo bili iretji med 22 ekipami), vsako Icîo imamo klubsko prvenstvo, tekmovanja za prehodni pokal in ^e bi lahko našteval. Vsekakor pa želim poudarili, da je bisivo vsega druženje in ne tekmovalnost.«
Njihova najboljša predstavnica je Iza Peiek Sirozak, članica državne reprezentance. Ona je nekoliko bolj aktivna kot osiali čla-
ni, saj ima čez leto okrog 40 lur-niriev lako v Sloveniji kol ludi v lujiiii.
Vedno so veseli, če se jim pridruži kakšen nov član. «Zato po poirebi organiziramo tečaj golfa,
igralci prevažajo v lllmih, popolnoma napačno mnenje: »'11 golf-carl i so na turnirjih prepovedani. Vsak igralce po igrií^ču hodi peš. kar pomeni, da mora bili dobro telesni) pripravljen, saj luniirz 18
Cveto Petek, predsednik: "Za nas je najpomembnejše druženje,"
ki ga v<xii Damjan Murgelj, pro član PGi\ Slovenije. Jaz pa na OŠ Ciorica ludi učim golf koi interesno dejavnost. To jc dokaz, da golf vendaric ni lako drag Spori» kol si mnogi mislijo. V le-čaj se namreč vključijo vsi otroci, ki si želijo spo/jiaii to igro, ne glede na status starsev,« zatrjuje predsednik.
Zanimivo pa je predvsem lo. da imamo ludi o »mini avtomobilčkih« (golfcanih), v katerih se
Polona Hojanf sekretarka kluba: »'Tako imenovan/ goifcarti so na turnirjih prepovedani."
luknjami traja 4-5 ur. In v lem času igralec prehodi 7 ali K km. Golfcarte si lahko sposodis samo, kadar igra$ rekreativno in ne na lumiriih,^ §e dodaja PoUma.
In Še predsednikovo vabilo: »K nam se lahko včlanile vsi, ki se želiie spoznati z golfom.«
WW w.saU&ki-^olfklub .si
Vedno »Varno v gore« ^^
Pa je za nami - skupna akcija planinskih vodnikov Planinske zveze Slovenije Šaleške doline namreč. Kar prehitro mineva eas. pa vseeno je prav, da nekoliko obudimo spomine nanjo.
Letos je glavna organizacijska naloga dolelela Planinsko dru^ IVO Vinska Cîora, katerega pobuda je bila. da gremo lokrai na avstrijsko Koro5>ko v osrednje Karavanke. Namen večletne akcije je opozoriti tia ekološki odnos do gora $ koriščenjem javnega prevoza, omogočili mobilnost glede različnosti začetkov in koncev poii ter z aktiviranjem vodnikov poskrbeli za varen korak. Od predvidenega enega avtobusa se je ude-lež-encev nabralo kar za iri, saj so vremencv slovci napovedovali lep vikend in »obljubo« tudi držali. Zal je kljub temu kar nekaj interesentov bilo odklonjcnili, saj ima prevelika množičnost tudi negativne posledice. Končna številka je bila 125, kar je več kot dovolj (se) varen korak.
Po ustaljeni praksi so bile načrtovane tri razJične ležavnosine stopnje poli:
• lahka pot (vodja vodnikov PD Veletýe) je lelos potekala ob po loku Borovnica v divji soteski Čepa preko Hudičevega mostu ob slapu Šum in pritoku Zabnica do
Slovenjega Plajberga; v nadaljevanju seje vzpela na Vgrizovo planino visoko nad di^tino Pi>den ob vziio^^Ju Ovčjega vrha (ah Kozjaka), kjer je vodila:
- zahtevna pot (vodja vodnikov PD Vinska Cîora); po njeni kopi se je iid Celovške koče, ki leži pod severno stranjo Stola, pov-
idealen kraj za spn)ščen in družaben zaključek izleta.
Prijetna senca tn hlad starodavne lipe sta bila - poleg osvežilne pijače seveda - več kol dobn)doš-la za razgrete udeležence. Naslednja »vaba*( je bilo petje deklet ob nežnih zvokih ciler in kar kmalu seje krog okrog njih začel širili,
Pogled izpred Celovške koČe na avstrijski strani na severno ostenje
Stola.
zpela na »magično« mejo dva tisoč metrov visoki); na Stolu so svi)jo kondicijo na
- zelo zahtevni poti (vodja vodnikov PD Šoštanj) preizkušali najbolj vešči planinci in sii »na pivo* na Prešernovo kočo na naši, shv venski strani S loi a.
Vse poli so se nato združile na romantični ravnici Mlake, kije krajinsko zaščitena, in naprej do doline Poden, ki slovi kol najlepša v Kravankah. V njenem osrčju stoji slovenska domačija Podnar.
Dogajanje je privabilo ludi gospodarja Zdravka, ki je ravno ta dan slavil svoj rojstni dan. »^Vse najboljše za le« iz množice gri sredi vesehh obrazov so mu polepšale dan, nam pa ludi. - Hvahi vsem za kakršnokoli dobro voljo!
■ Marija Lesjak
GORE VABIJO:
•sobota. 18. avgusta OSNOVNOŠOLSKI PLANINSKI TABOR (starejsi 8 dni) ' Mladinski odsek P D Velenje
jwífjlS
(T^FToroskon
Mnenja in odmevi
Oven	do
Kil se ba bři^al kfinRC avgusta. ^ bteis odoňíi iiarcdni iiWFiniim v vašam f^^^ l^io^em Čeprav,sa mt ru bo /d^lu. bnsuj niurali pn/nau. lia V K^ ^ se bílku i Itilu&iijitii Isirjrii m /sdiivatni, Zabiti s^ju sic^r dsli^u pti^ut!] 9 ^gndćt], a i r^^io^oni. Predusem /aio. ker ^ ^ pnprsvliaus iia n&kai velikih korakov v V3§i pnhodn&su, ki |ih iriite riaiVtnvsu. na ns nos (o
krm m bo^kx /delo so vam brj. ůn sls ita (isiR pravi pou. da ]ih uirli urcsniálc. Pnčuiju ni bo najNi^tJ. Saj vnsis. ilRÍaiR nriprtko. a hrV
Bik od 22«4. do
'	v /a vas ho §e VRtjnn j!« poftimi:, ki vant le Ipios v(?i kol raklonjpn, Ěas. rfe
y SI hf&iB U) pn/nali ludi na yÍHs. pd r>ij bo najboli pniiiiirsn. Va^ potr:?bs! in botfijba krepan oiiiejiii. dolg ^ssk^slia pď kol skfajšaii. Vi^liku m\ bn dalo nusiiu Uidi âjsiveno ^vlieoie, S8| S9 vam bo ?d8h. cia je pn šlo do troCitt niilad(tV63 i^blov. Iii idob le u vaSť sirani, /sin bosta v na slorfeijih ipdnih veliko bolj dqeriiliivi /a oasprou)! spni. Nii^aduvuljsivo v ijffoosu vurli UjJi k spn gledmaniu. kaj vsi pa sc v teh dDsh ne bo ^gndiln.
Dvojčka od 21.5* do 21.6*
Ern^r^iie v nssltnlniih dnnti ne IxKie imeli prav riH preiek. im bnsie /sgo fl^	P^^sbuvali vi^likn pni^iiks.ln iijrli boJ| /dravega nai^irish
•efcflř vl|pn|3. siB kcnčnn ngoiovdi. da nihče ne bo poskrbel /s v^sm V3§e po ^jtie, fs le^H m bosiusujnil sami. Oli knnai bvina vasi^ska vclikn prcse nefreii|e,kf;nava!R7iv1ien|KprRi:cqsprnmfmii{.lniD?9Vkfaikeifi.Nasp(R membo ss sicer po Dliem pnpravljsle jensk^i Casa, vendfirso bo ss^ai r^azalo. da gœ zares. Z VB^iriii nakupi nmin poćakaiiPs saj sle piBv?^ odvisni ni] druijih,
Rak od 22.6. do 22*7.
befell SI ÎKâle. lía bi se irifilc polei^e še intiaiievain. I eioènii? |e bilo uuli /a vas res lepo. skorajda iicpupabno. Ukazalo p3 se bo. da V3^e ^elji;. ve?ane na nekai nasliň niiti dni. ne bmio âsiû realng. Pa ne /aradi vramuna. Zgn dilose bonanirpj^ dHl^k usiega. kar sir po (iliem ra^iriali m se hA nisie pd ^ iioifili naglas da se lahko i^csk /veido vam ohliubliaio vei^ pnmoč^ 113 liiiani^iieiii pndrn^iu. Ksr s\s /arinit^ i^aso ^do /aptavljrvi. se vam bo odvalil kan>m tid sna. l^dRii gmsie spsi ;apravl|ai poravnali» doJgove.
Lov od 23.7. do 23*8. ^^^^^^ Kodtno bosifi s svupm delom dokazali, da vam m ireba prav 2 nikomer
©u^kmrjvali. ^ain Utrli im bosi». Umivali ba>lu v vsakem rlnevu posebei. saj vam bo kn^ialim jasno, da sle na pravi pnu. Co Hi buste nakopali prevci' cieid. sa na hosiFt jezili. Upiavih ga boste spfou. ali pa dnjge zadolžil, rta ga (^r^vijo. Imeli bosle irjiiko itnargijë. ría bosie paskii&ali ^ivl]enji^ uradi u m rjrgaiD;iraii ludr dnjgini. Pri lem pa pa/iie. kako daliti^ v zasebnost vašiii Ni^njih bnsie pn SL'galt. Da k bosuj na konuj /a /aplntP knvi kar vij
Devica od 24.8. do 23.Ç.
^^^^ l;7ivDV^BvaŠíí možgane bo vn3slarfii|ihiif«)hiftwdj.će)ihbfisieleinfidiv^
?ljQ pupo;navaiJ m sa /abaveb i iijimi. Kni^i: poAtnic m iačulBk alUjvnp;|a dola preostanka leto^jega leta bo;al s seboj pnnosla uhIi inniiennsL Mi^ kai^mnsc bofJo?Bvnći$bln|ihrkie}i ^ingiasflesiarezdraviirvsíiPlE^a vn. pa i^p^irav luspn še m pnšia v da^ela PnznajiR, da %]b veliko knvi indi sa ml. Ko |e hudo. a vednn obljubile, da btsiB nHriiiJili ve^ svoje po^utfe. ko riiinti, p-d na ubljubr» po/abuj. Pa tv^av imate potem slabo vssi Parmer bo v^ half ncsirpea Saj vpsla^aki^i.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
tk SI bnsie hieli ali ne. lok dn^ndkov bo lak^nn, da bi sk najraip ?a itekaj Casa potolinili predsvfliom m pridv!>'em ljudmi, ki vaiii veliku pom oriij o 2e nekaj i^asa se vam ;rli. da ja napodil ^a spfstiinnbo. A se nskakrj kar nir boste inogti ndlnCiu. ria U nareilili odločilen korak. Poipm pa s» vam I» /godilo kar santn. bro/ da bi vi poka/ali pravo volfn. Kn bosi» vrlem v to. rla bo tn?ba /ai^iid piHvaii, br^sie in indi stonli. In lo hre? le^sv. íi;di, i^ so rlrugi rnaii:a v r^n rmh. VI nsts vef. Imate pa uidi krepá ra/log ?a to.
Škorpijon od 24.10. do 22.11. ^^^^^^ KoliDsiHviBhdn(}liiiajbli>|jin ra/lořili. kakosi pii?(lslavl|aie pnlnihosi in kakn bi bilo dobro ^ivan poskušali postaviu na pravrj mesio. bo oguni v stmhi. Predolga ste i^akali. da bi lahko parirtnrta m surlNlavcs prcpnf'^li, ria tokrai mislile resno. Najj)rej so vnm bodosrriatali, poteni pa /najo biti tudi ^<jpmi.Sploh,kobodougoiovfli.dami5literesno. lonamrBr^ marsikomu ne bo všei). saj vspm okoli vas kar paše, da vpdno popisu te. kose vam kdo upre. I indjR so pa^ ta ki. da SB Vijlikokrai radi potiilinsjo. Sploh, ko p ustnice vrnî^R.
	
/v A	/V
	
	
Sfrelec od 23.11. do 21.12.
^ teprav vam vse, kar su pri vas doma dogaja v zadnjih tednih, ne more bm v^Bi^. vam bo v lah dneh lat|G>iv(!Q 2 novim brrmpnorn. ki vam ne jiiisli ^ spali, pa uá i^e; dan sti^ i mislimi v&likokral pn osabi, ki lo^rai res potr? bujg vašo pndporn. Ub icmse bosiB/našli is v m^/avidljivi linaniVii situa ^^^^ ciji.sai seboi7kfl?alo,dabonenaden.anu|Wiiidatck.pfocefvelik.CefW br) šlo lakoj. bosii: fadeve malo pri'IoMi. Caprav si Ikujs nisie pnvr^^ili iBkšnega poůika. kot ste ga želeli, basie v it^ dneli spet ra/mršljali le o delu. VeriPiniiP. da potrebujeic tudi odklop!
Koxorog od 22.12. do 20.1.
Kosi>vam bopnsicOilo.i^isaniinebijsicmoglivpiirti.sajvasje-^tirekaj^ sa /vijalo v ^elodai ob vsab misli na to. k^ vas i*aka. V nasledi^ili dneh bes TT le i^deli lufi lepo novnji. povíváno / vašim Ijiibu^enskim ^ivljeniem. hi bo Še /a v jHvncBL ?aio » raie uyn;niiř v \ii2\K ko vas bo pnjekt. da bj demii sveuj povedali, kako seâii ste. Dobro vesle, da imaic hiidaga nasfimuiika.
m da fs vam 2ica /gorliii ^p m^rsikaf, ki^r lahko pri^kn^a jiupoiiNi srei^o, k3 jo bosuj tmh v teh dneh.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ko bo je karalo, da i/velikih idei inna^riovne bo ni^ vei^. bodn siva n /sčale odvi|aii v vašo konsi Res je. da sls (alio ;adovnljni h s tem. kar Sle dosegli. Samozavest, ki ni vaša najmin^MBjŠa toCk^, pa bo v na slednjih dnph kljui^, te ^eliu>, da se vam uresmi^ijo sanje. Cr^av bos le imeli dula kot sicer. v/Qmil£ t'i% tudi parin^a m priiaieljii. ÎB/adnje^^Q niS ^nemarjais. kar vam /amenio. Morda lurfi /alo.ker^^uuie, da se / vami nekaj dogaja. Pa ne gre ?a ?drav|e. bolj iz i^jsivino prubiijonic.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Skdi so bodo delno lAaiaie /a upisvi6)nr. kar ste vcdi^i h nabj dni prej. preden so lile poioens. Najjv^ vas bo !jrn;a. potem boste krefi;Q premislili. te potrebujete še kakš^ dan li odloCitBV, b bo pomembno vplivala na va&o pnhotlnusi si ga le v/tmiita Se napraj bosi» v^uajah pn novem na^Jiiu divlje-nia. kl ídisr m IM, uyolavijatttpa. rfa vam^elo paše. UkvarjaníR sšponom šeiukodiurrii škodilo, vpa bostcvUtm laCol chIo uhvati. Into/elu.l'aniiorvam hii izpolnil veli kn /aljo in vam skoraida i/polnil sanjR. A ma bu, da nasisdnii dnevi ^ ne bodo sanjski.
Odgovor županu
Sestavek župana g. Srečka Melia na mi^o reakciji^ na njegtw intervju v Našem času je mogoče pre-pn>sin komentirati: izogibanje vsebinskih in konkrctnili odgovonw na razvojne pobude, ki smo jih prcdsiavniki Unije svelnikov za razvoj na pogovorih z Tî^iegnvo ekipo vodili prvili pet incsecev tega ioia; ptwrb vsega pa s funkcije župana povseni nedtislojen iti žaljiv poskus obračuna '/. drugače mislečimi na ravni vaških in podohnili klepetalnic. Pogovori med pred-slavniki Unije in županovo skupino sr> polekali predvsem o kon-krelnili ra/vojniii ciljih in projek-
tih ter se s postopki in procedurami sploh (še?) nismo ukvaijali.
Kar se lice KSSUNK, župan dejansko zavaja. Na veljavni javni razpis se je prijavil ludi domaćin iz Velenja, nedvomno L vsemi strokovnimi relerencami, izku^ njanii in doktorskim akademskim nazivom, 'lakti da njegove izjave, da se nekateri avtomatično zavzemamo, da bi mesto direktorja prevzel nekdo iz Maribora, preprosto in dokazljivo ne držijo.
Strinjam se, da bi demokratični pogovori in odločitve morali potekati v mcstnetn svetu in v podobnih »hramih demokradjc«. To pa ne odtehta osnovne pravice
javnosii. da je obveščena vsaj dvostransko v istem mediju o konkretni vsebini (celo na »slavni« e-občinski spletni strani sc do danes ni posnetka seje?!). Menda župan ne misli, da vse kar počne med mandatom, ne more biti tudi predmet ugovora, pomisleka aU skepse? V primeru spremembe razpisnih pogojev za direktorja KSSI .NJ:. gre prav za to. In mestni svet je te spremembe »po meri konkretnega kandidata« letos že etikrat odločno zavrnil!
Iz županovega sestavka je mogoče razumeti, da deluje po principu. ki p<îmcni. da »cilj posvečuje sredstva«! Mnogi se pa s tem
ne strinjamo, /aio so si pametni ljudje izmislih pravila igre: ustavo, zakone, odloke in poslovnike. Mestni svet deluje po poslovniku, ki ga pri svojem delu uporablja, in če župan meni, da je uporaba poslovniškega člena tudi zloraba poslovnika, potem gre med tiann pri vsem skupaj pri razumevanju demokratičnih postopkov in temeljev pravne države res za bistvene in tetneljne razlike. In to za liste, /a katere sem doslej naivno mislil, da v SI i wen ij i zadnjih petnajst let sploh niso več stvar resne diskusije. ŽaL zmotil sem se: vsaj v Velenju jc tako.
■ Drago Martíniek
19. citrarski festival prinaša tri dogodke
Tudi letos se bo citrarski festival začel in končal v Šaleku - Izbrali bodo najboljšega citarja, citrarko in ljudske pevce
Velei^je - Po mriviiu v prvih dneh avgusta bo že ta konec tedna v mestu veliko dogodkov. Jutri zvečer se bo na trgu v Saleku - če bo vreme slabo, pa v dvo/ani centra Nova - /ačel letošnji 19. citrarski festival Presmentane citre, i'udi letos so organizatoiji - Knjižnica Velenje - vanj strnili iri dogodke, ki. kol pravi naš sogovornik in organizacijski vodja Pesiiva-la Maijan Marinšck, vedno pritegnejo veliko ljubiteljev ljudske glasbe, predvsem citer. Te pa so vse btîlj razšiíjene in priljubljene, in to prav pri vseh generacijah.
»Citre bodo letos v našem mestu res zvenele že devetnajstič. Ko smo leta 19X9 organizirali prvo srečanje v veliki restavraciji takratne Veleblagovnice Nama, je obisk presegel vsa pričakovanja. V naslednjih letih so na našem fesli-vaiu. kije diiživljal vzpone in padce, sodelovali vsi najboljši sltwen-ski citrarji, od Mihe Dovžana, Cite (íalič, Tomaža Plahutnika. Kar-lija Gradišnika, Petra Napreta in številnih drugih. Obisk je bil vedno dober, dtîsîej pa smo zamenjali tudi nekaj prizorišč. Nekaj najbolje obiska-nili in usj^lih prireditev smo pripravili v Sl.a-rem Velenju, od tam smo se selili na Herber-stein, v Vinsko Cîoro. pa na trg v Saleku, kjer smo rîb pomoči domačega turističnega društva v prelepem okolju našli res lep prostor, kjer citre in domača pesem zvenij<i vvsej svjv ji žlahtnosti. Slovenskim citraijera so se z leti pridružili mdi ljudski pevci in godci, med

Letošnji koncert bo posvečen petdesetletnici smrt« Drage Koémerí, najboljše slovenske citrar-ke iz prve polovice dvajsetega stoletja.
njimi izberemo najboy žlahtnega udeleženca festivala. Odkar smo pred leii začeli pripravljati citrarski festival in ne več le srečanja ci-traijev, ga je vedno popestril tudi priznan citrar iz tujine. Tudi letos bo tako. /e tretjič bo namreč v Velenju nastopil priznani citrarski virtuoz Wilfried Scharf iz Avstrije, ki igra tako moderne kol klasične skladbe,« nam je povedal Marinšek.
Vse več mladih citrarjev
Najbolj množično obiskan dogodek letošnjega festivala bo zagotovo jutrišnje srečaríje citrarjev, ljudskili pevcev in godcev, ki bodo poskrbeli vsaj z.a tri ure programa. »Srečanja citrarjev so danes drugačna kol pred leti, ludi zalo, ker so takrat nastopali predvsem starejši citrarji. Odkar pa citre p<mčujejo ludi v glasbenih šolah, se to krepko spreminja. Vse več mladih se odl<iča za učenje lega inštrumenta, mnogi izobraževanje nadgrajujejo v tujini. Igrajo tudi zelo zahtevne skladbe. In prav mladih citrarjev b<i letos med nastopajočimi največ. Naj jih naštejem le nekaj: Petra Hriber-nik. Alenka Močnik, Neli /idar Kos, Karmen Zidar Kos Tem se bodo na odru pridružili ljudski pevci in gt>dci, več k<U prejšnja leta jih bo iz mislijijskc doline. Med njimi bodo duet Biser. Tercet Domima, Koroške lastovke, Gabrški cvet, Rompompcnn ...
V sredo. 22. avgusta, sc bo festival nadaljeval v atriju Velenjskega gradu, kjer bo ob 20. uri koncerl Mladenk s dírami. Dekleta so se rodila, ko je v Velenju potekal prvi chrarski fcslivaLa so danes že odlične citrarke. Mateja Avšič. Janja Brlec, Tinka Budič, Alenka Ilijaš in Mojca Zerak bodo kí)nccrt posvetile petdesetletnici smrti Drage Košmeri, najboljše slovenske citrarke iz prve polovice dvajselega stoletja. Dan kasneje pa bo s koncertom v cer-k^ci v Sa leku letošnje dogodke sklenil svetovno znani vinuoz Wilfried Scharf. Koncerl bo oh 20.uri. na njem pa bo igral tako klasične skladbe iz dobe renesanse, do baroka, tradicionalne citrarske skladbe in jazz priredbe.
m bs
Zgodilo se je ...
od 17. do 23. avgusta
- od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal prvi turistični teden, ki seje /^čel z veliko prvo tovrstno prireditvijo v Velenju. Nočjo ob jezeru; -krajani Starega Velenja so 17. avgiisia 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z tUvoriivijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja; -18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprii In posvetili Slomškov dom, kije kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmirskega jezera: -18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umri župan Občine Šoštanj
dr. Bogdan Menih; • 19. avgusla 1958 je Velenje na poli v Maribor obiskal Josip Broz Jllo s spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zveznega izvršnega sveta 1'dvard Kardelj, predsednik ljudske skupščine
Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik z:vez-ne ljudske skupščine Franc Leskošek - Luka 1er član izvršnega sveta LRS Tone Bole:
-19. a>gijsta 1962 so v Velenju potekaJe zaključne prireditve turističnega ledna; zjutraj so v hotelu "Paka" odprii kulinarično razstavo. t^opoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v restavraciji -Jezero";
-	20. avgusta 1945 je biia na Glavnem trgu v Šoštanju svečana proslava miru;
-	2L avgusta 1977 so v Skalah odprli nov otroški vrtec;
-avgusta leta 1959 je začela poslovati druga velenjska »veleblagovnica«. imenovana »Sptîdnja Velma«;
-	23. avgusta 1997, ko so člani lovske družine Velunja iz Soštania pri Andrejevem domu na Slemenu praznovali petdeseto obletnico družine, je velenjsko podjetje M Club na teniških igriščih Turistično rekreacijskega ceulra Jezero pripravilo 10. jubilejni VIP turnir v tenisu;
-	od 22. do 24. avgusta leta 1980 je dvanajst Velenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vozilo »spaček« iu na nogometnem igrišču Ob jezeru opravilo 307 km dolgo pol.
■ Damijan Kljajič

MODROIBlMiA KRONIKA
V Lomu prava plantaža konoplje
Topolšica - Velenjski policisti nas redno obveščajo, kadar so uspešni pri zasegih prepovedanih dni^. Največkrat uspejo /asečl marihuano in hašiš. Dva lakšn« so prijeli ludi v minulih dneh, >'lasuiika« pa bosia morala plačati globo.
Skrbna načrtovano akcijo pa so pripravili velenjski policisii na ohmtjcju [jh ma nad Topolšico, kjer so našli pravo plania^žo »irave«. Po/eli so namreč kar 186 sadik konoplje, ki sojo poslali iiaanall/.o vCenierza foren/ične preiskave. Vedo ludi, kdo jc lastnik nasada, a preden bodo napisali kazensko ovadbo, bodo počakali na rczullalc analize. Već kol bo v bilkah TlK':ja snovi, ki povzroča omamljen osi, večje bo veijelno »bretne« za lastnika.
Iz policistove beležke
NdŠteti so kar 18B sadik konopije.
Hudo poškodovana kolesarka
Šmartno ob Paki, 8. a^'giisia -Prejšnjo sredo zjuiraj. naianćne-jc ob 07.40 uri, sc je na regionalni cesti zunaj naselja Šmaruio ob Paki zgodila hujša prometna nesreča. Do nesreče je prišlo, ko je 69-leina kolesarka vozila po regionalni cesti i/ smeri Smart-ncga oh Paki proti Lelušu. Medtem ko jo je pravilno prehiteval 75-leini voznik osebnega vozila, je k(Uesarka nenadoma zapeljala v levo na nasprotno smerno vozišče. Prišlo je do trčenja» v katerem seje kolesarka hudo icies-no poškodovala, Zdravi se v
celjski bolnišnici.
Kadil bo na prostem
Velenje, 9. avgu&ta • V noči na prejšnji pelek je nepridiprav -morda jih je bilo več - nepovabljen in v času, ko je bil lokal v Skalah zapri, vlomil vanj. Najbolj dišale so mu cigarete in pijača. Nekje na prostem, ker drugje tako nc sme več. bo lahki) popil in pokadil za 500 evrov »plena«.
Kolesarju prekrižal pol
Polzela, nedefja. il. avgusta •
Nekaj minut če/ enajsto uro dopoldne seje /godila šc ena huda
promclna nesreča, v kateri je bil poškodovan kolesar, 39-leini voznik osebnega vozila je v blagem. nepreglednem desnem ovinku, zapeljal na nasprotni del vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 4X-let-nl kolesar. Poškodbe kolesarja so bile lako hude, da je hi! z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico.
Tudi aparofi niso varni
Mozirje, 12. avgusta - Z vliv milci so se ob koncu tedna ubadali tudi mozirski policisti. V Šmarju je bilo v noči na nedeljti vlomljeno v prostore elektrarne
v Nizki. Pogrešajte več električnih aparatov, vrednih dobrih 2.000 evrov.
Občani pomagali loviti falote
Veleiye, 14. avgusta - V lorek, kmalu po tem, ko je odbilo polnoč, so bili velenjski policisii obveščeni, da je več neznancev vlomilo v gostinski lokal na Šaleški cesti v Velenju, in to tako, da so razbili steklo na vhodnih vralih. Odnesli so za dobrih 500 evrov različnih alkoholnih pijač. Velenjski policisti so s pomočjo dobrih Informacij občanov hitro ukrepali in so dva od storilcev ponoči 7e prijeli.
t Ne vidim dobro
Moćno vinjen povzroiil nesrećo
Velenje, Šostarý - V preteklem lednu se na pt>dročju Policijske postaje Velenje ni /godilo veliko prometnih nesreč. K sreči! Se je pa pri ITŠ-u zgodila nesreča, ki sodi tudi v časopis, ne le v policistovo beležko. Močno vinjen voznik je namreč zijradi neprilagojene hitrosti p(wzročil prometno nezgodi). v kateri so se kar štiri osebe lažje telesni) poškodi)valc. Piilicis-li bodo seveda primemo ukrepali. Nespodobno vodenje
Pesje - V torek zvečer so velenjske policiste poklicali na pomoč iz lokala Škorpijon. Dva neznanca naj bi namreč v lokalu kršila red in mir, eden pa naj bi imel tudi pistolo. Do prihoda patrulje sta jo razborita neznanca, ki naj bi gr<> žila tudi natakarici in drugim gostom, že popihala. Policisii so ju izsledili, a pištole niso našli. Vsekakor pa bosla za svoje dejanje odgovarala, morda ludi finančno. Vikend razgrajati
Velerye - V soboto seje mladina odločila, da je čas za žun Pripravili so si ga kar pri nekdanjem do mu učencev. Policisti so med njimi prepoznali enega, ki je bil še posebej razgret, /alo jc prespal v spodnjih prostorih velenjske poli-
cijske pcjstaje. kjer imajo kar dva prt>siora, v katerili se lahko ljubitelji opojnili substanc varno streznijo. Uo pa razgrajač moral seči tudi v zep - izdali so mu položnico z globo /jA nespodobno vedenje na javnem kraju. Otroka ni želel vrniti mami
Piran, Velenje - Policisti so prejš-nii teden obravnavali tudi kaznivo dejanje, uradno imenovano odvzem mladolelJie osebe. Oče svoje hčere ni vrnil mami v dogovoije-nem času, pa tudi tega, kje je, ji ni javil. Policisti so z /hiranjem obvestil ugotovili, da sla oče In hči na modu. <»če pa hčere ni /Jilel pripeljali nazaj domov. Za pomoč so prosili policiste v I^ranu, aïx pa sc bo moral /Jigovaijati na sodišču. Bakreni žlebovi spet mamljivi
Velenje - Prejšnji leden so veletij-ski policisii kar dvakrat obravnavali tatvino bakrenih žlebov na hišah. Tatvini sta se zgodili v sredo, že dan kasneje pa je brez žlebov ostala tudi cerkev v Skalah, kjer so nitv rali tatovi celo preplezali ograjen prostor, da so prišli do njih. Kot kaže, je baker še vcdntJ dobro vnovč-Ijrvo blago, zato bodite previdni, čc imate lake žlebove tudi vi. Sploh, če vas kakšen dan ni doma.
i
GD CO

r	řsl
ECckec! Vidim!!! Neizmerna sreča je zažareta na Mojcinem obrazu. Cïiedali In videli. Saj ne ves. kako jc. če vse nacikrog vlada le tema. Stvari znamo resnično ceniti šele. ko jih izgubimo.
Vid je eno najpomembnejših človekovih čutil. Z očmi gledamo in spoznavamo svet okoli sebe. V njih se zrcali naša duša, z njimi izražamo naše počutje, žalost, vese-lie, utrujenost, iskrivost ali jezo.
Oči so varno nameščene v očesnih kotanjah, ščitijo pa jih obrvi in veke. obmbljeue s trepalnicami. Očesno ozadje sprejema svetlobne žarke in jih spreminja v živčne dražljaje, ki nato potujejo po vidnem živcu-od mrežnice do možganov. Mrežnico tvori plasi na svetlobo i)bčulljivih živčnih celic. Ćepki so občutljivi za barve in podrobnosti. paJičice pa na stopnjo svetlobe. Največ čepkov je v središču mrežnice - rumeni pegi. Oko se obrača s pomočjo mišic.
Pri kratkovidnosti je oko predolgo, pri daljnovidnosti pa prekratko. v smeri od spredaj nav-zad. Slike predmetov so zbrane pred ali za mrežnico in nejasne. Kra i ko vid nosi, ki se pojavi že pri majhnemu otroku, se do pubertete še poslabša- Daljnovidnost se v otroštvu p(»gosio pojavlja v kombinaciji s škiljenjem in slabovidnostjo, Ptmavadi sta daljnovidnost in kratkovidnost dedni. Dojenčki in majhni otroci so normalno daljnovidni. Ko oko raste, se tudi daljnovidnost /jnanjšuje. Daljnovidnost običajno odkrijemo, ko se otrok pritožuje zaradi utrujenosti oči. Mnogo ljudi l lažjo daJjnovidnostjo nima težav, drugi tožijo za bo leč u lo ali nela-gndjem v očesu. Obe motnji poprav i tno z ustreznimi lečami.
Rožcnica je okno očesa. Nor-
malno je okrogle in gladke oblike, pri astlgtnaiiz.mu pa je nepravilno zakrivljena. .Slika je deformirana ali zamegljena. Astigmatizcm je lahko prisoten tudi v kombinaciji z kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo. Običajno je prisoten od n)jslva in sc s časom ne poslabšuje.
V mladosti sta očesni teči pr<v žni in meliki 1er z lahkoto menjata svojo obliko. Pri počitkuje normalno oko prilagojeno gledanju v daljavo. Ciliame mišice sc pri glodanju na bližnje predmeie skrčijo in zaoblijo lečo. S starostjo očesna leča otrdi. Spremembe tipazi-mo običajno po štridesetem letu in postajajo iz leta v leto bolj izrazile. Starovidnost popravimo z zbiralnimi • konveksnimi lečami.
Pri škilavosil vsako oko gleda v drugo smer. Pojavlja se v 3 - 4 Lahko je stalno ah občasno Obstaja 4-krat večja vetjetnost, da bo otrok škilil, če škihla oba starša ali pa sta škilila v olroškem (jbdobju. Z zdravljenjem pričnemo do 6 teta starosti, najbolje pred 2. letom. Cilj je obdržati dober vid, poravnali oči in obnoviti globinski vid.
AmbUopija je poslabšan vid v očesu, ki se v otroštvu ni dovolj razvilo. Ptigosto je dednega izvora in prizadene do 3 % ljudi. Navadno je prizadelo le eno oko. Oiroci si oči pogosto mencajo in se zaletavajo v predmete, ki jim stojijo ob strani šibkejšega oče. Najprimernejši čas za zdravljenje je v zgodnjem otroštvu. Po osmem letu starosti je možganska slika že izoblikovana in se ne miy re več razvijati.
Zamotniiev zdrizaste snovi, ki tvori očesno lečo, imenujemo siva mrena ali katarakta. Svetlobnim žarkom onemogoči ah r>vira vstop v oko. Najpogostejši v/n>ki so degeneracija leče v starosti, sladkorna bolezen, nekatera presnovna obolenja 1er poškodbe OČI. Polek bolezni je različno hiter. Kdini način zdravljenja je kirurški poseg. Pravilna prehrana bogata z vi lamin i ter zaščita pred
sončno svetlobo pi)magajo pri zmanjševanju nastanka sive mrene.
Glavkom imenujemo bolezen, ki prizadene očesni živec. Opažamo slabši vid in i/pade v vidnem polju. Vzrok je v zvišanju notranjega očesnega pritiska, ki zmanjša krvni obtok po arteriji mrežnice. Za zdravljenje uporabljamo zdravila, laser ah kirurški nož.
Pri odstopu se mrežnica loči od spodaj ležeče žilnice. Najpogosteje je vzrok raztrganina v mrežnici. Prvi znaki so lahko svetlobni bliski, ki sc pogosto pojavijo tik preden v mrežnici nastane luknja. Plavajoče črne. pajčevini podobne oblike se \idÍjo, ko jc nastala raztrgnina ali odstop steklovine. Bolnik opazi Izgubo dela zunanjega vidnega polja na prizadetem očesu. Pokaže sc kot črna zavesa, povlečena čez oko. Će sc odstop nadaljuje, lahko iz.gubimo celotno vidni) polje. Odstop mrežnice jc redek, pojavlja pa se od srednjih let dalje. V nevarnosti so ljudje s kratkovidnostjo, s poškodbami očesa in stanju po odstranitvi leče zaradi sive mrene.
Sladkorni bohiiki imajo pogosto sivo in zeleno mreno. Zaradi okvare drobnih žil imajo najpogosteje prizadeto mrežnico. Arterije v mrežnici so oslabljene in lahko pride do notranjih krvavitev. Opisujejo zamegljeno sliko, potujoče lise in bliskanje aU nenadno izgubo vida. Kapilare v očesni mrežnici sc najprej mestoma razširijo, kasneje pa ludi počijo in povzročajo pikčaste in lisas-te krvavitve na mrežnici. Pri najtežji obliki - diabetični prolilera-tivni reiinopatiii • nove žilice vra-š čaj o i ud i v steklovino, pogosto zakrvavijo in v končni fazi bolezni povzročajo slepoto. Diabetična retinopatija je prvih petih letih a'dka. po 25, letih pa jo najdemo pri večini sladkornih bolnikov. Pravega zdravila ni. Razraščanje novih žilic in krvavitve lahko blažimo z upí>rabí) pravočasne laserske fotokoagulaclje. Največ lahko
SI orim o s strogim uravnavanjem krvnega sladkoija, kar upočasni razvoj retinopatijc. Učinkovito moramo zdraviti zvišan krvni tlak in holesterol, pomembni pa so tudi redni pregledi očesnega ozadja.
Starostna degeneracija rumene pege vodi do izgube ostrosti vida. Središčni vid postopoma izginja, obrobje pa ostaja neprizadeto. Dieta s pravilno mešanico ogljikovih liidratov, maščob, beli a kov in, vitaminov ter mineralov lahko proces nekoliko upočasni. Operativno zdravljenje ni mogoče, korekcijska očala pa ne [vunagajo.
Solze vlažijo, ščitijo in prehranjujejo površino očesa. Proizvajajo jili solzne žleze. Vzroki sindn)-ma suhega očesa so starost. i/p<v siavljenost dimu ali vetru, klimatske napreve, delo za računalnikom, menopavza, kontaktne leče. določena zdravila ali bolezni. Težave ublažimo z uporabo umetnih solz.
Vnetje robov vek je pogosto združeno s scboraičnim ckce-mom lasišča in obrvi. Vnetje očesne veznice nastane zaradi okužbe ali alergije. Okužba je posledica okuženih prstov, brisač ali krp za umivanje obraza. Alergični konjunktivitis povzročajo alergija na cvetni prah, kozmetični preparati ali druge snovi.
Ptozo) povzroča iislabelost mišice, ki dviguje veko. I.ahko jc prisotna od rojstva, lahko pa se razvije kadarkoli, če se okvari živec, ki nadzira mišico vek ali pa če se okvari sama mišica. Živcc je lahko okvarjen zaradi poškodbe ali zaradi številnih bolezni, med njimi zaradi sladkorne bolezni in anevrizme v možganih, Piozo pogosto spremlja dvojni vid.
Ječmen jc okužba mešička trepalnice, kiga povzroči stalllokok-na bakterija. V nekaj dneh poči. bctlečina poneha in trepalnica izpade. Pomaga obloga, včasih pa je poirebno antibiotsko mazilo.
Največ okvar vida je posledica nesreč. Neprevidnost pri delu in
astigmatizem
Hratkovidno oko
opuščanje zaščitnih očal birtruje-ta poškodbi s tujki. Nikoli ne poskušajte odstraniti tujka, kije na zenici ali pa se zdi zapičen v beločnico. Očesa se ne dotikajtno in ga ne mencajmo. Pokrijmo ga z blazinico gaze in takoj polščimo zdravniško pomoč. Premikajoči in nezapičen tujek lahko poskusimo odsiranici z vogalom čiste tkanine.
Kemična sredstva ali jedkovine. ki brizgnejo v (^ko, moramo takoj izprati tako, da bolnikov obraz polisnenKi pod lekočti vodo. S prsti držimo veke odprte. Po minimalno 10 minutah izpiranja oko pokrijmo s sterilno gazo in bolnika odpeljemo v bolnišnico. Razjedi na rože ni ci pogosto sledi okužba. Prizadeto oko je boleče, beločnica postane rožnata ali rdeča, ostrina vida sc poslabša. Pri bakterijski okužbi je razjeda včasih vidna kot bela pega. Najpomembnejša je zaščila. Ob sumu na razjedo ali vnetje n^ženice moramo takoj k okulistu. Nezdravljena bolezen vodi do brazgotine, ki po-
Daljnovidno oko
slabša vid. Okužba laliko vdre ludi v zrklo in ob zapletu lahko oko tudi izgubimo.
Barve, ki jih zaznavamo, so se-siavliene iz rdeče, zelene in modre barve. Vsak čepek v mrežnici vsebuje na svetlobo občutljivo snov ter reagira na eno od teh barv. Ljudje s pomanjkljivim barvnim vidom imajo delno ali popolno pomanjkanje ene ali več na svetlobo nbčuiljivih snovi v čepkih. Bolezen, ko vidimo vse le v sivkastih cjdtenkih, jc izredno redka. Najp<'gostejša napaka je nesposobnost razlikovati med rdečo in zeleno barvo v mraku, v jasni svetlobi pa sc barve vidijo normalno. Napake v barvnem čutu prizadenejo S % moških in le 0,5 % žensk. Skoraj vedno so prirojene. Za barvno slepoto ni zdravila.
Poskrbimo, da bodo oči še naprej zdrave, da hotno lahko t dobrim vidom zaznavali svet i>koli sebe in še naprej uživali v čudovitem barvnem bogastvu narave. ■ prim. Janez Pofes, dr, medMnternist
iwifjlS
ČETRTEK, 16. avgusta
PETEK, 17. avgusta
SOBOTA, 18. avgusta
NEDEUA, 19. avgusta
SLOVENUA1
im Nin« m Ivo, 7/6 D7.1U Pppe s irobanif), niraSk« oddflia
Q/.?b Prfl/ytujfwnski prijaieh, 7?. del (I/.35 /riisijd	rlt?l
H/.bO Clbihapunnahinbitrdianuh. 14. rte
D8.05 ?ena/a/iiH;a.]4.dfil ÛB.IS Í^Hui^iniDsapesrnicnzMnlilQ
íJsg nik: Barůca [)B.3n Mi]MlíidkQ:r^u?nnikih
m\ Vr^niS^cû 08.5b 14/?6 [)9.2Û r\i^obyDidinsknvn[}Sid?^Hh
MU. 10/?E Û9.^n M'Hifi sive c^liœ. kw lab/iriuktinskavn: [(ď;osLr(^[stva m ick ùst tiviro HaíjamikavivpřQirRiu.lO/lD 11JÍb KurwB slovenskega mofja.
dokom, oddaia ll.bb Uiiii?|B
13.00 Pntniilii, Sjifiri. vtKHio 13.15 ?ivl|on|fikoiviilmuJ/3 13.45 Poínoíni klifb Ib.DD PoToćila. pinrriRi 1Ô.1D Mdstovi
15.4Q Sfflbmogrivikniijift.4/39 16.(15 Mr)jila!^|£sn(^ni!.nspitka 16.15 Mr)| ljubi 7abei;.ti|raiii (lini 16,30 Eriďjsidšala l/,00 NoviisJparL vrfimy 17.30 Jasiin m 18.15 yi;havni ijirip 18.30 /rsb»n]e Daiiiijirj 18.40 idofiuncdonsanka 19.00 Omni k. vr^mo. imi 19.55 PalnkDvskihpniii. dok.
Qddaia ?m Tednik
?2.00 (Jrfaiii^vi, kukura, špoiL. vreriic 77M Kniiua mene briya 23.10 íllasfeiivdíer" [)0.1S Duhrivni ijlrip 00.30 Dnevnik 01,10 Infokanal
SLOVENIJA 2
08.30 /ahavni intokdnal 07.0G lnf)jkan;ti 09.00 TVprnrlaia 09.30 /abavnnnitel l1i]G UuQ^kimíQkRnal 17.30 IVprodsia 13.00 Zabavni!nlokajisl 14.15 IVprodîia 14.45 Labin m
lô.<1D PIsHRlZaia, rlokuni. oildí^ja 16.35 / glRvoiiaiabavo, 14. oddaje 17.05 Mreiovi
1735 Brez re^a: dr. Ivan Siuhfíc 18.0n Pnroiih 18.05 Slovsnski Vi^nCok 19.10 7 i)li?sbo lir plesom... 20.00 Laoirinftvi. ranc.lifm 21.35 JasituvidkaJ/2? 22.20 0rij;ifi^aiolpa.2/2 23.50 Bratska ijubtí/aa ?/8 00.35 Uyunj riepn^na plavine. njs. Í. 02.05 Oimvfiik/smsiskňTV 02.75 Zabavni jíManal
pop
Q8.1Q	24 or, ponnviisv
Q9.in	DvojmiMiJiniP, nflj.
10.00	SpopadsirasU.nad.
10.50	IV tjmdaia
11.70	I iilK/finrwir7nfct, nad.
r/.lO	NpukrQilfivnsrœ, nad.
13.05	Urg°Mca. am. nan.
13.55	l/prodaja
14.25	/ahodnoknin.mii.nan.
15.15	Neijkrnii^ivrjsœs, nsd.
IB.IO	l|uUi;Knrtair^niD,nad.
17i]S	^upad soasu. nad.
1B.00	21 ur vreme
18.05	DvoinnřtvIiwMie. nid.
19.00	24 lir
20.00	r^A^j^malaklimka
20.50	L)ilivblliQiai>y.li1m 22.45 21ur;vaćRr
23.00	Gospa pœdscidnica. am. nan.
23.50	Nskríjuzloíinfl.am, nan.
00.40	Pudlupnpravííx.aiT]. nan
0130 24 un
02.30 Nofna partorsmíf
©
,40
14.00
09.00 Odirnjiilfti, inloimaiivnií ofiilsia: na riana&nji rían, luiraiijs novíiz. vidëQi^poi dnsva. (liirrin gnsLi/naši? kuhinji. knlK^arprirediiav 10.30 Vabimn k ogledu 10.35 Udpriaiunia.ponrjvilsv ponivora Ininenakih mQ)nDSl) Z3VSÛ. pnn. 1135 Viritíospo! dnuva
Fesiivailant20I]/:terifiOLV irlnarwaier rRiiifinibKr, iosníti^k kunierUj VI (klus Irani, obvesiila 17.5b Vabirr^okoyiedu 18.00 Mojija m oiydvedekJaka; Pikama parly, ouu^ka ndd;^ja 2a najmlajše. 3. IVrnreia 18.40 Hcpnainâ novice 18.45 faO řVCTri ?a oirrta: Davnr Mill. Helena Blagnc.. Ôuki. Rabrjka Oreineli, icrc7a Ki*sovi|a 19.35 Viii^ospr)i diuiva 19.40 Viif^Qsir^oi, obvusiils 19.55 Vabimn k nyisflij 20.00 IzQddaicDoiirniijtrQ 2130 Eiir^iia.zab. glasbena ndilaja 22.45 ReqionaIne novice 22.50 Viifeosptn dneva 22.55 r0-001VfllenjB,dokum.lilrr 23.40 Vabimr^koyljjrlij 2'.i.45 VidsosuaiN, obvosula
SLOVENUA 1
06.25 lilnu)Vi 07.00 r^mainlvQ,B/8 07.10 Ho?ni pngovrn olr. oddaia 07,70 Sumljwa/riiaQa.79.api;cdii 07.35 UjQmit2!iauj,S0. epi^uda 07.45 Ptš£an^kQV(u|Sinidan, L'pi/nda
0ÍÍJ30 Nanii§l|uo3kral|ii'na, 15. Kpi/odH
08.15 i^aiii^iiiin s» pmitxi; M^liio
Qsninik: Trflvii:a 08.20 ;[fnko7akiadkf) 08.40 ^uvijutn, IS/76 Q9J15 Flip8rinlnpaka.2/?6 09,30 PinyVIn [ii^ii^r. risanka 09.35 ^aai)t>tít)PnlijliLu3/12 09.50 Mn|l|ubi2abia:,iyfanililiii 10,05 Pravljica 17 msvnw 10.75 tarokuía hov, ri?ianka 1035 ÍVajlooki^, anai^id ^r)la 11.00 ]abnniikiin»avli:V»ši^ind novinar
11.15 Jasno III ulflsno: Ko ÍMiíi duša 17,00 PolnkovďiítipoiDlvdrjk. oddaja
13,00 Pomírla. §pori, vramc 13.75 Duhnvni uinp 13.40 to in dekla. 5/17 14.25 Slovanski iiirinkí 15.00 Pomíila 15.10 Mnsiovi 15.45 Habar. nsana naa 16,05 [zpnpoinetorbsiPUd 16.75 VrlniikiJ/votír). 1/26 17,00 í^oviu, èpuri vrerriu 1*730 pQgladn«...maci?s3h 17.40 Mii/ei/ind|ëv.dokiin;.ridiIa|3 18.40 Ksrii, nsanka 18,45 Pujsa Pupa, risanka ISilO Cntívnik. vrsoiK, âpori 19-55 ?ivi|cnÍ0kflivblii»L2/3 2030 Združitev pnikinorskilí
SlovfincBV 77J30 Ddnmvrume.tal 77-50 Polnoèni kíub 00.05 Mij/o|/ni»|f!v. dokuni, odríaid 01.40 Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 Zabavili iníokanal
07,00 liilrjksnal
09.00 IVprridaja
06.30 /abavrn iníokanal
11.00 Ouo§ki iniokanal
13.10 IVfW/idaja
13.40 Slovenski veriCek
14.40 Moja hčfirka. neni. filrn
16.10 /glavnna^bavo.lfxoddaia
1635 Mnslovi
17.ín lestvica nadnjgem
18.00 PrinjCda
18.05 PBn.drt;.l8l|Um
1830 Angelski slap s hudii';evR gor?.
dok. oddaia 19.00 Pusta hiša. VB 20J30 /adniidn2Vislavrffli.V13 20.bfl floserparynii otffjk, amcr. [i(m 23J)5 (skaojBi/gtJbl[enGga časa. dok. oddaia
00J35 Ro^iatepesu. rnchi^kililifi 01.35 řaduji ka/ino. kanad, him 03.10 Oneviiik/ameiske W 03.35 /abavrn iníokaiial
pop
Ofi.lO	24 ur
09.10	Dvtijno 7ivljHnj». riHd.
10 DO	Spopsdi suasii. oad.
10.50	IVprodají
11.20	l ubd/ísn na iř7niti. nad.
17,10,	fekrotljivo sfi:«. natí,
13ií5	Urgsnca, am. nan.
13.55	l^prodaja
14.25	/ahrîdnoknio.ani.nan.
15.15	Niíukrodiivo ďi:e. nad.
16.10	L{ubezřn ri3 ir7nii;i. nad.
17.05	Spopfid stradu, ridd.
10.00	24 ur vrum;;
18,05	Dvujno M^r^s. nad.
19.00	24 ur
20II0	^a^amafa klinika 20.45 Uan/airaning, am.lilni 22.55 24ur/vpj^er
23.10	íainamrBkS.del 00.05 Na krapi 7loàna. am. nan. 00.55 Hladnokrvno, am. (lim 0735 74iir.pnn(iviiev 03.35 NoCna panorama
©
09J30 Drjbrojutro.inlnrmaovnd nrldaia: na dariaénji dan, |iiiari|a noviDB.virieusoru diiBva, Vrtnarski koiiiii, iiiranji ousi krjledarprirediinv 1030 vabimo K ngladu 1035 Estrada, nabavno glasbena
ofldaja, 3. IVinre^a 11.S0 rO-iiniVelan|e.dnkiii]i.filni 12.40 Viiftiospot dneva 14.00 Viríticswni.rtwjsiil? 17.55 Vabimo k oyladu 18,00 Mi^ma§. otročka midaia 18.40 Pug ion aine nnvice 18.45 Europebvomnibufi:Ja?Dkni evropski posisnac. igrana dr^mBnlarni i^hrn/svalni hlni,3.del 19.15 ViiluasprjidoGva 19.20 Viduosirani. oiiVt^Liia 19-55 Vabimo k r)c[l&d<j 20i)0 f/oddajullohroiuiro 21,30 ÛdkritQmskriir3.3.rVnir8^a 2230 Hogionalne noviDs 2235 PopntniSkR razglednica: 7DA,
potopisna oddata 2330 \ňríBDspř3tdnEva 2335 Vabimo k ogledu 23-40 Videosu^ni. obvi^stila
I	SLOVENUA 1
i	06-75	Odrmtvi
I	07.00	/godbni/§kuiiki3
j	0/35	kpopntnetoibctPlRsaici
i	o/,50	MalesivBceliod, kviz
I	08.40	Ctv m papagaj, 2/3
I	09.05	Mala Jonnsonovaiolpa.^ved.
i	hlm
I	in,46	PolnoCniklub
j	12.00	fodrtik
:	13,00	IVoâiîa.Spori vremn
:	13.26	Vsf!o;ivalth:/irah
i	13-50	Vsaoíivalřhilign
i	14^0	Tatica m general, nem-li(m
i	15.55	Polfiinivnilak
i	16-00	0?fvaiihin juduh
i	16,10	Absolutno
I	16.15	Krajiinljudje
i	17.00	Porořila.^pnri vreme
!	17.15	0/arc
I	17.20	Poltmi vrlifiak
:	17.25	îunslika
I	1730	Glasba
!	1735	Mavruj
i	17.55	teba
\	18-00	l^or IZ polilM dialogov
;	18.05	OftinooMno
i	1630	Glasba
:	16.40	hii incvoilii^ki. nsanka
i	19.00	Oni3Vitik. vrsme.§po(i
j	19,55	Kariunami/o, ang.lifm
I	2130	Polnina poippíiííjá
:	27,15	Poroj'ila, Spori, VfRmii
i	22-45	DBatíwooíl/17
I	73.50	FahrRnhířn9/lUmr.filni
i	0150	Dnavmk
j	01.10	Iniokanal
i	SLOVENUA 2
1	0630	Iv prodaja
I	oaon	ZdniMcv PriikmiiRkili
:	Slovoncev
!	111.10	Absolutno globalno
I	10-45	AnglfllskisiapshuditeVEgoro.
j	dok. u/lilaja
I	11.05	Iskanje izijiiblioriBg» tm, dnk.
:	urlddja
i	12-00	7arJniii{nevislavmli,4/l3
i	12.55	DrubtinÍL^a 1. danski hlin
I	14.20	Skoziess
:	1430	Tvprodaja
i	IbHO	Gor^a lapotica, dnk. nddsia
:	15.^	Havbar^ki cesar. gled.
i	predstava
I	17.00	kuncinskopina Kaiai^a
i	16.15	fVisiani^ki bratte. finski film
j	19.55	Doir?ale. r>ogonint. liga
I	relnkum. Hofii^ale Manlior,
I	pn^nos
:	71.50	Afpr, Ooiiava, Jadran
:	72.15	Konceit ol) 50. oblmci
I	/aCeika[U.7.rlnl
j	23-25	Hulí. 7/13
i	00.1b	Pokvanenadekleia, 7/lB
:	01.05	Dnevnk^amejskarV
:	01.25	Zabavni infokarta I
i	SLOVENUA 1
j	U7.0Đ	;iv7av
i	09-55	Kopnr, 1/10
I	10.20	Pnri«vtopskfmnHbotn,9/10
I	10.45	Na oiii^^kujv Koper
I	11.15	Uzars
:	11.71)	NaiiWija Maribor, dok.
j	oildćtja
I	12.01]	[iuilj^inzeml{a.oddaiaiv
j	13.00	Porotila, Spofi, vraotl•
i	13.10	50lsiAvsiMiikov»glasbc
i	141)5	Nekaj minul i4 dumalo ylasbo
j	1430	DubroliJ Istrska kuhinjs. IV
•	Koper
I	1435	Vnrikarp: Voluhar, nan,
i	15.05	Hnii,dm,(ilm
j	l/.fin	Porofiiia. šprt L vreme
I	17.15	VRhka immia malega s^zm:
i	Ntko (iorSti^
i	IR.lb	Pajkei; Piko, risanka
I	18.20	VR^rinsrJoc, risanka
i	18.30	Kravica Katka, nsanka
i	18.35	Hn^^k Milift pripirvariiiie.
I	nsauka
i	18.40	/rebaiqtjlout
i	18.55	Vrcm«
I	19,00	Diievntk. vr^me. šport
i	19.55	Dajmo na&i!
j	2).Q{1	Ansantbel Don. glasbana
:	odrlaja
I	21.55	Dm7inska/godbe
\	22.45	AňS360
i	23.15	Pornřiía. vreme. Spon
i	23.05	Porofiia. vreme. Spon
i	2335	Mi.lpan.film
i	0110	Onevnik
i	0130	íriíokanal
I	SLOVENUA 2
i	06.30	/aliavm mlokanal
t	09.10	IV prodaja
I	09.40	Sko^itas
i	09.50	Koiii>irLobb0.obletnici
I	;atBlXafU.2.rial
j	10.55	Poletna puiHpaiija.ddilajH o
:	lonrmu
i	1135	PthalnrurkesiHrSvRd /agnoH
12.05	Medvalovi. IVKopar
:	123b	Alpe. Oonava. Jadran
\	13.05	ív prodaj»
:	13,35	Ivan Vasil|wit predstava SSC
:	Trsi
I	15.20	Ni nil h\. gala komertNušir
j	Uarsnda
i	15.55	Nogomet ang-liga, prunos
I	18.1^	Ko nam |L> žoga padla na glavo,
i	dok. oddaja
i	19.30	U^inoLi^iino: Velika planina
I	20.00	Sanjska poiDvanja. 1/10
I	20.bn	NanoU/6
:	21-10	UmulnusUlaslw m plesa
i	22.50	BfH/pravil. 2/4
i	23.40	Daj gosjioda Monda, franc.lv
:	jilm
I	01-10	nnmnikzaineFsk^lV
\	01.41]	/ahavminlokanal
pop I pop
0730	IVprodajS
08.00	l^ambna angl(!§î^ria, oim§ka oildaia
08.10	QraiaKoalM.n^.senia
06,70	Radnvudma Bib. risana senia
08.45	Sloti^r^k Henramin. nsanassnta
09.15	/elBniavôkj. ns.^oja
09.55	ODamaa ns. scnja
10-20	Power Rang Rfs. in lad. nan.
10-45	Malo Korngan. nsana senia
11.10	Vodm ubijalci, rtok. oridaia
12.05	Rakiiia pnd tokem
13.05	la^ ima kratko nnge. amor. Iilm
14.45	Spariak,3/4
15-4D	Helens Trojanska. 2/2
17.15	24iirvrumR
17.20	Strahvsakematere. amer, him
19,00	24 or
70.00	Gtaur, am. [rill!
72.35	Miřii|0fau3liCH,nan-
?3.35	Hula hop. Bill. I ilm
01.30	24ijf
07.30	Noina panorama
07.25 07.55
08.05 08.15 08.75 0835 09.05 09.35 10.15 10.40 11.05 1135 12.30 13.30
IV pmdaia Čarobna an
©
arobna angicSi^ina, oiroSka odrlaia
SrataKnaltek. ris. serija Jaka na lum.ns-senja 0n3b(7ki.ns-sânja Radovedni ca Bitn.ns-ssnia Slon^tfk Benjamin, ns-srenja /ulanjav^f, risana senja OOaman, ris. ser>ia PoAur Rangers, mlad. nari. Malo Korngaii, nsana senja Moômi zrfravilo. arii.nari. Ha kota pod ku^oL'eni Moto GR prenos dirke^aVN
CHški)
l'okvarjunB poi^tmai. am- fifm 24ur vreme Srpim.lim. ang, jilm 24 ur, vrRmfl
Ljubezen je lepa, aro. Iilm Bermurisb trikoinik. 1/3 Jesen v Nev^ Vorkii, am.Iilm 24 ur
15.15 i7.iin 17.05 19.00 20.00 21.55 23.30 01.20
02.70 Nočna panorama
09.00 MiS maš. Dinjšks oddaja, ponovi 19V
09-40	Vabimo k ogludu
09.45 Curr^fci by ortinibus-Jo^e kni uvropsb poslanec, igrano dokumeniaroi i?nbr3?evalm iilm. 3. del
10-15	Vi duospoi dneva 12.00 V)dBOStřani. obvestila 17.55 Vabimo k oylcdii
IB.OO Mojcainmedvp.dnkJaka: Pi^airia pany. otroka oddaja za najm aj^e 18.40 Viriaospotdneva
18-45	Duhovni vrelec
16.50 Mlaili upi. otri^ka oddaia 19.30 .Vidfiostrsni. obvssula
19-55	Vabimo k ngbhj 20.00 Movice lega iťdna.
inlormauvna oddaja 20,20 Vidsospot dneva 20.25 Planet polka, goijlja: ans. I ipovšek. oddaia / narodnozabavno glasbo, ponovi Uiv 21.25 Vabimo k riglcrAi 2I.3D Vredno |D stopili nou^r: Pokrajinski muie) Kopsr. pnnr)vil8V 22.00 Odprla tema. 3. ÎVmrpia leto enakih mo^nrsii za vse. ponovru^v 23.00 Vabimo k ogintlu 73.05 Videospot dneva ?á.1G VidBostrani. obvestila
©
10.10
11-05 11.10
PIJNUViríVQíJI]AJUOrN.SPQHH]A 09.00 Mi^maiouoSkaiiddaja,
ponovitev 09.40 1576. VIV maga/in, regionalni
informativni program 09.55 Kullura-infomiativnaodrlaia 10.00 športni lorKk. §poni^a informativna oridaja Dn;ga^ensvet:zuinom nad bolšCino f^iranSnb^j /a jm Bister Dull ovni vralec \/ aihivaVIV:50 zve/d za otroke: Ans. Mta/upana. »luški lanuu, M SantI, Unikat, OriiZina Gali&Jgorin /iaii zvoki 12.20 Vabimo k ogliidu 12.75 PopoiirSkprazglartaiZOA.
potopisna oddaja 13.20 Mostrani, obvesula 19.00 Vabimo k r^iiidu 19.05 Mojca inmedverlt^Jaka: Pikama party, oiro^a oddaja za nsjmlaišR 19.45 lzarhivaVlV:50mzdza ouoke: O i vije jaaoifu. Maiiazin. Vladimir Savči^obi 20.30 í0 001 V(^íonfe,dnkiimentanii
PONEDELJEK, 20. avgusta
SLOVENUA 1
07.00 /reab. otrulka oiidasa 07.10 Ugani, kdo pndH na večer j rj 07.25 CLirfoviianba.32-dGl 0735 KrlojBpatr^lj.lutkovnaoan. 07.50 Vsak OD svojem i^asu Int. ran. 06i^b Hotel Obmor(^k.ns3iu nan. QB.?0 Srečki smn mnvljo. iiaiii^mo
se pesimco 0830 ?lalkíi7aklailkf3:OdHfasioveí|
lia 7a m grada 06.50 Novijuin,16/26 09.15 l/popnineiorbj;í:Píesalci f]63(j NagaiIvi^ki, risanka i)93b Hisankfl 09.40 Ma[iMnZHrl,2/2B 10.10 Uspeli bomo. dokum. Iilm 10,25 tatiomikiinskavli:Baza
napadalcriv 10-40 Hazpokg v řasu. 17/17 ll,Db Muzej/niHjev, dok, oddaja 12.0n Slovenci v Avstraliji 13,0n PoroCila. špcri vrenje 13.25 Uamo.naSi! 14-30 Nekaj 11 ii riiA /a p opul anm
ilasbo oroCila 15.10 Onhcr dan. Koroška lf)35 Maks tn Rubi. 23/26 IB.110 Htsanka
1B.05 Mïtriin. i'iide?ni ku7a, risanka 16.15 Mariina m ptitj« strašilo; Izziv ÎB.25 NauCinmsepfismii:o:Marko skaće
1635 SsoMcem v Mr. Izguba. 3/5 17.00 Noviiie, šport, vreme 17.35 AnrIaluzija.madnubGSim
uiiklr^ii IB,75 /rebanjn3i3pliis6 ÍB.40 Fli m Fani, risanka 10.45 Adi v morfij, nsalia 19.00 Onavnik. vrame. šporl 19.55 KnB/inilekle.6/i? 20.45 Osmi dan 71.70 V kadru
7 O O iloi Rvi, icuflora. ^ por L vrcm e 22.50 OiidiSCiiiaFvrope 00.25 AndaliiziiH.mednebusim
uRkirjn 01.15 Onevnik. ponrMpv 01.55 Iniokanal
SLOVENUA 2
063(1 /abavni mlokanal 07.0Í1 Iniokartal 00.00 FVprodaia 09a30 Zabavni mlokanal 11,30 IVprndaia 12.00 PnleUii vruljak 14.15 Vrtiikarji^vciiihar 15.10 Calnrija igralcev: NikoGoršit 16.10 AHS3BU 163(1 F vropski magazin 17.00 Alpe. Donava, Jadran 17.30 / glavo na zabavojB. odrlaja 1B.OO Poročila 1B.05 Huiiijbin naklep. 2/2 1970 Franr.iîskR kraljii:fi. gled. irarlsiava
70/10 logodkj.kisovzimminlisvRL
6. odrJaia im Oaitda. 1/2 77.45 Piramida: Borut Pahml lojza
Peterle m Mrko Pounrevi: 73.40 KoncgrtskupmuCnldplav 11035 Oral, lap. film 02.70 Oiievnik zamejske IV 02.50 /abavni mlokanal
pop
08,10	24 ur. ponovi ifiv
09,10	llvo|no^ivli?n|p.nad.
lOHO	Spcpadsirasu, nad.
10-50	Ivprodaia
11,20	liube2ennatrMici, nad.
12.10	Neukraijjivosres. nad.
13,05	Urnenca. am. nan,
13.55	IV prodaja
14.25	/aliodnnknio, am.nan.
15.15	Neukrotljivo srcs. nad.
16-10	Ijiibezonnair^mci.nad.
17.05	Spopad strasn.nail.
18.Í10	24 ur vreme 1B.05	Uvoinohvliemfi,nad.
19.(10	24 ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
70.55	la^in (elesn stražar, amer. I.
2235	24ufzvtííer
72.^	Flrtj7inanabagij.nan.
73,40	NakrajuzlofJna.arn.nan.
00-30	Pod lupo pravice, am. nan.
0).20	ÍRksašktmoíptístavř. I.del
02.10	24 lir
O'.llO	Nn^panomma
TOREK, 21. avgusta
SREDA, 22. avgusta
©
• 2U10 rcsuvallBnt7007:CreGdencE I clKarwaier remember,
ÍDsnejek konceria irions LT^ní, obvestila
09J10 Oobro lutro. iritormaiivna oddaja: na današo dan, jiivanje nrjvicc. virlr^ospot rlm!va. utranjigrsi plesni knraki. koledar prirer itev 1030 Vabnio k ogledu 1035 Vredno jO stopiti ootBr :
Pokrajinski muzoj Koper, pon. 11.00 VidRospoidnevH 14.iin VidHoslram, obvestila 17.55 Vabamokogledu IB.OO Mfarli lip 1, izbor, otroška odrf. 18,40 Hsgionalnfi novjcfi 16-45 SpioShow. plosnapoîdswva 13.45 Videospoidiieva 13.^ Vidtiosirani.'ibvësula 13.55 Vabirnokogledu 20.00 lzodiiajeDobn3|u^u 21.311 Skrbimo za zdravje:
Novwnjiini^ki. sveL mifiaja 2230 Rcoionalne noviia 2235 ViuBospotdneva 223 5 UrocJski koncert: mol- Ihen
JeDerna. prsnf^iťk 72.15 Vahiinoko_gleriu 23.70 Videos ira ni. obvestila
SLOVENUA 1
07.00 Ela Peroci, otroška o/Maja 07.10 Selitev. 33, d«l 07.25 (jomaiiučn3vei^ri8,34. dal 07.35 Lusi?alost9n.lutkovnanan. 07.50 Maj morlrovanje m moih
barve, lutkovna nan. 0B.Q5 lloiolQbniorček. risana nan. 08.20 7latkn/akladko:vd[*ieliP«rd
Klcpi;a 00.45 f^riw |Utn,17/28 09.10 íladoverinilaček: drsalka 09.25 Iz/iv
0935 lisicai^pravzvildzv^r.
nauùmosepesmo 09.45 S soncem v oCah: Izguba, 3/5 10,00 Zgodhp.i7škol|kfi 10.30 Taborniki inskavti: napad na
posioianko 10,45 Sprehodi v naravo: r.-adine v n )niku
11.05 Anrjaliizija. mBd nebesi m
peklom 12.00 Jru/itiske zgodim 13.00 Poroćila. Sport, vreme 13.25 AnnefskislapshiditoveiiorB,
dolT. odrfaja 13.45 Nadškofita Maribor, dnk. odd. 14.20 Uďintli^n )5.0n Poročila f^ostovi IrojřitB. 7/76
Kliitoa iifir|0<iivš6ne.9/12
15.10 15.45 1B.I0
1B.40	HuiďlUbnmréek. 9. epizoda
17,00	Novice, sicp^enska kronika.
šporL vre ma
17.40	^etlvaledmj.... dok. oddaja
1B3Û	Mani« Astra
1B.40	Pranček.nsaoka
19.00	Onevnik. vremt, šport
19.55	Pod n|(inim oknnm. slov. Iilm
21.25	Naš liiáíi irakior. rlok, (eliton
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Absolu tli 13 globulinu
23.25	UmNa.3/6
0U,2D	Se (Iva isdna,..duk. oddata
01-10	Oiievmk, ponovitev
01,50	Infnkaiml
SLOVENUA 2
06.30 /abavm mlokanal
07,00	Infokanal 09,00 IVprodaia 09-30 /abavm mlokanal
11.00	Otroški iniokanal
12.30	IVprrjdaja
13.00	/abavm mlokanal
14.10	IV prodaja
)4.40	[ilas(be|nivei'.en na drugem
1530	Oober dan. Koroška
15.55	Na obisku. IV Kopar 1B.25 Vkadnj ÍB.55 fVlostovi
17.75	/gl^oira/<*bavo. l/.oiidaja
IB.OQ	Poroi^il^
)B.Ob	Labinni
1B.55 Slon: Umnr ne zastara. 5/10 2(1.00 Lastovka, mhň, vrtnica, smrt
21.25	[Ibtoien, riaiiski film
23.10	Piramida: Pavel Ruuar, íoma7
Oomicelj m Danit el Šmiri
00.10	CitaíÍBla,Í/4
01.45	Ontîvnik zarimjske IV
02.10	Zabavni mlokanal
pop
0B.10 09.10 10.00 10,50 11.20 12,10 13.05 13.b5 )4.75 15.15 16.1Í1 17.05 13.00 1B.05 13.00 70.00 20.5b 21-40 22.45 23.00 2330 00.20 01.10 02.00 03,00
24 ur, ponoviU'.v Ovo[i»^vlji)n|S. nad. Spopad sirasu. nad. Ivprodaia
liiibozen na ir7nii:i, nad. f^eukrniljivr>srœ,nad. Jrgenca, am, nan. 1V prodaj a
/abodnokrdo, am. nan. Neukmilt IVO srce, nad. ynbezen nair^>ici. nad, popadl sirastr. riarl. 24 ur vreme Uvoino2ivl|cnir). nad. 24 ur
NdŠa mala klmika Pravetjeno! [)bl{ul)a. am. filma 74 urzveier Uiil uba. am. filma Nakraju zločina, am.nan. f^od lupo pravi CE. am. nan. Skrivnostni oiok. nan. 24ur.ponnvil(ív Nn^na panorama
©
09.00 Oobrntuiro, mí. oddata: na današniniari. jutranjo novtœ, viiíROSjmdrievd. utraojigosL razgibatnio se. koíedar pnnid. 10.00 Vabirnokogledu 10.05 Skrbimo za/dravje:
NdvorniRniUi. svetovalna odri. 11.05 Vi deospot dneva 11.10 Orgelskikonmpf.Flieo
Jellema. posnetek 14.00 Videos tram. obvestila t/-55 Vabimnkoglt^dii 18.00 f^ole^e mladih, mlad. oddaia 1fl.40 Vi deospot dneva 18.45 NašaLvnipa. izobra?. nddajd 13,15 Videosiram. obvesula 13.55 Vabimn k ogledu 2(1.00 I; oddate Onbro lutro 157'7.ViV magazin
21 21,15 21-20 21.30
22.00
Kultura, mlormaiivna oddai? Sporim lOřGk, športna mí. odd. Fair play: Slovenska slalom raprezmuia na divjih vodah Asova ibanii;a. ml. odda a 2230 Festiva tĐnt700?:Pink oyd inbiitâ band. posn. kom^srta 23.00 Videospm dncva 23,05 Vabimo k nglfldu 23.10 Videosirani. obvestila
SLOVENUA 1
0B.25 Otlnevi
07.00 f^alaůarovniw. otroška oddaia
07,30 lL'{Bsnistra;ar35-del 0*7.45 Manm im^slu7bo.36. tlel 07.55 Sramna riba. 20. del 08.10 Hotel Ubmori^ek 0B.25 ?abtca.naui!imnse pesmico 0B.35 Uddolntertariozadnjsgakraia 0B.55 Novt|uin.'18/26 03.20 Cudnapu§ilika,9/12 03.50 Pn kovanje, dok. nddaia 10.00 Knp«r.1/10 10.30 KrastaCja patrulja. 1/13 10.50 Setjinnoavadp.zamciskjh
tabornikov 11.10 dva icdna..., dok. oddaja 12.00 Ljitiiji^ m zemlia 13.00 Porořila, š|)on, vremB 13.25 Otoipasniki 1335 UnamNuk,linskihlm 15.00 Poroi^tljj 15.10 fvlosiovi
15.45 fVlobyDíckmskrivnostde^elu
iVlii.il/2B 1B.05 Mndio, 6jdR7nikit7a. nsanka 16.20 PodUnbukom 17.00 Novicfi. slovenska krnnika.
špori vrsme 17.40 lleziia; la ro/ina dolina, dok.
oddaja 18.40 Ulica sanj. nsanka 19.00 l}nevnik. vreom, šport 13.bb f^oivOraceland.am. f]lm 21.25 SkniakameralrancijaK&ka 22.00 Odmevi, šport, vremf! 22.55 firez re/a: dr. Mate] Makarovii^ 23.10 Vo|nosoposnfrlivbaivab.3/4 00.00 Re?i[a: ta roh na dolina 00.45 Dnevnik, vreme. Spon 01.25 InIrAanal
SLOVENUA2
06.30 /abavminfrjkanal
03,00 IVprrjdaja
03.30 /abavni infokanal
11.00 Otroški iniokaitaf
12.30 IV prodaja
13.00 /abavm infokanal
14.25 TVprotlaia
14.55 Pod bvro|)skim nebom. 9/10
15.20 losiv^caiiatirugem
16.05 Dogodki,kisdvznemrnlisvet.
B. 0'ldata 17.00 fVllBUJVI
17,30 řnlavonazabava IB.oddata 18.00 Poroi^ila 18.05 Dûdi^Cina Evmpe 13.15 VilaSanio.Sospir, lii^. blm 20.00 SportmalodrucjaCs. l.del 20,25 Pnjstiljska nogomBtna tekma.
jiia gora SlovRiiira. prenos 22.20 Piramida:8orisPopovfř,Jo^o
JrjradinVida/abot 23,20 Idealist. PDf; Nova Gorica 01.25 Madoznad^iŠi.Ce^iililm 03.10 Onevnikjamsiske IV 03-35 /abavni infokanal
pop
OB.IO	24 ur, ponovitev
09,10	Ovojno ^vl|eo|e, nad.
10.00	Spopad suasu, nad,
10.50	rVprodaja
11,20	i lufoerirra upnici, nari,
12.10	Nďukrotifivomnad.
13.05	llmKnca. am. tm
13.55	I ^prodaj a
14.25	/ahodnokrito.aiii-nan.
15.15	Neukroil[ivn srce, nad.
16.10	l|iihezennatr<!ntci, narj.
17-05	Spopadstrs^ti.nad.
18.00	?4ur,vrF!mR
18.05	Dvoino življenje, nad.
13.00	24 ur
20.00	Ni^a mala klinika
20.b0	Sknvnosinipnsiltevaiec, am.l.
22.30	24 ur^eCer
22.45	l)5rablieni,12.dH
23.35	Na kraiu zločina, am. nan.
00,75	Pod lupo pravice, am. nan.
01.15	lebašVi mtf postave, nan.
02.05	24 ur. ponovitev
03.05	No^ia pattoranid
©
03.00 Oobro jutro, inlumativrm odilaja: na današn i dan, lutranje novice, virienspoi dneva, novs izdaje, tutranii gost:Vikt Košer,. novnmašmk. lezikovne ntžznankfi. koledar priretlilcv 10.00 Vabimo k oglmlu 10.05 Športni torek, športna informativna oodaja 10.20 FBSUvallBnl700/;Pinkfloyd t/ibute band, posnetek koniierta 14.00 Vidrms(mm, obvestila 1*7.55 Vabimo k ogiHdu IB.OO Mala potepanja, m la iFinska
odilaja. 3. fVmreia 18.40 flegionalne noviDo 18.45 V bannoni|i z naravo, krneUjska
ndilajH. pomjvitRv 19.15 Videos Irani, obvesti fa 19.55 Vabimo k oglu du 20.00 Iz oddaja Oobro lutro.
infoflnativna oddaja 21.00 0riprtatenia.3.FVmrpJa h
varnostarost, pnnovituv 22.00 Regmnalue novice 22.05 Srçrli /vwd. pr^nRiuk lestivala
v/alaj, l.dfil 23.10 Viilaosp 01 dneva 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Videostrarn. obvestila

PRIREDITVE
ViLINJi
v
Cetrtekj 16. avgusta
9.00- 17.00 Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca 10.00 Ljudska univerza Vslanje Počitnice po meri otroka 10.00 Ljudska univerza Vsisnje Dolgčas, kaj je to? {za upokojenca) 20.00 Velanjski grad
23. Poletne kulturne prireditve 2DD7
Skopuh - najbolj skopa izvedba
Petek^ 17. avgusta
7.00 - 18.00 SrediSče mssta Velanje
Redni mesečni sejam g.OO-17.00 Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca Î 0.0 O Lj\i dska un iverza Vel en je Počitnice po meri otroka 10.00 Ljudska univerza Velenje Dolgčas, kaj je to? {2a upokojenca) 10.00 Dvorana Ce mra Nova
Posvet: Priložnosti razvoia (unzma na slovenskih jezerih in rekah
13.00 Ob Velenjskem jezeru
2. mednarodni navtični jezerski sejem
Sejem bo potekal do nedelje. IS. avgusia 2007 od 18.00 naprej Staro Velenje
Krajevni praznik Starega Velenja
Itekmovanje harmonikarjev za p-Naj godca«, zabavni vei^er 2 ansamblom Podkrajlki feruje) 19.00 Trgvšaleku
19.	citrarski festival m-PreŠmatitane citre« Velenje Srečanje citrarjev, ljudskih pevcev in godcev
X Rdeča dvorana Velenje
Rokometni turnir-Jarnovičev memonal
Turnir bo potekal od 17. do 19. avgusta 2007.
Sobota^ 18* avgusta
7.00 -18.00 Središče mesta Velenje
Redni mesečni sejem 8.00-13.00 Atrij KSC Kmečka trlnica 9.00 Ploščad pred Centrom Nova 23. Poletne kulturne prireditve 20D7
Ljudska glasba na tržnici 10.00 Ploščad pred Centrom Nova 23. Poletne kulturne prireditve 2007
Teat/o Cizamo 10.00 TRC Jezero Valettje
20.	VIP CUP Velenje 2007 10.30 Kniigarna Kulturnica
Sobotno prelistavanje in branje pravljic Od 16.00 naprej Šalek
VlIL StarotrškidanvŠaleku X Max Club Velenje
10. festival Kunigunda. Velenje 2007
KINO VELENJE:: S
a
VILIKA DVORANA HOTILA PAKAod17.8. do 19.8.
RATATOUILLE
celovečerni druřinski animirani film sinhronizkan v slovenščino
Režija: Brad Bird
Slovenski g^dSDvl: Lado Bizovičar. Matjaž Jdv§nil(, Branko Zavrtan, Iztok Valič. Vojko BelSak. Niko Gor-sic. Boris Cdvazza. Nina Iva nič. Marko Potrč, idr.
V slovenskem štartnem vikendu: Petek, 17. 8.ob 17.00uriinob 19.15
Sobota, 18.8. ob 18.00 uri Nedelja. 19.8. ob 17.00 uri-otroška matineja
Glavr>i junak filma je podgana f^em-V. ki si drzne sanjati, da bo postal vrhu r>s ki kuhar v vrhunci francoski restavraciji. Z nerodnim in skromnim fantom Unguinijem, ki mu v nekdaj sloviti pariški restavraciji dovolijo zgolj odnašati smeti, se skupaj domislita, kako bosta postala najboljši kuhar v Parizu. Morda bi sanje res ostale samo sanje, čs se ne bi po spletu čudnih naključij
Remy znašel v restavraciji svojega vzornika, slovitega, a žal že pokojnega kuharskega velemojstra Augusta Gusteauja. ki je ^ovel po reklu Vsak lahko kuha". Toda nadobudni štirinožni kuhar kmalu ugotovi, da je zelo nevarno, če te zalotijo v kuhinji, gosebno. če imas brke in rep... Caka vas zgodba o nepričakovanem prijateljstvu, pogumu, drznosti, iznajdljivosti in veri vase. Zgodba o tem. da mora vsak r^ajti svojo pot. ne glede na to, kaj mu pridigajo
drugi. Zgodba o tem. da moraš vedno in povsod ostati zvest samemu sebi.
Na vsaki predstavi bomo podelili eno nagrado iz filma Ratatouille!
UMRI
POKONČNO 4
(Live Free or die Hard) akcijski triler
130 minut
Režija: Ler^ Wiseman Igrajo; Bruce Willis. Timothy Oly-phant Maggie Q. Jeffrey Wright. Mary Elizabeth Winstead. Justin Long, Jimmi Simpson
Petek 17.8. Ob 21.30 uri Sobota, 18.8. ob 20.15 n> ob 22.45
Nedelja. 19.8. ob 19.15 in ob 21.40
John McCiane je po letih boja z alkoholom. ločitvi In končam karieri policista našel svoje mesto v oddelku za domovinsko varnost, kjer se bori proti sodobnim računalniškim teroristom. Ko Amerika doživi vse-obsežni računalniški napad teroristov, ki začnejo prevzemati vse pomembne sisteme, od prometnih luči, do bančnih sistemov in borze, se McClane po svoji stari navadi znajde sredi vratolomnega lova na kriminalce. Ti ga skušajo ustrahovati z ugrabitvijo njegove hčerke, toda hladnokrvni novodobni teroristi niso računali s policistom stare šole. ki ga v boju za pravico in družino nt strah povzročil pravega uničenja. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR) DTBOŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2.5 EUR) Naslednji vikend nopovedujemo: animirano komedijo SIMPSOrJOVI (Simpsons the Movie) • sinhronizi-rano verzijo, grozljivko KRVAVI HOSTEL 2 (HostelPart II). akcijsko komedijo VROČA KIFEUCA (Hot Fuzz).
Kdaj - kje - kaj
Latino miisic; Domingo Sieifi (ZDA)
Nedelja, 19» avgusta
10.00 Velenjsko jezero
Vip Sailing Open CUP Velenje 2007
14.00 Športno igrišče na Graški Gori Graške Gore poje in igra 2007 32 mednarDdni festival ne rod noža bavne glasbe
Ponedeljek, 20. avgusta
9.00- 1700 Vila Mojca
Odprle vrata Vile Mojca
1Q.00 Ljudska univerza VeienjB Počitnice po meri otroka
10.00 Ljudska univerza Veienia Dolgčas, kaj je tû? (za upokojence}
15.00 Središče Velenje
10. ffistivai Kunigunda Ulična košarka
Torek; 21« avgusta
9.00-17.00 Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca
1Q.OO Ljudska univerza Veienje Počitnice po men otroka
10.00 Ljudske univerza Velenje Dolgčas, kaj je to? (za upokojence}
Sreda, 22. avgusta
9 00-1700 Vila Mojca
Odprta vrata Vila Mojca 10.00 Ljudska univerza Velenie Počitnice pomeri otroka 10.00 Ljudska univerze Velenje Dolgčas, kej je to? (za upokojence) 1Ô.D0 Središče Velenja
tO. (estival Kunigunda Ulična košarka 20.00 Velenjski grad
19. citrarski festival »«-Pr ešm entan e citre« Ve lenj e Koncert r]\ladenk s citra mi Za dodatne informacije o prireditvah m dogodkih lahko pokličete Turisti!^no-informe-cijski 111 promocijski center Mestne občine Velenja (03/395 18 50).
ŠOŠTANJ
Sobota^ 18. avgusta
X planinstvo
Tabor mladih planir^cev Ivišja stopnja OŠ) - poteka do 25.8. Jezersko 16.00 Gasilski dom Šoštanj
24. tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln 20.00 Gasilski dom Šoštanj
Zabava 2 ansambloma Spev in Festa bandom
V Ravnah bo veselo
V nedeljo ( 19. avgusta) bo veselo v Ravnah pri Šoštanju. Tamkajšnje športno dnišivo vabi ob 14. uri na igrišče v spodnjih l^v-nah. kjer sc bodo zvrstile družabne in zabavne igre med ekipami krajevnih skupnosU. Igram bo sledilo veselo dru/erue ob taktih ansambla Slovenski zvoki. Pnjizkusili se boste lahko tudi v streljanju za 'kos truna', srećo pa iskali tudi v bogatom s reče lovu.

ft n
radio®afa
8 103,2 & 107,8 Mhz ^^^^ vsak dan 3B iir
vsak dan 36 ur
FORA jE: JESENSKO RAZVAJANjE
Kdor VB kaj hoče, mu pripada vse!
V naših prodajalnah v Velenju in Zagorju vas bomo že v mesecu avgustu razvajali s prvimi novostmi iz modne ženske in moške kolekcije jesen-zima 20071
munn 7RC0I1AR l<ennyS,
prestraflby F«1
Obiščite nas in pričakujte \
f 'i h
Fori fashion
Prešernova cesta la, Velenje, Cesta 9. avgusta 111, Zagorje www^fori.sí
Koledar îmen
Avgust (veliki srpan)
16 • Četrtek-Rok
17. petek - Ljudmila (Milica)
18	• sobota • Helena
19	• nedelja - Ljudevit
20	• ponedeljek-Ber
nard
21	• torek • Pij
22	• sreda-Timotej
Lunine mene
21.8 eltorek)-prvi krajec, ob 1:54
Înagrajenci nagrapne
križanke picerije picamuy
ob
ovijene 2. avgusta v
tedniku Naš cas $o:
1. nâgrada: pizza po izbiri zd dve osebi prejms Jožica Praprotnik, SdldSka cesta 13,3320 Velenje: 2. nagrada: vražjo salato za dve osebi prajme Anica Srebotnik. Špeglova 15,332Q Velenje; 3. nagrado: sladica za dve osebi prejme Senica Milan. Aškerčeva cesta 5/b, 3325 ŠoStanj. Geslo nagradne kfitanke se glasi: okus poletja. Nagrado dvignete s prinosom potrdila pizze-rije Picadilly. na Star8m trgu 35 v Velenju, s seboj pa prinesite osebno izkaznico. Čestitamo!
TÏÏÏ
TTUNSFORMERJI

HAMY POTTER IN FENIKSOVRED
C^nv Ponor arW the OiQ^QÍtbePtoenbt)
12s30 so. NE 21H>0 23tSS PC.SÛ

liHM so. « Í6t2$
tinllphmï«. sttaifntma
utaaMifc ■feeGoW.
TKKCTURř
I4ll0 so, NE Í7r00
lim

Iff won
«■ncAvlMiWv fmaeo«»» MdSinevMb RwMuMn»«,
msivi«
J I	29tS0 PE,50 COTtiwi
I	i « f 1 • t « âU
>41 VROCAKIFZIJCA izsiMik
^ CHotfiud
16:00

RATATOUILU ntim,
CRalBtoulll^
SiniirMfaEirw V ^mmMMI
M»fMr4.
WWtt
tpikctw
f »
. ummtokoncnom
f* dH^FfwofOKKar« mahL
13:50 SO.NE 1SJ25	SRVâir^
21:10 23:50 Ptso
Î T ť	I I
SillPSONOVI
ThiMovfi} »•tďmhinmti f iliw ^Ifti i1
S^SfHew
ACvftMt UMatMt. ntaWZ.
KRVAVI HOSTIL2 n^tia.
(HosUb Pqit Itf
UMi vwi
UkW iwitwv
HWB^IUtSi, i^nranum^
21:20
• • t •
5* sř a ^
Is
o 3 a o
a
P bo !?§■
^ I nformaclje o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66
Rezervacije vstopnic: na viww.planet-tus.com ali po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722
<jnem«ogTaflsiprtdriu)ejopf»ractospr«memWpio^	__ nlanat-tiiQ rnm
Engrotuidoiï,CfiSlivTmovlietoa,C«j{e;P.e.KlftemaîDgfafl.Piin«TU5Cd)e.M«N^^	wo^.pianci lua.wni
mammal
Ur
jwífjlS
Nagradna križanka Garant
A
GqR/iNr
Pohištvena industrija, d »d. Poliela
TeL:03 703 7130,703 7131 wvíw.garanl.sí
Ce se telíte rarvajati, s privoščiti kaj novega, kaj lepega, mords novo dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, otroško sobo ali predsobo... obiščite našo industrijsko prodajalno, ki je odprla od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
VELIKA POLETNA AKCIJA!
PROMOCIJSKA PONUDBA NOVIH SPALNIC DORINA
Izbirate lahko tudi kosovno pohištvo, računalniške in pisalne miza in vzmetnice.
UGODNO:
Hitri kredit do vrednosti 1251.88 EUfl, ki ga uredite v kratkem času pri nalem prodajalcu!
Pohîstvo Garant -pohištvo za vaš dom!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom. pošljite na Nas čas. d. o. o.. Kiii* ri5eV8 2 a. Velenje, s pripisom "Garant" najkasneje do 27 avgusta. Izžrebali bo motri nagrade: klubsko mizo-130 češnja, omarico • Muna Hrast 5 in omarico MunaBor.
n Ani o v il L E K .1
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
CEIRHK. 16. avgusta:
6.00 Dobro jutro \tt veselo v nov dan; 6.30 Poročild; 6.4Ô Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip. 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila Rekreacijski nasveti Dlimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Nć) današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno 15 30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila: 1700 Zdravniški nasveti 17.45 Erosov kotiček,' 18.30 Poročild; 19.00 Na svidenje.
nm, 17.avgu5tai
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Hor(}skop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Pon}cila; 745 Današnji kuhurni utnp; 8.00 Športni irtrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gobarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kddi kje. kaj: 16.30 Plačila; 1700 Gia^ene novc^; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 18. avgusta:
6.00 Oc^ro juto in ves^ v nov dan; 6.30 Poročila; 645 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne infonnacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poroi^tla; 7.45 Dana^ji kiiturni irtrip; 8.00 Po-lepšajmosisobotnojutro;8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmitedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan; 14.30 Pomčila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročala: 16.00 Kdai kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
HČDEUAJ9.cnrgusto:
6.00 Dobm jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan. 700 Horoskop; 7.15 Cestne inbmiacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna imanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 1700 Minute zdoma-čimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONtOiUEK. 20. avgusta:
6.00 Dobro jutro in vaselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika. 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kai; 16.30 Poročild. 1700 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK. 21.avgu$ra:
6.00 Dobro jutro in veseb v nov dan; 6.30 Poročild; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje. kaj; 1700 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREPA, 22. ovgusta:
6.00 Oobro jim in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila: 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avt) moto zveze S^venije; 730 Poročila 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročite; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport 16.00 Kdaj, kje. kaj; 1700 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Nekatere trenutke je najlepše uživati skupaj.
^ Televizija ■L Internet ^ Telefonija
UPCTelemach vam sedaj ponuja kabelsko televizijo, Internet In telefonijo v paketu že od 22 EUR na mesec Paketi vam omogočajo širok izbor televizijskih kanalov, brezmejno količino informacij in abavnih vsebin na Internetu ter mnogo œnejàe telefonske klice v vsa omrežja. Z zaokrcâeno ponudbo televizije, intemeta in telefonije v omrežjih UPCTelemach, Ljubljanski kabel in KRS Rotovž/Triera pa se boste izognili tudi dodatnim stroškom, saj boste za vse storitve prejeli eno samo položnica Poiščite svoj paket na www.upctelemach^i ali pokličite na 080 22 88.
Ponudba velja v omrežjih: UPC Telemach, KRS Velenje, Polzela, CATV Murska Sobota in Gornja Radgona.
080 22 88
ww/w.upctelemach.sl
UPC

Ceneveljdjo pri podpisu pogodbe za 12 mesecev/Storitev je možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. UPCTelemach §lrokopdsovne komunikacije do.o.r Cesta Ljubljanske brigade 21J 000 Ljubljana

OBVEŠČEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365.
ZAPOSLIMO VOZNIKA
oziroma strojnika 23 avtodvi-galozsdeio v Velenju. Informacije: Tel.: 04!/726-491, ŽIVKO S.P
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/50M35. GSM: 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm; 031/836-378. 36-LETNA. simpatična, zaposlena, ženska si želi spoznati prijatelja starega do 50 let za resno zvezo. Gsm: 041/248-647 Ag. Aian. www.superalan.si OBVESTILO
PROSIM, da se javi priča - očividec prometne nesreče na regionalni cesti Dobrna - Črnova - Velika Pirešica, v bližini stanovanjske tiiše Lokovina 7, Dobrna, dne 30 8.2002 ob 19.35 uii. Telefon: 5778-819. PRIDILKI
BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčflika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO Sauvignon. Beli pinol, Merlot, Cabernet sauvignoit, prodam. Vinska klet (Čeliovin Bogdan - Štanjel). Velenje - Konovo, gsm- 031/749Í71. JEOILNI bel krompir za ozimnico prodam. Telefon: 8385-054. RAZNO
SILOREZNI puh a Irik z motorjem prodam. Kličite po 19. uri na telefon: 5893-587.
NKPREMIČNINE
VEČJO zazidljivo parcelo v Velenju, ob ulici Stanka Blainika. primerno za obrtno dejavnosti ali servis, prodamo. Cena je min. 250 evrov za m2. Gsm: 031/386-520.
PRODAMO HIŠOvVelenju na atraktivni lokaciji. Thjrisna velikost: 102 m2, stanovanjske površine: 150 ni2, velikost parcele: 820 m2, teto izgradnje: 1949, Cena: 125.000 EUR. INFO: tel. 041-624-77S
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 19.8., od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
NEMŠKE ovčarje, samičke, stare dva meseca, z rodovnikom, cepljene, razgliščene. prodam. Gsm: 041/966-252.
PUJSKE težke 25 kg in prašiča težkega iOO kg prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. PUJSKE težke 30 kg prodam. Tele-
PRODAMO: LEPO 3 SOBNO STANOVANJE. 81 m2, obnovljeno leta 2003, na odlični lokaciji v Šale-ku, cena 76.000 EUR HIŠA 200 ni2 s poslovnim prostorom 150 m2. na parceli 45D m2 v centru Šoštanja, letnik 1987. cena 204.000 EUR INFORMACIJE: ALSA • NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 8. Velenje. 041299 919
fon: 5893-578.
SVEŽE meso domačiti zajcev prodam. Gsm: 031/730-263.
Iščem korepetitorja za poukklasičneqja baleta (znanje SGS).
Tel.: 031 348 801
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
d.o.o.
razpisuje Izobraževalne programe pridobivanja Izobrazbe In prekvallkflkaclje v poklic
PRODAJALEC
ïpl« v I. ta 2. letnih, PflEKVAUnKAGUA
EKONOMSKI TEHNIK
pn PflOBHAII fe» kmčMl trgotskl isli)
VPIS BO 18. SEPTEMBRA 2007. OB 16. URI
v POSLOVNI STAVBI INfiRAD, Lan 7. Cil)s
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA 1I.0.0. Celje
KOMERCIALIST
Kandkfatl ta vUtriJo 2 druio pr|»o i čm od I, ngusta do I. s^enhrt.
POSLOVNI SEKRETAR
KanilMitI ss 9ri)nl]Q z druio prtm v itn od I, avgust do I. s^nlin.
www.abttura.si
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 In 03/ 428 55 32
Masažo na vašem domu
vam nudim z vrhimskimi masažnimi pripomočki. Izjemno pomembna ponudba:
vaztexanje hrbtenice z "»«gog»*»«*» mizo Mastercar.
Visoka kvaliteta pripomočkov - visoka kvaliteta masaže! Naredite korak naprej - izkoristite to doma, presenečeni in navdušeni boste.
Informacile na GSM it.: 031 593 83S.
NOVOvVelenjul
Zastopnik
M-MOHT mian Pečavnik s.p.. PirtfzuuU ul, 3,332Q VelsnJ« GSM, ;(K1 3306(7 e-mail: ml'inorcffwlja.nel

PVC okna in vrata www.s1mer.si
ASCROlOŠKO SVeCOVAOje.
Oqî?)6T7l^
Rokt's, Kardeljev ug 2. Velenje 090 14 24 45
Cena 1.04€/min. Za oDorabnike mobllels, debitela In l^imoblla
TRGOVINA KOŠARICA
Trgovina Košarica prireja VESELO POPOLDNE V KOŠARICI ki bo
v soboto, 1. septembre, ob 17.00 h.
Zato pridno zbirajte nalepke »Košarice« in si prislužite kupone za hrano, ki jih boste vnovčili na prireditvi.
TalafOn: 03/ S72 BO BO
Za zabavo bo poskrbel ansambel SAVINJSKIH 7, z gostom večera BOŠTJANOM KONEČNIKOM, program bo povezoval BORIS KOPRAR. Vabljeni!
Pemovo. taL: 572 80 80, Pesje. tal,j 88! SI 40. Gabarks. tel: 88} 32 18 www.trgovina-koiarica.si, «nail: kDtiric8@»ol.n9t
Mali oglasi, I ^ tlH^
zahvale I ^^ in osmrtnice I ^ radio
_ I vaeNje
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko ftevifko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899&478. dežurno službo pa na 8995445
Lekarna v Veienj«:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova
1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
Zobozdrfl¥Biki:
IB.inIS. avgusta-Vlasta Ster-benk, dr, dent, med,, (delo opravlja v dežurni zobni ambularni, ZD Velenje, Vodnikova t)
Veterinarska poshija Soihinj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torsk in četrte od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
V tem tednu porok ni bilo.
Smrti:
Henrik Terž an, roj. 1935, Podktaj pri
Velenju 68 e:ViđOolšak. roj. 1941. Portorož, Obala 109; J (šef Janežič, roj. 1929. Velenje. Sitova 25; Peter Mrzlak, roj. 1355. Šoštanj. Metleče 52.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednu od 6. avgusta 2007 do 12. avgusta 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajat) (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne kmcentracije 125 mikrog S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 6. avgusta 2007 do 12. avgusta 2007 (v mikro-g S02/in3 iroka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka
100
« S S i 8 i š I ^
n
of


iS
à C
a o o z
av9 B7. avg BS. dvg 09. avg 0110. avg 011. 4vg 012. avg
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 391 00 30, mob,: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI ^
•	PREVOZI	i
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE J
•	NABAVA CVETJA	|
MOSiOSTPUCIlA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
898 17 50
V SPOMIN
MIRÍ VIDEČNIK
16. 8. 2005 - 16. 8. 2007
Počasi odhaja poletje in prihaja že druga jesen, ki ti je bila tako ljuba, najljubša. Čutimo, da veš. da se spominjamo drobnih malenkosti, ki so nas družile. In še vedno nas.
Tvoji
Le siW) in delo v Hvljcnju si poznùl. sedá) od vx^ů
JM ví>rína ."ri ^AKpiil.
Qedd! nikoli veř ne ftoS gozdov. posili«/ peswi. poljan Siimenje. Usodá knil)! je piétinais nili Jvtíena ^vlienía. So y sídli soík, bolečina in pmi;ri don\ ko le več nI, k Miiovi Tvojih príilnih rok ojía/í so ill nťizyovor/eii -HVMATIATl
ZAHVALA
ob izgubi dragega očeta, dedija in pradedija
HINKOTA TERZANA
iz Podkraja 13. 7. 1935 - 6. 8. 2007
Ob nenadni izgubi se najtopleje zahvaJjujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje, sveče in svete maše ter za številno spremstvo oa niegovi zadnji poti. Hvala govornikoma g. Kolarju in g. AJiacu ter župnikoma za opravljen obred.
Žalujoči: IS/ njegovi
Izbiramo naj osebnost meseca julija
Kupon za naj osebnost julija
3 :
Glasujem zè Obrszíozítev
Moj naslov
Bralci Našega časa in poslušalci Radia Vi'lcnjc i/.birale naj osebnosti preko celega Icia. Tre-nuluo izbiramo osebnost, ki je po vasem mnenju najbolj zaznamovala mesic julij- Na lestvico sle uvrstili Vilmo Teče, dirckiori-CO Varstva okolja ter varnosti in
zdravja pri delu v Gorenju, Boruta Stravnika. zdravnika v Zdrav-slvenem domu Velenje in dr. Uroša Roinika, direktorja Tcr-moelekirarne Sošianj. Zanje lahko glasujete do k{>nca tega meseca. veseli pa bomo, ce bosîc ob tem zapisali tudi kakšno ranimi-
Predlogi:
Vilma Fece,
dircktcrica Varstva okolja ter vaniosli in zdravja pri delu vCîorerùu (zelo prizadevna na področju varjrrva okoJja, ima veliko zaslug, da so Gorenje in njcsovi izdelki okolju prijaz.ni: aktivna jc ludi v krajevni skupnosti Šoštarý, kjer je prcdscdnica)
Borut Stravnik,
doktor mcdicine, zdravnik v ZD Vclciûc (zelt> prija7^n; prisluhne bolnikom in /a njih profesionalno poskrbi: pozitivna oseba ,..)
Dr« Uroš Rotnik,
direktor lemioelcktrarneŠoSlatij (dober in prijazen direktor,/a zaposlene si vzame čas: ogromntî je naredil /.a razvoj termoelektrarne v kaicru so te dni pripekali prvo oJ dveU plinskih lurbin)
vo obrazložitev svojega glasu. V mesecu decembru boste izmed zmagovalcev posameznih mesecev izbrali naj osebnosi leia 2007, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju
na Titovem trgu.
/a naj osebnosti posameznih mesecev lahko glasujete na kuponih Našega časa (v tekočem lednu upoštevamo vse. ki prispejo v nase uredništvo do torka do
ESGSGSiBEiSisCBGa?©© [I2aE23Gí.eíaGIDÚdíIíílDSÍEí
• 10 % blago za zavese, ^ft/ • 10 % odejo in pregrinjala
Nagrajenci prejšnjega tedna : Dve karti za plavanje v Termah Topol lica prejmeta O rago Kolsr laze 154 h. Velenje in Sreč Ro-tovnik. lipa 51. Velenje, ^âgradi dobita po posti.
Vase sodelovanje tudi nagrajujemo. Izmed tistih, ki boste glasovali ns kuponu številka 3, bomo išrebali dve pregrinjali za sedel pokmvitelja Dam zaves s Prešernove 9a v Velenju.
12. ure) in v živc^ na Radiu Velenje (X97 50D? in m 50Q4) vsak dan malo pred 17. uro.
Zmagovalci posameznih mesecev; Matija Blagus.MIdjd Hostnik, Franjo Bobinac, Simon Ogrizek^ Miro Pozun in Ivana Jevšek.
Nabito z energijo
Min: festival Vransko sammcr ni^ht. ki je potekal prejšnji petek in soboto, je bil odlična popestritev vikenda ali počitnic /a tiste, ki so se odločili noč preživeti na koncertu. V petek je večer zazna-
moval lurbofolk» naslednji dan pa so bili koncerti rockovsko obarvani. V soboto so pod velikim šotorom nastopile velenjska skupina Šnorkl bend, skupine Aperion, Dan D in Šank Rt>ck.
na koncu pa je oder okupiral še Pero Lovšin. Energija je z odra dobesedno puhtela in obnorcla prisotne, ki so na ves glas prepevali znane pesmi nastopajočiii skupin. S stopnjevanjem večera seje večalo rudi število obiskovalcev.
Ce si je kdo dan zapomnil po pustem in deževnem vremenu, jc na dolgčas zvečer gotovo pozabil, saj je bilo vzdušje na Vranskem nevcijctno, koncert pa taksen, da se marsikomu po glavi lahko podi misel, kdaj bomo zopet deležni česa podobnega.
■ Tjaša
S $tof)n/evdii/ein večera je bUo v šotoru vedno već obiskovalcev.
Velenjčani naj bi grozili in izsiljevali
Po poročanju POP TV naj bi zaradi izsiljevanja in groženj zaslišali Džemala Kadriča, Petra Glasenčnika in Aleksandra Kumra • Po hišnih preiskavah in zaslišanju so jih izpustili
Velenje. Celje - Krimmalisti in ptilicisii Policijske uprave Celje so v petek, 10. avgusta, zaključili obsežjio preiskavo več kaznivih dejanj izsiljevanja, v okviru katere so bile kazensko ovadciîe tri osebe iz območja Policijskc uprave Celje, stare od 36 do 39 lc(. Tako pravi uradno poročilo Policijske uprave Ce^e, ki so ga p<5Slali po torkovi redni liskovni konferenci, na kateri so pojasni« li podrobnosti. ?x dan prej pa smo lahko v oddaji 24 ur na P()P W slišali, da naj bi §lo za tri žc omenjene Veletijčane.
Preiskavo je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo Celje. Ob zaključku kriminalistične preiskave sla bili po odredbi preiskovalnega soduika opravljeni dve hišni preiskavi, zoper omenjene
osumljence pa so odredili pridržanje. Po končani preisfcavi so bili vsi trije osumljenci s kazensko ovadho privedeni k preiskih valnému sodniku, ki je zanje najprej odredil sodno pridržanje, nato pa jih je po zasiisanju izpustil na pn>stost.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične pi)iicijc Policijske uprave Celje so preiskavo z^ičsli v začetku julija letos, pri tem pa so si pomagali tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, Ugotovili so, da sla ^esiintridesctletnika od junija do avgusta s fizično silo in resnimi grožnjami večkrat izsiljevala oškodovanca iz območja Policijske uprave Celje in Policijske uprave Ljubljana. Od njih naj bi zahtevala, dajima izročila večje vsote denaija.
Osumljena sta v mesecu maju posodila oškodovancema 25.000 evrov. nato pa sta od njiju zahtevala nerazumno velike vsote denarja. Po enem me-secu naj bi namreč zahtevala kar IK.5.0Û0 evrov. Oškodovancema sta zagrozila, da ju bosta v nasprotnem primeru ubila, jima požgala donKïvc in škodovala tudi njunim sorodnikom. Pri enemu od oškodovancev sta grožnje usmerila celo na otroke. Grožnje in ustrahovanje sta podkrepila s fizičnim nasiljem nad enim od oškodovancev, ki sta ga lažje telesno poškodovala.
Osumljena sla oškodovanca prav tako prisilila k pisanju izjav, v katerih sla morala napisati. koliko denarja naj bi bila
Cilede na lo. da se ostav dovanci kaznivih dejanj izsiljevanja zaradi strahu pred storilci zelo redta» od-ločijt) za prijaviï tovrstnih dejani, policisti pozivajíj vse občane, da jim sporočijo kakršnekoli koristne pcv dřike. ki bi lahko pomagn-li pri preiskavi omenjenih dejanj, ic posebej morebitne oškodovanec, ki sc za prijave zaradi strahu pred nadaljnjim nasiljem do zcaj nisti odločili.
dolžna, prav tako sta morala podpisali izjavo, v kateri sta dala na razpolago osebni avtomobil ter drugo premoženje večje vrednosti. Oškodovanca sta zaradi groženj in strahu pred nasiljem za dt^ločen čas zapustila svoje domove in se skrivala pred osumljenima. Lden od oškodovanih si je uredil ludi bančno posojilo, s katerim je nameraval plačali del /ahleva-nega zneska. Ob preiskovanju kaznivih dejanj je bilo ugotovljeno, da Sla i)sumliena na podoben način izsiljevala tudi druge osebe, zaradi česar zbiranje obvestil se poteka.
Kunigunda spet tu
Vsako leto je v Velenju najbolj živahno zadnji leden avgusta, ko nas obišče festival Kunigunda, Letos je tu že desclič-spei pester, zanimiv, glasbeno in plesiK» obarvan. Festival se je pričel že v soboto z laiino konceaom v Max duhu, kjer so obiskovalci lahko poslušali skupino Domingo Sietc Iz ZDA. Prava, uradna in atraktivno glasna otvoritev pa se bo zgodila juiri. ko bo ob peli uri na Velenjskem gradu konceri nekaterili domačili in tujih skupiiî. Celotno dogajanje, ki bo Velenjča-ne razveseljevalo do prvega septembra, bo delovalo povezovalno in spodbujevalno. ICaj lahko pravzaprav pričakujemo? Kot pravijo organizatorji. se bo utrip srca festivala stopnjeval s piknikom 25. avgusta in desetletno srčno siiko Kunigunde na Titovem trgu, kjer bo stal ludi (^srednji oder. S Kunigundinim srcem bodo utripale in dihale različne brezplačne (!) delavnice plesa (prvič v Velenju bomo priča brake^ian-ce produkciji), risanja, ustvarjanja in bobnauja, Vsak dan se bo od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra, zaključil z uličnim gledališčem in glasbenim programom.
Umik dogajanja najdcie tudi na strani: htlp://www.mo-velenjc.si/ur-nik.pdf. Najbolje pa bo, da sc sami odpravite na ulice in doživite Ku-nigunino razposi^enost. Letošnji slogan je Cista eneregija. Občutite jo tudi sami.
■ TJasa
Grad bo gorel, ljudstvo pa rajalo
v
v Saleku v soboto pripravljajo 8. Starotrški dan - Bogata srednjeveška tržnica in ognjemet
Velenje - Turistično društvo Salek in Krajevna skupnost Šalek sla spel združila moči in pripravila iiadicitmalni Starotrški dan. Nanj vabijo to sobolo popoldne, če bo vreme slabo ( napoved v začetku tedna ni bila obetavna), pa bodo prireditev odf>ovedali. sřu se bo vse dodajalo na pn)stcm-
Lelošnji Starotrški dan bo že X. po vrsti, kar nekajkrat pa so že spremenili vsebino. Tudi letošnja bo drugačna od lanske, a rdeča nit dogajanja bo starotr-ška tržjiica. na kateri letos pričakujejo še več zanimivih rokodelcev, ki bodo v živo prikazali svoje spretnosti. Obiskovalci bodo lahko opazovali keri?mi-čarja, izdelovalce krpank, medarjc. zelisčarje, okušali dobrote iz bučk in razno pecivo, ki ga bodo pripravile domačinke ...
Dogajanje se bo začelo s svcu> malo ob 16. uri. Potekala bo na trgu. Svečana otvorilev sc bo zgodila ob 17, uri, po njej pa bodo nastopili fol-klorisii iz Senovega, Njivski kvintei. ljudski pevci in godci... ludi letos bodo poskrbeli za skok v zgodovino in malo pred polnočjo bo zagorel v^aleski grad. Seveda le simbolično, saj bodo pripravili lep ognjemet...
Mbè
Tudi letos obljubljajlo bogato sejemsko
dogajanje.