ŠT. 11 — XI NOVEM. 1962 CENA 20 DIN
F. Bergles —, Ob dnevu republike
A. Gnidovec — Ob pred-osnutku nove ustave
F. dr. Jerovec — Rezultati devetmesečnega poslovanja
L.	Zabukovec — Upravni odbor je na svoji seji. . .
F. Rebernik — Kako smo delali
M.	dr. Šiška — Ostani mlad — živi dlje
M. Vidmar — Mladina je pregledala svoje delo
Bergles — Iz EE predilnica
Mavko — Nabava in prodaja
I. Majhen - Rep. tekmovanje gasilskih enot
A. Zibert — Šport V. Habjan — Personalne iz-premembe
Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jože Klešnik. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
VSEBINA F.
J.
Kot žrtve ste padli...
O k n)tL£QlL MfLubLlkt
Naša Republika praznik slavi, praznik veselja in zmage!
Tako se namreč prične himna našega skladatelja, ki jo je napisal v čast rojstnemu dnevu naše Republike, 29. novembru. Prav res je bil 29. november 1943 rojstni dan naše nove Jugoslavije. Toda ne samo njen temveč tudi vsega našega ljudstva, ki mu je po več stoletnih borbah z raznimi tujimi gospodarji, tirani in končno z nacističnim in fašističnim okupatorjem končno le prinesel sad nepopisnega trpljenja in borb, zlato svobodo, enakopravnost — novo Jugoslavijo, ki ni več mačeha svojim narodom, ampak prava mati, ki skrbi za vsakega izmed nas, za Hrvata, Srba, Makedonca, Črnogorca, Slovenca in tudi za pripadnike narodnih manjšin.
Velika in globoka je bila kupa gorjupa, ki so jo morali izpiti naši pradedje — dedje, očetje in bratje, sestre in matere. Bila je polna znoja in krvi, trpljenja in zaničevanja, mučenja in strahovanja, izkoriščanja in poniževanja. Tujci so jo vedno znova napolnjevali, pomagali pa so jim domači plačanci in izdajavci. V vseh teh stoletjih je bila polna, polna.
Toda nismo klonili. Niso nas zbrisali iz zemlje, niso nas mogli ne potujčiti, ne uničiti, na zastrašiti in tudi ne pokoriti. Zakaj dobro smo vedeli, da nam bo svoboda zasijala in zanjo nobena cena ni prevelika, nobena žrtev premajhna. Sovražniki so pač poskušali z vsemi sredstvi, da nas pokore — toda zaman. Pred nami je bil le en cilj h kateremu pelje samo ena pot; po njej smo hodili na njej se borili, padali in umirali. To je bila pot k svobodi, cilju vseh, danes še zatiranih in izkoriščanih ljudstev. Tudi nismo bili zadovoljni z navidezno svobodo in enakostjo v stari Jugoslaviji, umetni tvorbi, ki je prinesla peščici ljudi vse, ostalim pa prav malo ali nič. To je bila država v kateri so vladali domači in tuji kapitalisti, država ogromnih razlik in krivic, država v kateri so vedrili in oblačili ničvredneži, ki jim je bil ljudski blagor deveta briga, vsa skrb pa jim je bilo ožemanje in strahovanje delovnih množic. Bila je to končno tudi država narodnih nasprotij, cvetelo je podkupovanje, računarstvo in korupcija. Vladali so ti mogočneži po načelu: ,Dcli in vladaj*, ter še bolj podpihovali nasprotja in sejali razdor med bratske narode.
Toda med ljudstvom jo rasla zavest, borbenost in povezanost med seboj. Vse to pa je vodila in usmer-jcvala k enemu cilju naša partija. S svojim nastopom, delovanjem in ciljem, ki si ga je zastavila je pridobivala na moči, ugledu in vplivu, je prav kmalu zaskrbel režim in partijo postavil z Obznano v ilegalo. Partijsko vodstvo ni prenehalo z delovanjem temveč prav nasprotno. Seveda so jo oblasti preganjale na vse načine; z aretacijami, strahovanjem širokih ljudskih množic in podobno. Vendar brez uspeha. Partija
je postajala vse enovitejša, številnejša, močnejša, posebno še odkar je stopil na njeno čelo leta 1937 tov. Tito. Očistil jo je frakcionaštva in zastavil vse sile za njene cilje. Ojeklenil jo je, jo osposobil za odločitveni boj z razrednim sovražnikom, tako, da tudi v naj-kritičnejših dneh aprila 1941 ni izgubila glavo, temveč se je postavila na čelo borbe naših narodov, ki so se spoprijeli z dvojnim sovražnikom, okupatorjem in domačimi izdajavci ter s kapitalisti, ki so stopili na stran sovraga. Razvila je rdečo zastavo pod k£v-tero so sc naši narodi borili ne samo za sebe, ne samo za svobodo, borili so se tudi za svojo enakost, pravico do lepšega življenja, vredno človeka.
Partija s Titom na čelu je vso to borbo vodila, usmerjala, pomagala vsakomur, preprečevala in predvsem učila. Učila je ljudi ne samo kako se boriti, temveč za kaj se boriti, in s tem pripravljala tla za ustanovitev nove države, države kjer ni zatiranega in ponižanega, ne izkoriščevalca in izkoriščenca, temveč le človek v vsem svojem dostojanstvu in veličini, človek enak človeku brez razlik po barvi, rasi, prepričanju, veri, pravi človek, ki se bori in dela za občo dobrobit, človek nesebičen in požrtvovalen, skratka človek vreden človeka.
Vse to in še mnogo več je našlo svojo resnično podobo v državi, katere temelje so položili na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu, dne 29. novembra 1943 naši ljudski poslanci, torej naša prva ljudska skupščina. To je bila Federativna ljudska republika Jugoslavija.
Če sc sedaj ozremo na pot, ki so jo prehodili naši narodi v štirih letih nadčloveške borbe in trpljenja in ki je zahteval krvavi davek 1 700 000 naših ljudi, moramo onemeti v začudenju, spoštovanju in neizmerni hvaležnosti vsem tistim, Id so jo v borbah prehodili, na njej prelivali svojo dragoceno kri in jo speljali v naročje prostosti. Boriti se moramo in truditi, da ne bomo nevredni tega dragocenega daru in da ne bomo pozabili na žrtve, ki so jih doprinesli, da bi naši očetje, matere, bratje, in sestre, sinovi in hčere in vsi naši potomci živeli v pravi in resnični domovini, skrbni materi vseh njenih otrok in da nikdar ne bi občutili in preživeli vse tisto, kar so morali oni, da lahko sedaj živimo in delamo v prostosti, ustvarjamo lepše in srečnejše življenje. Boriti sc moramo in ohraniti njihov najsvctlejši ideal, to je bratstvo med našimi narodi, ga negovati in razvijati, kajti prav bratstvo, pomoč in ljubezen med našimi narodi nam je pomagala v najtežjih trenutkih naše borbe, nam pomagala po osvoboditvi obnavljati razrušeno domovino in nam sedaj stoji kot kažipot k srečnejšemu, boljšemu in lepšemu življenju v naši domovini, socialistični Jugoslaviji.
Naj živi 29. november, rojstni dan naše Republike in njen voditelj tov. Tito.
Ob predosnutku nove ustave
Najbolj aktualna tema naših časopisov v zadnjem mesecu je obravnavanje predosnutka naše nove ustave. Zato tudi ni namen tega članka obširneje se ukvarjati s posameznimi vprašanji, saj je to tako obširna tema, da je tukaj ne bi mogli obdelati. Poleg tega pa bomo o predosnutku ustave tudi slišali predavanje v podjetju in na zborih volivcev, ki jih po vseh krajih naše občine že sklicujejo z namenom da prebivalce seznanijo s predosnutkom ustave. Namen članka je v obrazložitvi potrebe po novi ustavi in osnovni cilj te ustave.
Slišati je bilo že več vprašanj zakaj je potrebno, da spet dobimo novo ustavo, saj je ustava, ki se sedaj pripravlja oz. katere osnutek je v razpravi, že tretja po osvoboditvi. Vendar mislim, če primerjamo naš družbeno politični razvoj z razvojem v ostalih državah tako s kapitalističnimi pa tudi s socialističnimi državami vidimo, da gre naš gospodarski in družbeni razvoj neprimerno hitreje kakor kjerkoli drugje v svetu. Obe naši ustavi, ki smo jih imeli doslej po vojni, tako Ustava iz leta 1946 kot Ustavni zakon iz leta 1953 sta bili napredni in sta bili zrcalo stvarnosti v obdobju, v katerem sta veljali. Ustava mora namreč dejansko obdržati stvarnost v državi v pogledu njene družbeno ekonomske in družbeno politične ureditve in, če gre za socialistično državo, odražati socialistične odnose take kot so. Zaradi tega pa lahko v državi, kjer je razvoj zelo hiter kmalu nastane neskladnost med formalno in materialno ustavnostjo. Ker pa ustava ni samo zrcalo stvarnosti temveč tudi osnovni in najvišji zakon, ki daje perspektive, smeri in napotila za družbeni razvoj, je postalo nujno, da se ta neskladnost odpravi in da se sistem socialistične demokracije zlile v enotno ustavo in s tem vse kar se je na novo razvilo v socialistični graditvi Jugoslavije, jugoslovanske družbe, njene politike in gospodarstva. Iz teh razlogov in z namenom, da se odpravijo neskladnosti, do katerih je zaradi naglega razvoja zadnjih 10 let prišlo, je bilo potrebno misliti na novo ustavo.
Bistveno za našo novo ustavo je to, da začrtava pot postopnega prehoda v komunizem. Nova ustava namreč ne odpravlja načel, ki sta jih vsebovali prvi dve ustavi po vojni, temveč le izpopolnjuje ta načela in daje smer za nadaljni razvoj, za prehod v komunistične družbene odnose. Načela, ki jih je postavil Ustavni zakon leta 1953 so se pokazala kot najbolj pravilna. Zato pomeni nova ustava le nadaljno krepitev in utrjevanje socialističnih odnosov. Naša ustava je edinstvena, različna od ustav drugih socialističnih in kapitalističnih držav, ki še trdno stojijo na pozicijah države kot aparata, ki vodi s silo oblasti politično in družbeno življenje v državi, in, ki ne ureja drugega kot to, kar se nanaša na državo, na njeno razmerje do temeljnih pravic človeka in državljana ter na ustavni temelj, ki je določena družbeno ekonomska ureditev — zasebno lastnino ali državno sploš-
no ljudsko premoženje. Naša ustava je edinstvena ker njeno bistvo ni v urejanju zasebne ali državne lastnine. Odnos družbena lastnina — delovni človek in s tem v zvezi samoupravljanje, je najvažnejši element nove ustave. Ce pogledamo naš postopni razvoj v tej smeri vidimo, da je bila vse od osvoboditve pa do danes vsaka naša ustava bolj napredna ter, da se z vsako etapo v našem razvoju delovni človek vedno bolj približa sredstvom za proizvodnjo. To pomeni postopno približevanje glavnim ciljem naše revolucije — popolni odpravi izkoriščanja človeka po človeku. Zato so bili že pred izdajo Ustave leta 1946 in takoj po njej sprejeti pomembni zakoni, na podlagi katerih je velik del produkcijskih sredstev prešel v družbeno last (agrarna reforma, zakon o nacionalizaciji in vrsta drugih zakonov), tako da sc je privatna lastnina skrčila na minimum in dejansko obstala samo še v kmetijstvu in obrti. Čeprav lastnina odvzeta iz rok privatnikov, v tej dobi še ni bila družbena v današnjem smislu, saj je bila to državna lastnina, je bila ta oblika družbenih c-dnosov neprimerno naprednejša, ker je že onemogočila izkoriščanje človeka po človeku. Sele z zakonom o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih, je država dala iz svojih rok upravljanje teh sredstev. Namesto države je stopil v razmerje do proizvajalnih sredstev delovni kolektiv, namesto lastninske pravice pa je stopila pravica proizvajalcev do uporabe in izkoriščanja proizvajalnih sredstev o načelih delavskega samoupravljanja. Načela delavskega samoupravljanja je še bolj utrdil Ustavni zakon, poleg tega pa uvedel samoupravljanje tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti: v prosveti, kulturi, zdravstvu itd. S tem sc je izoblikoval sistem socialističnih organizacij kjer nastopa delovni človek kot samoupravljavec in kot odločujoč faktor pri ustvarjanju trdne materialne osnove.
Nova ustava pa gre pri utrjevanju in razvijanju socialističnih odnosov še dalje. Iz njenega predosnutka je razvidno, da se pot na kateri smo samo nadaljuje, da pa ne ustvarja nikakc nove poti ali zanika to, kar je doslej veljalo. Nova ustava ne namerava z administrativnimi posegi odpraviti ostankov privatne lastnine, ki obstoji danes samo še v kmetijstvu in obrti. Zainteresirana pa je na tem, da se s privatnega sektorja postopoma izrine izkoriščanje in mezdno delo ter da se samostojnemu obrtniku in kmetu nudi možnost, da se prostovoljno odloči ali bo delal sam s svojimi sredstvi osebnega dela ali pa se bo po ustrezni poti in ustreznem načinu vključil v socialistične proizvodne odnose. Ko se bo tako vključil v te odnose, bo odpravljena vsaka privatna lastnina, razen lastnina na sredstvih osebne potrošnje, ki bodo pri posamezniku tem bolj rasla čim večja bo družbena produktivnost dela in čim večja bo na socialističnih temeljih ustvarjena materialna baza. To pa bo že blizu komunistični ureditvi, h kateri že kaže pot nova ustava.
Dela pri »novi tkalnici« in skladišču so zaključena
Zadnja faza pri obnovitvi fasade
Rezultati devetmesečnega poslovanja v letu 1962
Konec tretjega tromesečja je vedno sorazmerno slabši od konca drugega tromesečja. V tretjem tromesečju se koristi največ dopustov, kar vpliva na rezultate v proizvodnji, poleg tega pa je to vsakoletno razdobje, ko tekstilnih proizvodov ne prodajamo preveč dobro. Tudi letos lahko ugotavljamo, da so letošnji rezultati ob koncu tretjega tromesečja slabši od polletnih, vendar razmeroma boljši od rezultatov tretjega tromesečja v preteklih letih.
Za devet mesecev smo dosegli:
V odnosu V odnosu
	na plan	na leto
	1962	1962
celotni dohodek . . . .	....	96,9	95,8
dohodek 		....	90,1	89,2
čisti dohodek		....	94.4	93,4
osebne dohodke . .	. .	.... 110,5	117,6
sklade podjetja . . . .	....	48,1	39,6
Iz navedenih podatkov lahko vidimo, da je bil celotni dohodek, zaradi slabe prodaje v III. tromesečju, predvsem v septembru letos, dosežen slabše kot smo predvidevali in slabše kot v letu 1961. Z ozirom na nižji doseženi dohodek pa so pri delitvi dohodka nižje dosežena predvsem sredstva za sklade, ker smo delili osebne dohodke z ozirom na ustvarjeno proizvodnjo in ne prodajo. Proizvodnja sama pa je bila v tkalnici v devetih mesecih 1. 1962 nekoliko večja, kot v istem razdobju 1. 1961.
Dohodek nam v odnosu na leto 1961 ni uspelo dvigniti predvsem zaradi povečanih stroškov. Porastli so skoraj vsi stroški predvsem zaradi višjih cen. Surovine v predilnici so bile v primerjavi z lanskim letom za 14 o/o dražje, surovine tkalnice pa za 8 %>. Dvignili so se tudi stroški za barve in režijski material (em-
balaža), za obresti od kreditov in poslovnega sklada ter za usluge poštne in bančne službe. Vse navedene podražitve znašajo za devet mesecev v primerjavi z letom 1961 preko sto milijonov din. Zaradi navedenega je naša rentabilnost nujno padla.
Delovna sila je bila v povprečju samo za 1,2 %> večja od leta 1961. Ker je porastla proizvodnja, smo zabeležili tudi porast produktivnosti, ki pa je minimalna. Izvršenih delovnih ur je bilo samo 92 %>, torej za 8 %> manj kot v istem razdobju preteklega leta, vendar je tudi dohodek na izvršeno delovno uro padel za 2,9 °/o. Povprečni mesečni osebni dohodek je za podjetje v letu 1961 znašal 22 456 din, v letu 1962 pa 26 328 din ali za 17,2 %> več. Osebni dohodki so se izplačevali po veljavnem pravilniku in so praviloma ostali na ravni doseženi koncem leta 1961. Relativno slab poslovni uspeh devetih mesecev se bo predvidoma izboljšal v zadnjem tromesečju 1962 z izvedbo ukrepov CDS glede uvedbe tretje izmene, z boljšo prodajo v mesecih oktobru, novembru in z vključenjem novih strojev v proizvodnjo.
V primerjavi z letom 1961 smo potrebovali letos večja obratna sredstva, kar je imelo za posledico počasnejše obračanje obratnih sredstev. Stanje posameznih zalog se je sicer v primerjavi z letom 1961 dvignilo za 13 %>, vendar to še ne predstavlja prekoračenje normalne višine zalog. Terjatve do kupcev so se celo znižale za 11,4 %> in so nam v povprečju dolgovali kupci za 33 dni. Upoštevajoč nove naložbe v osnovna sredstva z nakupom novih tkalnih strojev, kakor tudi ostalih (konfekcija) in boljšimi pogoji prodaje v zadnjem tromesečju, lahko računamo, da bodo končni rezultati za leto 1962 le boljši od rezultatov za leto 1961. Predvsem pa si bomo koncem leta 1962 zagotovili boljše pogoje za izpolnitev nalog, odnosno za boljše rezultate poslovanja v letu 1963.
-c, -c
Upravni odbor je na svoji seji...
Zadnje zasedanje UO dne 30. oktobra je otvoril tov. predsednik in kot goste pozdravil predstavnike ObLO Domžale. K prvi točki dnevnega reda je pojasnil, da je bilo že na prejšnjem UO priporočeno od strani občinskega zbora proizvajalcev, da naj 10 ”/o sklada za investicije odstopi občinskemu ljudskemu odboru za negospodarske investicije. Za našo tovarno bi to naneslo približno 12 in pol milijona. Pri pregledu trošenja investicijskih sredstev za 1. 1962 pa je bilo ugotovljeno, da smo že letos prepustili ObLO Domžale 10 milijonov dinarjev, ostala neuporabljena sredstva pa bomo nujno potrebovali še do konca leta za kompletiranje naprav v proizvodnji.
Iz tolmačenja tov. direktorja naj navedem naslednje: za naše podjetje je najvažnejša tkalnica, na podlagi katere ugotavljamo višji dohodek ter se tako regulira tudi naš uspeh. Tkalnica ni bila povečana od 1. 1948 do 1. 1960 ko smo nabavili 20 novih avtomatskih statev. Proizvodnja v tkalnici je naraščala iz leta v leto kljub celo delnemu zmanjšanju strojnega parka (po naročilu direkcije smo oddali v Prebold naše avtomate tipa Saurer). Izkoriščanje strojev se je dvignilo za ca. 30 °/o in tako lahko ugotovimo danes tudi dvig produktivnosti za 35 ”/o ne računajoč avtomate.
Za predilnico smo 1. 1955 nabavili nove prcdilne stroje in s tem dvignili produkcijo za 175 ton letno. Istega leta smo nabavili tudi stroje za okroglo tkanje g as. cevi in s tem podvojili proizvodnjo istih.
Vsa ta vlaganja so imela namen povečati proizvodnjo in jih lahko obeležimo kot prva taka vlaganja, vse ostalo pa smo morali investirati, da smo obdržali
nivo proizvodnje vsaj v delnem porastu. Poleg tega je bilo vloženih precej sredstev tudi za dvig družbenega standarda in smo v tem času dogradili 1. 1953 samski dom, 1. 1959 počitniški dom na morju in 1. ,1961 uredili tudi sodoben obrat družbene prehrane. Ob pomoči tovarne je bilo dograjeno med tem časom tudi stanovanjsko naselje. Razmerje investicij nam pokaže, da smo investirali v podjetje približno 8 krat več kot smo porabili za družbeni standard.
Pomembnejša sredstva je imelo podjetje na razpolago šele v letošnjem letu in smo za nabavo razne opreme za podjetje porabili nad 100 milijonov din.
Diskusija po tolmačenju tov. direktorja je pokazala, da člani UO pazljivo spremljajo novosti v tovarni. Za prosta sredstva, ki so še na razpolago, menijo, da je treba nujno nabaviti votkove avtomatske navijalne stroje ker je sedanja kapaciteta takih strojev za povečano tkalnico premajhna, istotako pa je skrajni čas da se pristopi k gradnji nove kotlarne. Sedanje količine pare ne zadostujejo več niti za redno obratovanje, kaj šele da bi bilo zagotovljeno primerno gretje delovnih prostorov.
Tov. Klemenc, direktor KB v Domžalah je nato povedal med drugim tudi sledeče: pri oceni položaja je treba gledati nekoliko širše; tudi na stvari, ki se ne tičejo neposredno proizvodnje to je na področja kjer mogoče sicer člani kolektiva niso tako zainteresirani, je pa taka stvar važna za širši krog občanov.
Participacije dohodka ObLO Domžale so iz leta v leto manjše, potrebe pa vsak dan večje. Vse te razlike naj bi sc krile s povečano proizvodnjo v
Podjetjih. Prav tako je vedno več pristojnosti prene-šeno iz okraja na občino in s tem v zvezi so tudi stroški večji. Na vseh straneh manjka sredstev. So pa stvari, ki se tičejo vseh občanov. Primer za to je gradnja ceste Radomlje—Mengeš, gradnja osemletke v Radomljah (ca. 168 milijonov), predvidena je gradnja osemletke v Črnem grabnu, ki ne bo cenejša." Predvidena je tudi rekonstrukcija nekaterih drugih cest. Za vsa ta sredstva pa se ObLO Domžale obrača na kolektive, da pomagajo po svojih močeh rešiti take probleme. Z graditvijo cest omogočamo občanom in s tem članom kolektiva prijetnejšo in varnejšo pot na delo, z dograditvijo šol pa otrokom urejeno šolanje, tako da jim ne bo treba hoditi za dokončanje osemletke v dve ali celo tri šole.
Drugi kolektivi so z razumevanjem vzeli na znanje potrebe ObLO. .
Tov. ing. Srečko Bergant na izvajanja pripomni, da imamo v podjetju mnogo zelo perečih problemov, med katerimi je tudi oplemenitilnica in ki bi jih morali že davno rešiti, toda sredstev ni in zato se moramo pri investicijah omejiti pač na sredstva, ki jih imamo. Tudi občine bi se o,gnile mnogim težavam, če bi postopale tako in predvidele za urejanje samo tiste stvari, za katera so sredstva rezervirana ali zagotovljena.
Predsednik ObLO Domžale je med drugim dejal tudi naslednje: »Strinjam se s predsednikom UO, da je treba delati v okviru razpoložljivih sredstev, vendar Pa smatram za umestno, da se upoštevajo priporočila zbora proizvajalcev. Mislim, da bi moral UO vašega podjetja upoštevati lanskoletno obljubo občini ob priliki ko ste dobili povrnjenih 70 milijonov preveč plačanega prometnega davka.«
UO je po diskusiji sprejel sklep, da se priporoči CDS, da naj odobri prenos zneska 4 500 000 din na ObLO Domžale za negospodarske investicije in znesek 1 500 000 din v občinski sklad za šolstvo.
Kot naslednjo točko je UO obravnaval rezultate proizvodnje in finančne rezultate za 9 mesecev letošnjega leta.
Proizvodnja v predilnici je bila dosežena z ozirom na lanskoletno 88,8 '%, v tkalnici pa 101,3 °/o. Vzrok slabšim rezultatom v predilnici je namerno zaviranje proizvodnje v začetku leta vsled velikih zalog lastne Preje, skozi vse telo pa trpi produkcija v predilnici vsled izredno slabe kvalitete konopljenega vlakna.
Tkalnica je sicer lanskoletno proizvodnjo nekoliko presegla vendar je proizvodnja v prvem polletju zelo šepala. Vzroki za to so močno povečanje bolezenskih izostankov in slaba kvaliteta konopljene preje. Pri skoro isti zasedbi strojev smo izdelali konopljenih jadrovin in slamaričnega platna v primerjavi z 1. 1960 in 1961 ca. 40 °/o manj, poleg tega pa smo skozi vse letošnje leto izdelovali konopljeno platno tudi na drugih strojih in tudi tam dosegli ca. 20 %> slabše izkoriščanje strojev.
Umestnost sklepa CDS, da se stari strojni park nadomesti čim prej z novim, vidimo tudi po podatkih, da proizvodnost na starih strojih iz leta v leto pada, na avtomatskih statvah pa se dviga. Tako je produkcija na starih strojih padla od I. 1960 do letos za 13,2 °/o (na račun proste sobote ca. 8,5 %), na novih avtomatskih strojih pa se dvignila za 9 °/o upoštevajoč Pri tem tudi prosto soboto. Produktivnost pa je na avtomatskih strojih narasla v tem času za 14 %.
Finančni rezultati nam pokažejo, da se je celotni dohodek v primerjavi z 1. 1961 znižal za 4,2 %, čisti dohodek pa za 6,6%. Vzroki za to so delno navedeni že pri analizi proizvodnje, poudariti pa je treha povečanje stroškov zaradi podražitve surovin in pomožnih sredstev v znesku ca. 102 milijona dinarjev.
Treba je v zadnjem tromesečju čim bolj povečati Proizvodnjo in zmanjšati zaloge nedovršene proizvodnje in seveda pospešiti prodajo.
Tov. direktor je nato objasnil situacijo na tržišču. Naš komercialni vodja je že 114 dni na terenu pri kupcih in izgledi za prodajo niso ravno ohrabrujoči in bo
potrebno več napora tako pri proizvajalcih kot pri prodajalcih za dosego dobrih rezultatov.
V	nadaljnji razpravi so člani UO pod točko razno sprejeli še sklep, da se povišanje din 400 vsled podražitve kruha, da vsakemu članu kolektiva.
Tov. Rebernik, tehnični vodja bo s 1. 1. 1963 prekinil delovno razmerje in je upravni odbor sklenil, da so da razpis za delovno mesto tehničnega vodje.
Poleg tega je UO obravnaval še več prošenj, predlogov in pritožb.
Kako smo delali
v septembru 1962
Izpolnitev količinskega plana
Predilnica................. 86,6	%>	88,8 °/o
Tkalnica .................. 103,5	°/o	101,3 %>
Gasilske cevi ............. 92,6	%>	85,0 °/o
Zatkani votki.............. 102,1	%>	96,8 %>
V	predilnici smo dosegli samo 86,6% planirane količine in to deloma zaradi pomanjkanja lanenega vlakna. V predilnici obratujemo še vedno samo z 10 stroji v mokri. Zaloge dolgega lanenega vlakna so se občutno znižale. Da podaljšamo delo, smo začeli presti finejše številke, pri katerih je poraba surovin manjša. S kvaliteto konopljenega vlakna še ne moremo biti zadovoljni, ker je stanje nespremenjeno.
Tkalnica je po kvadratnih metrih in po za-tkanih votkih presegla mesečni plan in tudi kumulativa nasproti lanskemu letu je za 1,3 % višja. Količinsko bo letošnja proizvodnja nasproti lanskemu letu precej presežena, d očim letošnji plan ne bo izpolnjen. Vzroki so nam že znani (gripa, pamanjkanje preje, slabe surovine).
Ostali oddelki so polno obratovali. Prekinitev električne energije je bilo skupno 21 minut.
Vrednost točke v primerjavi z mesecem januarjem 1962 je bila sledeča:
Ekonomska enota:
Predilnica........................101,4	%
Tkalnica..........................102,5	%
Plemenitilnica....................102,5	%
Tiskarna..........................102,1	°/o
Konfekcija........................99,3	%
Obrat za vzdrževanje..............100,0	°/o
Uprava ...........................103,0	%
Koncem septembra je bilo zaposlenih 1130 proizvajalcev in 11 vajencev.
Nova izdelka naše konfekcije »Učka« in »Kumrovec«
Ostani mlad - živi dlje
Pod tem naslovom je izšla pri Državni založbi Slovenije 1961 leta knjiga, katere pisec, doktor naravnih ved »Hauser« doma iz Amerike, skuša vse ljudi naučiti kako dočakati STO let. Bavi se predvsem z načinom prehrane, na katerega polaga največja važnost. Iz njegove knjige bom. skušal posredovati nekatere stvari, ki se mi zdijo, da so nam dostopne in jih lahko osvojimo. Tisto, kar smatram, da v našem okolju ne moremo sprejeti, namenoma izpuščam. Razumeti moramo, da živi dr. Hauser v Ameriki, kjer se 'način življenja le razlikuje od našega, zato moramo iz knjige povzeti z malo razsodnosti tisto, ki je nam blizu in mogoče. In še: omejila se bom le na prehrano.
Že v začetku knjige navaja, da ima človek vse možnosti dočakati 100 let veder, krepak, telesno in duševno zdrav. Zato ne smemo nikdar misliti, da smo npr. pri 50 letih stari. Dejati si moramo: »Saj imam šele polovico življenja za seboj!« Če bomo v prehrani izbirali tisto, kar našemu telesu koristi, potem se nam ni treba bati, da ne bi dočakali 100' let. Pisec je velik nasprotnik debeluhov, poudarja, da se s pravilno prehrano vsakdo lahko izogne tej nelepi obliki telesa. Pravi, da naj vsakdo pri pogledu na sladko pogačo reče: »Trenutek bo v mojih ustih, nekaj ur v mojem želodcu in vse življenje na mojih bokih — tega pa nočem.« Po njegovem mnenju, naj bi vsebovala naša prehrana predvsem »čudežna« hranila. Ta pa so: jedilni kvas, mleko v prahu, jogurt, pšenične kali, sladkorna melasa, obogateno mleko, beljakovine, vitamini A, C, D. Čudežna hranila imenujemo zato, ker vsebujejo veliko vitamina B, veliko prebavljivih beljakovin, kalcija, železa; važno je, da vsak dan dobimo vsa ta hranila. Mleko v ^>rahu ima veliko vitamina B, ima dragocene beljakovine, je skoraj brez maščob in ima veliko kalcija. Obogateno mleko je npr. 1 liter mleka, 4 velike žlice jedilnega kvasa, skodelica mleka v prahu in dve žlici sladkorne melase. Sladkorna melasa je rjavi sirup trsnega sladkorja (pri nas v Jaršah ga lahko vidimo večkrat na postaji, kjer ga iz vagonov pretakajo v velike steklenice za tovarno »Hranil). Ta sirup ima grenak okus, vendar se nanj kmalu navadimo, pravi dr. Hauser. Vsebuje vitamine in je najboljši vir pravega sladkorja. Sirup pridobivajo kot stranski produkt pri predelavi sladkorja. Pšenične kali pri nas v trgovini ne dobimo, pri mlinarju bi jih pa gotovo dobili. Imajo veliko vitamina Bi, železa in beljakovin. Na dan zadostuje 1 velika žlica kali. Jogurt ima veliko beljakovin, malo maščob, veliko vitamina B in mineralov. Beljakovine so v mleku, naravnem in v prahu, v mesu, v jogurtu. Vitamina A je mnogo v mleku, v maslu, v zeleni in rumeni vrtnini. Vitamin C je v sadju, v zelenjavi. Potreben je za pravilno delovanje vseh celic, za tvorbo krvnega barvila, za prožnost krvnih žil. Vitamin D potrebuje telo za koristenje kalcija
Nov krojilni stroj v konfekciji
v črevesju; če tega vitamina ni, ne more telo sprejemati kalcij. Pomanjkanje kalcija pa povzroča rahitis. Vitamin D dobimo v ribjem olju, v ikrah, v jajcih. Vendar jajc ne priporoča, ker vsebujejo preveč snovi, ki pospešujejo poapnenje žil. Vitamin D se tvori pod vplivom sončnih žarkov v koži. Torej sončenje poleti koristi še zato, da dobimo dovolj vitamina D. Vitamin D lahko dobimo tudi v lekarni. To velja za tiste, ki ne marajo jesti jajc, ker se bojijo poapnenja žil.
Pisec odklanja bel kruh, priporoča črnega, ker je ta bolj zdrav, saj ima več hranilnih snovi, ker črna moka ni prečiščena kot bela. Sicer pa priporoča malo kruha, ker si svojo lakoto lahko utešimo z enim izmed zgoraj omenjenih hranil.
Mislim, da je pozabil na težake, saj bi pri teh taka hrana bila res predraga. Poleg tega bi človek navsezadnje postal suženj svojega zdravja, če bi se res vedno moral odpovedati še drugim dobrim jedem. Žgancev sicer v Ameriki ne poznajo, vendar sem prepričana, da bi jih dr. Hauser odločno prepovedal. So pa po njegovem »čudežna« hranila, prav gotovo čudežna, saj vsebujejo vse, kar telo potrebuje za pravilno delovanje. Prav je, če uživamo ta hranila vsak dan poleg ostalih obrokov, ki so pri nas ustaljena. Dr. Hauser je nasprotnik maščob, predvsem svinjske masti, to je upravičeno in prav je, če bi se vsi navadili na kuhanje z oljem ali z rastlinsko mastjo. Svinjska mast je težko prebavljiva, vsebuje veliko hole-sterina, torej vira za poapnenje žil. Pisec poudarja, da so važni za učakanje starosti močni prebavni sokovi, počasen utrip, normalno izločanje, vedra narava. Torej dve točki sta v zvezi z prebavo. »Če razčlenimo pri nas naše tople malice, bomo lahko ugotovili, da vsebujejo res veliko čudežnih hranil, edino kar ni v tej vrsti, so maščobe. Te pa so naš način prehrane, katerega, upam, bomo počasi opustili.«
Mladina je pregledala svoje delo
V	petek, dne 26. ilO. 1962 je imela mladinska organizacija svojo letno konferenco, katere so se mladinci polnoštevilno udeležili.
Prva točka dnevnega reda je bila pregled dela v letošnjem letu. Ugotovili smo, da smo plan dela, katerega smo sprejeli na prejšnji konferenci skoraj v celoti izpolnili, razen seveda tistega kar je predvideno za mesec november in december. Imeli smo precej športnih tekmovanj, strokovnih in poučnih ekskurzij ter izletov. Naš precejšen uspeh je bilo organiziranje proslave v počastitev 1. maja, saj je bila to prva proslava, ki jo je kdaj koli pripravila mladinska organizacija.
V	mesecu novembru in decembru imamo predvideni krojni in šivilski tečaj za mladinke. Za 29. november pripravljamo proslavo na kateri bodo sodelovali tudi učenci iz Osnovne šole Jarše in TVD Partizan Domžale. Ker smo dosedaj posvečali idejnopolitičnemu delu premalo pozornosti, smo sprejeli sklep, da v mesecu decembru in januarju organiziramo mladinsko politično šolo. Prav tako bomo imeli v mesecu novembru predavanja za vso mladino o Osnutku nove Ustave.
Naši člani so se uvrstili tudi v ostale organizacije in organe samoupravljanja. Zastopani smo v CDS, obratnih delavskih svetih, IO sindikalne podružnice, v OOZK.
Mladina se mora tudi dobro zavedati proizvodnih nalog, ki so postavljene pred delovni kolektiv in pri-
spevati svoj delež k izvršitvi zadanih nalog. Treba bo organizirati razna predavanja, razgovore, na katerih se bomo seznanjali s proizvodno problematiko, problematiko upravljanja, posebno pa še z življenjskimi in delovnimi pogoji mladih delavcev.
Nadalje si moramo prizadevati za izobraževanje mladih delavcev t. j., za splošno in strokovno izobraževanje.
Poskrbeti bo treba tudi za večjo 'društveno in družabno dejavnost mladine.
Ena izmed najvažnejših nalog, ki stojijo pred nami je čimprej pritegniti tisto mladino, ki še nikjer ne dela ter jo vpeljati v delo. Čeprav smo v letošnjem letu izdali 60 novih mladinskih izkaznic smo ugotovili, da imamo v podjetju še nekaj mladine, ki še ni vključena v našo organizacijo. Treba bo čimprej pristopiti k temu, da se jih sprejme. V bodoče bomo novo sprejete mlade delavce sprejemali v našo organizacijo takoj ko bodo stopili v redno delovno razmerje.
Ker je bila prejšnja letna konferenca šele meseca decembra lani in to po dveh letih je sekretariat mla-
dinske organizacije po priporočilu Obč. komiteja LMS Domžale sklenil, da bi za letošnje leto ne menjavali celotnega odbora, temveč le en del. Stari odbor je imel namreč sestavljen plan dela do konca decembra 1962 in je zadolžen, da ga v celoti sprovede. V odboru bi zamenjali le nedelavne člane in tiste, ki so med letom zapustili naše podjetje. V novi TK LMS so bili izvoljeni: Anica Grošelj, Francka Šimenc, Božo Cupač, Franc Juhant, Ivan Stupar, Tončka Iliade, Danica Bleje, Marica Vidmar in Anica Dolinšek. Ker smo razdeljeni na dve izmeni smo izvolili še za vsako izmeno en odbor in sicer: v prvo izmeno Franca Juhanta, Agico Mav, Miro Kavčič, Franca Bergleza in Tončko Iliade; za drugo izmeno pa: Božota Cupača, Anico Dolinšek, Romana Posavca, Marijo Hacin in Lojzeta Ručigaja. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Milka Kvas, Slava Breznik in Zdravko Mlakar.
Pred našo organizacijo stojijo nove naloge. Pri njihovi izpolnitvi mora sodelovati prav vsak naš član. Le tako bomo lahko rekli na prihodnji konferenci, da smo si zadane naloge uspešno izvršili.
Iz EE predilnica
Kakor vse ekonomske enote našega podjetja tudi nas v predilnici tarejo različne težave. Največ problemov imamo pri nabavljanju prediva, tako dolgega kot kratkega. Vse pošiljke prihajajo v tako majhnih količinah, da komaj še ulovimo prejšnjo pošiljko za rep. Tako je bilo na primer, ko smo dobili zadnjo partijo dolgega in kratkega lanu in je moralo nekaj bal kar takoj v proizvodni proces, še preden smo vagon sploh docela iztovorili. Ta primer sem navedel samo zato, ker se iz njega prav dobro vidi kakšne težave imamo pri dobavah vlakna. Daleč so že tisti časi, ko je bilo naše skladišče polno in te je prav veselilo stopiti vanj. Saj dobave konopljenega vlakna tečejo še kar v redu, toda pošiljke lanenega vlakna prihajajo prav neredno. Problem je namreč tudi v tem, ker domače terilnice lanu (Petrinje in Črnkovci) nimajo dovolj visoko proizvodnjo, da nam bi zagotovile zadostne količine lanu, predvsem dolgega. Dnevna proizvodnja terilnice v Petrin ju znaša le okoli 800 kg dolgega lanu. Ta količina bi komaj pokrila naše dnevne potrebe. Zatorej smo v veliki meri odvisni od uvoza dolgega lanenega vlakna, predvsem iz Belgije in SZ. Kakor pa sami veste, so za nakupe v tujini potrebne devize, ki jih imaš, če izvažaš ali jih moraš pa prav drago plačevati (če jih sploh dobiš). Kakor sem že omenil, so dobave lanenega vlakna zelo neredne in pomanjkljive, tako količinsko kakor kvalitetno. Le malo na boljšem smo pri dobavah konopljenega vlakna. Pošiljke sicer prihajajo, vendar tako malo odgovarjajo v kvalitetnem pogledu, da imamo tudi tu velike težave. Kvaliteta nekaterih pošiljk konopljenega vlakna, predvsem kratkega, je tako slaba, da se iz nje prav res ne more napraviti dobra preja, ki bo odgovarjala vsem zahtevam glede kvalitete. Za tako prejo moramo potem še plačevati kazen, taka preja Povzroča težave v celotnem proizvodnem procesu. Taka preja je kriva izpadov proizvodnje v tkalnici in končno je kriva tudi slabšemu finančnemu uspehu celega podjetja, kar se še končno pozna pri plačah
naših delavcev, ki za svoj trud niso prejeli dovoljno plačilo.
Ta mesec so bile dobave še kolikor toliko v redu, tako, da smo proizvodni plan dosegli in sicer s komaj 100,3 %.
Poleg teh naštetih težav smo imeli še druge. Naj jih kar nekaj naštejem: velika iztrošenost strojnega parka, bolezni, pomanjkanje nadomestnih delov je že kar vnebovpijoče in to predvsem tistih delov, precej potrebnih, npr. palice za namestitev česalnih grebenč-kov pri Gill-predilnih strojih, uvcdilci trakov pri vseh raztezalkah itd.
Naštel sem le nekaj objektivnih težav, ki nas tarejo v predilnici in to zato, da kdo ne bi mislil, da nam je z »rožicami postlano« in, da namerno zaviramo proizvodnjo. Pogled v prihodnjost nam pa ne obeta dosti več dobrega kot do sedaj. Vsaj v tem letu. V prihodnjem letu se bomo pa še bolj potrudili.
Bergles Franc
Pri ogrevanju prostorov nam bo letos pomagala J 2 28-035
Nabava in prodaja v septembru 1962
	Nabav-	Porab-
	ljeno	ljeno
Surovine:	kg	kg
Lan D	4 022	28 940
Lan K	3 727	—
Konoplja D	—	16 466
Konoplja K	24 615	14 753
Preja:		
Bombažna	46 466	56 798
Stanična	965	2 944
Lanena (doma izdelana)	25 630	31 401
Konopljena (doma izdelana)	23 016	27 347
Premog:	143 ton	360 ton
Tkanine:	Proiz- vedeno m’	Prodano m!	Prodaja na sept. 1961
Bombažne	68 262	65 416	86 °/o
Lanene	36 054	23 518	63 °/o
Bombaž — lan	140 160	149 122	106 °/o
Konopljene	40 316	29 339	106 °/o
Bombaž — konoplja	15 297	8 919	89 °/o
Lan — konoplja	377	874	87%
Gasilske cevi — kg	2 957	2 358	77 %
Makulaturnega blaga je bilo v septembru 3070 m-, v istem mesecu lanskega leta pa 2567 m2, torej za 12 %> več kot v preteklem letu.
Z nabavo surovin smo imeli težave glede na kvaliteto. Vlakno po trdnosti ni ustrezalo, kar se je odražalo na izdelani preji in tkaninah.
Takozvana mrtva sezona v prodaji je trajala vse do sredine septembra. Šele v drugi polovici septembra je promet nekoliko narasel, vendar ni dosegel lanskoletnega prometa v istem mesecu.
Republiško tekmovanje gasilskih enot
Gasilska zveza LRS razpisuje vsako leto tekmovanje gasilskih enot. V preteklih letih je bil to nekak pregled društva, občinske gasilske zveze so poslale na teren svoje komisije, ki so po predpisanem pravilniku ocenjevale izurjenost posameznih društev. Lansko leto pa so to spremenili tako, da sedaj društva med seboj tekmujejo. Tekmovanja so najprej po sektorjih, nato v občini, okraju in končno se prvopla-sirana moštva pomerijo med seboj na republiškem tekmovanju.
Ker so naši gasilci v lanskem letu odločili vsa srečanja v svojo korist, so se letos udeležili republiškega tekmovanja.
Tekmovanje se je vršilo 6. in 7. oktobra pri poklicni gasilski brigadi v Ljubljani. Konkurenca je bila zelo ostra saj so tekmovala najboljša moštva, zato je drugo mesto, ki ga je osvojilo naše moštvo vsekakor rezultat s katerim smo lahko zelo zadovoljni. V posameznih disciplinah je naša ekipa dosegla najboljši čas 2' 2" pri tridelnem napadu. To je doslej najboljši rezultat v Sloveniji. Vsekakor je to lep uspeh naše gasilske enote. Upam in želim, da bodo naši gasilci tudi v bodoče tako marljivo vadili in dosegali tako lepe uspehe. To je tudi porok, da bodo v primeru potrebe na mestu in bo njihova intervencija uspešna.
Na pomoč!	Ivan Majhen
Ekipa naših gasilcev na republiškem tekmovanju
Med eno od disciplin
Nove knjige
Te dni je izšla knjiga našega znanega ekonomista dr. Aleksandra Bajte.
Raspodela nacionalnog dohodka i sistem ličnih dohodaka n našoj privrcdi,
razprava, ki vprašanje dohodka in njegovo delitev obdeluje problemsko, z obrazložitvijo prinaša vse do sedaj znane in v praksi . preizkušene načine delitve, ki imajo za cilj stimulirati produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja.
Ker je delitev narodnega dohodka in posebno razdelitev čistega in osebnih dohodkov v podjetju danes ena najvažnejših tem našega družbeno-ekonomskega življenja, bo ta zanimiva knjiga v veliko pomoč tistim, ki se v praksi ukvarjajo s temi vprašanji.
V njej je prikazan sistematski pregled vseh problemov s tega področja ter podane možnosti za reševanje problemov z ozirom na okolnosti v katerih se nahaja narodno gospodarstvo neke države oziroma proizvodnja v gospodarskih organizacijah.
To zanimivo knjigo lahko kupite za 1179 din pri Izdavačko preduzeče »Rad«, Beograd, Moše Pijade 12/3.
Spored filmov v kinu Induplati
V_________________________)
17.	in 18. nov. NURMBERSKI PROCES — Zah. nem. film.
24. in 25. nov. ZAJČJA PAST — ameriški film na širokem platnu.
29. nov. SMRT NA PACIFIKU — japonski film o strahotah atomske vojne.
1.	in 2. dec. TUJA ZENA — Zah. nemški film.
8. in 9. dec. PUSTOLOVEC PRED VRATI — jugoslovanski film.
15. in 16. dec. PO SILI MILIJONAR — francoski ci-nemaskopski film.
Spori
■ V soboto, dne 29. IX. 1962 smo se udeležili športniki sindikalne podružnice tradicionalnega športnega tekmovanja, ki je med tekstilnimi podjetji:	De-
korativna Ljubljana, Motvoz in platno Grosuplje, Svilanit Kamnik in »Induplati« Jarše. Tekmovanje je bilo v naslednjih panogah: odbojki, šahu, streljanju, namiznem tenisu in balinanju. Naši športniki so v skupni oceni zasedli prvo mesto in to z minimalno razliko, saj do zadnje discipline nismo vedeli katera ekipa bo osvojila pokal. Ker pa nas niso naši tekmovalci namiznega tenisa razočarali, smo osvojili prehodni pokal v trajno last. Na tem tekmovanju so se najbolj izkazali naši strelci, ki so brez težav osvojili prvo mesto. Odbojkarji niso pokazali to kar smo pričakovali, prav tako tudi šahisti. Balinarji pa so nas popolnoma razočarali, plasirali so se na zadnje mesto. Ne smemo pa zaradi tega neuspeha izgubiti veselja, temveč se moramo še naprej boriti za čimvečje uspehe. S tem tekmovanjem smo za letos končali, prihodnje leto pa bo tekmovanje v Jaršah in ga bo organizirala naša sindikalna podružnica.
Sedaj pa še poglejmo naše športnike izven podjetja. Odbojkarji, košarkarji in košarkarice so že zaključili svoja prvenstvena tekmovanja. Odbojkarji so zasedli III. mesto v svoji skupini. Košarkarice so zasedle predzadnje mesto, košarkarji pa zadnje mesto v svoji skupini. Najbolj učinkovita pa je naša nogometna enajsterica, katera je zaenkrat na III. mestu v svoji skupini. Kvalitete igranja ne bom omenjal, kajti to je mlado moštvo, ki še zdaleč ni dozorelo sodobnemu nogometu. Njihova igra nas je razočarala v Radečah proti Papirničarju saj so podlegli kar 5 :0. Tudi v nedeljo niso pokazali ne vem kakšne igre, ko so na domačem igrišču izgubili 4 : 0 proti prvoplasiranemu Trboveljskemu Rudarju II. Zadnjo tekmo igrajo v nedeljo dne 4. XI. 1962 v Kočevju. Tudi ti so našim nogometašem enakovredni tekmeci in če upoštevamo, da igrajo na njihovem igrišču, bo verjetno tudi ta tekma za naše nogometaše usodna. S tem se bodo naši športniki za letošnje leto poslovili.
lAmbek in nasprotnik iz Tovarne dekorativnih tkanin
Naši strelci so prepričljivo zmagali
Personalne izpremembe
Vstopi :
1.	Florjančič Marija, tkavka, vstopila dne 19. 9. 1962,
2.	Drolc Jože, notranji transport v tkalnici, vstopil
1.	10. 1962,
3.	Poljanšek Jožica, delavka v konfekciji, vstopila
2.	10, 1962,
4.	Korošec Ivanka, delavka na raztezalki, vstopila
3.	10. 1962,
5.	Srdič Srečko, dvoriščni in transportni delavec, vstopil 3. 10. 1962,
6.	Capuder Štefan, dvoriščni in transportni delavec, vstopil 9. 10. 1962,
7.	Zabret Francka, tkavka, vstopila 9. 10. 1962,
8.	Antonijevič Miloš, dvoriščni in transportni delavec, vstopil 10. 10. 1962,
9.	Klopčič Anica, delavka na raztezalki, vstopila
10.	10. 1962,
10.	Balažič Marta, prev. mok. preje v predena vstopila 10. 10. 1962,
11.	Žavbi Pavla, tkavka, vstopila 12. 10. 1962,
12.	Lužar Slavka, tkavka, vstopila 15. 10. 1962,
13.	Pavrič Marinka, šivilja v konfekciji, vstopila
18.	10. 1962,
14.	Terezijev Hristo, dvoriščni in transportni delavec, vstopil 18. 10. 1962,
15.	Vončina Zofija, šivilja v konfekciji, vstopila dne
18.	10. 1962,
16.	Hacin Marija, šivilja v konfek., vstopila 19. 10. 1962,
17.	Koželj Antonija, šivilja v konfekciji, vstopila dne
19.	10. 1962,
18.	Odar Amalija, šivilja v konfekciji, vstopila dne
19.	10. 1962,
19.	Rihar Vincencija, delavka v konfekciji, vstopila 19. 10. 1962,
20.	Šlebir Ana, pomočnica v kuhinji menze, vstopila 19. 10. 1962,
21.	Bohorč Franc, delavec v skladišču preje, vstopil 29. 10. 1962,
Izstopi:
1.	Ves Mihaela, tkavka, izstopila zaradi upokojitve dne 30. 9. 1962,
2.	Gabor Ignac, dvoriščni in transportni delavec, izstopil dne 29. 9. 1962, sporazumno z upravo podjetja,
3.	Stražar Marjeta, tkavka, izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 30. 9. 1962,
4.	Učakar Jože, dvoriščni in transportni delavec, izstopil sporazumno z upravo podjetja dne 1. 10. 1962,
5.	Marušič Terezija, tkavka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 1. 10. 1962,
6.	Korošec Ivanka, del. na raztezalki, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 5. 10. 1962,
7.	Čarni Marija, pomočnik tiskarja, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 6. 10. 1962,
8.	Horvat Amalija, tkavka, izstopila dne 27. 10. 1962, sporazumno z upravo podjetja,
9.	Zavbi Pavla, tkavka, izstopila dne 31. 10. 1962, sporazumno z upravo podjetja.
Poročili so se:
1.	Korošec Justina iz oplemenitilnice, poročena Mihalič,
2.	Muhič Gabrijela, tkavka, poročena Oštir,
3.	Černivec Antonija, tkavka, poročena Kokol j,
4.	Kranjec Mara, previjavka, in Postržin Karol, varilec,
5.	Jenko Pavla, tkavka, poročena Bernik.
06 29. novembru ^JDnevu republike
Uam iskreno česlilamo in želimo se mnogo
delovnik uspekoo
Liredtiisivo 4<Cottoplaua