msim Letnik n. v ^ v lažnim obleki. $£« m. Izhaja v mesecu dVilKrilt, kedar ga je vpija. — Velj4 CClO leto 2 gold. 40. kr., pol letu 1 gold. 20 kr.y: četrt leta . 60 kraje. ) Posamezne številke se'dobivajo po 10'kr. v Klerr-ovi bukvarnici na velikem trga št.-313. obitega srca in jako osupnjeni naznanjamo vsem svojim prijateljem in sorodcem, kakor tudi bratom politične vere, da je naš ljubljeni brat, gospod dr. Gavster, poslanec kamniški in tcžiško-radolški, po kratkem dvadnovnem, pa hudem bolehanji nenadoma na griži in naglem prepadu (Durchfall) žalostno iz deželnega zbora zginil. Slovesen sprevod v prejšnjo politično tomoto in neznanost je bn že pretečene dni. Manjšina dež. zbora kranjskega. Kakošni bi bili zapisniki sej, ako bi vladal Kromarjev duh. Predsednik, kazenski zakon v roki* naznani, da se seja prične. Poslanec S v e t e c popraša vlado , kako in kaj je s postavo, ktero je deželni zbor sklenil lansko leto. — Se obsodi na 15 let v težko ječo, ker je z vprašanjem pokazal, da vladi ne upa, kar se mu razloži kot hudodelstvo podpihovanja proti vladi. Poslanec 4^. Za»n;ik stavi' predlog, da bi se mač-jemuzikalični Kočevci, kteri so zarad kaljenja javnega mirti dobili po 18 let težke ječe, pomilostili. Naiatem mestu je obsojen na 5 let v težko ječo, iker je dolžil n. k. sodnijo, da je 'krivično sodila, ter podpihoval ljudstvo zoper njo. Poslanec dr. C brsta opomni zagovornika g. Kromarja, da ni vse res, kar je povedal. — Se obsodi zavoljo raz-žaljenja Veličanstva na vislice. Poslanec dr. Blcitveis predloži prošnjo dramatičnega društva za podporo iz deželnega zbora. —• Se zarad vde-leževanja .pri poskušeni tatvini' in zarad pospeševanja javni varnosti protivnih načelov obsodi v oster zapor na dve leti. Gosp. Kromar stavi predlog, da bi se vsi nasveti, kteri: izvirajo od njegovih prijateljev, že naprej sprejeli. (Smeh na galeriji. V dvorano se pripeljejo kanoni.) Poslanci, kteri obsedijo, pridejo v preiskavni zapor. Ko so vsi zaprti , se dvorana zapečati in poslušalci razpode- Kajvee glasov — pa vendar ne voljen. Gospod pl. Kaltenegger, kterega so s Su^panom vred ljubljanski nemškutarji kot zastopnika poslali v deželni zbor, je dobil pri volitvah za deželni odbor kranjski največ glaBov, a vendar ne bo v deželnem odboru hlač trgal. To se jo tako-le godilo: Pri volitvi vsega zbora je mož dobil 11 glasov, in ko je ves zbor zopet volil namestnika, gajih je doletelo tudi 11, tedaj jih je imel že 22. Vrh teh jih je vjel še šest pri'* volitvah mestov in trgov, namreč o nemškutarji so ga volili za odbornika in potem zopet 3 za namestnika, tedaj je dobil vse skup 28 glasov. | In vendar je zmagal dr. iC®sta z 22 glasovi. Potlej naj pa kdo reče, I da mož nima smole in da deželnega zbora -večina ni enostranska! Opravičeni; strah in ponižna prošnja. Odkar naš okrajni sodnik gosp. Jože Pod-boj naših gospodarjev in rednikov več ne nadleguje, jeli smo pro-steje dihati. Prihod tega neusmiljenega gospoda napravil je vselej velik strah med našo družino, ker zgubili smo vsakokrat po enega ali po. več izmed svoje srede. Kakor zvemo iz .zanesljivega vira, ta gospod še ni sit, dasiravno ga je že ljubljanski ,,Triglav“ enkrat^ prav dobro *s purani napital. Boj6 se za svoje drago življenje predrznemo se visoki nadsodniji graški vložiti ponižno prošnjo, naj bi ona ne prezirala dalje velikih zaslug svojega podložnika in mu kje drugod kako bolj mastno službo odločila, da bomo rešeni tega našega smrtnega sovražnika. Piščanci in kapuni okrajne sodnije kostanj e viške. Tolažba. Nič ne marajte, gospod Gavster, da so vas iz deželnega zbora tako brezozirno brcnili. Glejte, meni se še slabše godi, mene še noter ne pusté. Pa nič ne dé, zavoljo tega se ne bom obesil. Vem, da ste se s težkim srcem vrnili v kamniško mesto; vem, da Vas je obhajala rudečica, ko ste se peljali po ravno tisti cesti, ktera Vam je bila malo poprej pot v deželni zbor, kjer ste mislili vsak dan en petak v žep stisniti; vem, da so Vaši prijatelji, posebno Kecélj, prav pisano gledali, da ste se tako nitro zopet vrnili; a kar je, ti je, če Vas nočejo, ne morete pomagati. Mene bi bilo jako sram, vtaknil bi se bil v frančiškansko suknjo, da bi me ne bil nihče spoznal, kajti „pod kuto“ bi nihče ne iskal tacega tiča, kakor ste Vi in jaz. In vendar, ako hočete na vsak način sedeti v zbornici, Vam vem pomoči, le dobro me poslušajte. Dokler so svojeglavneži sedanje večine v dvorani, se vé da jim ne smete pred oči; a potrpite malo, čez nekaj dni bo ta zbor sklenjen in potem nama ne bo nihče branil, v dvorani sedeti, kolikor nama bo drago. Vi boste prvi dan predsednik, jaz Vaš namestnik, drugi dan bom jaz predsednik in Vi namestnik, in tako bova imela vedno večino, nihče ne bo volitev pretresoval. Sklepala bodeva, kar nama bo drago, in se prav dobro in koristno zabavala brez vse škode deželi. Še nekaj, gospod doktor! Vam je znana pripovedka o kovaču, kteri je z zvijačo prišel v nebesa? Ko je namreč mož spoznal, da ga sv. Peter z lepo ne bo pustil med izvoljene, je vrgel svoj plajšč v sredo nebes in prosil sv. Petra, da bi mu pustil ga zopet pobrati. Sv. Peter, dobra duša, ne misli nič hudega ter odpre vrata, dá bi kovač zamogel iti po svoj plajšč. A kovač, zvit kot kozji rog, se vsede na plajšč ter se ne gane več iz mesta; sv. Petru pa, kteri ga je ven gonil, reče: „Kaj mi hočeš? Vsaj na svojem sedim!“ Glejte, Vam je prilika še bolj lahka. Vi imate že v zboru svojo obljubo ali „gelobe“; idite po-njo, potem se vsedite na njo in nihče vas ne more pregnati iz Vašega lastnega posestva. Gosp. Karol pl. Wurzbach so dober mož in ne preveč prekanjeni, tedaj se ne bodo od Vas nič slabega nadjali ter Vam vrata vsaj enmalo odprli; ker ste majhen in šibek možicelj, se boste že noter zmuzali. Le to Vas prosim: Kedar pridete na omenjeni način zopet v zbornico, ne pozabite na-me, ker sem Vam pokazal pot. Ko bi imel jaz že obljubo v zbornici, ne bilo bi me skrb, da bi ne prišel tudi k sedežu. „Brencelj“, prodajalec dobrih svetov. Enajsta šola na Vrhniki. Ce kdo nič ne zná, mu pravijo, da je bil v enajsti šoli na Vrhniki. In vendar je ravno ta šola prava umetniška šola, v nji se celó taki pisati naučč, kteri bi se še v najviših dunajskih šolah ne naučili črtice narisati, namreč mrtvi. Da je to res, se je pokazalo pri neki deklaraciji Vrhničanov zoper volitev v deželni zbor, kajti podpisale so jo štiri osebe, ktere so že davno umrle, kakor vidi vsak lahko na omenjenem pismu. Naj mi še kdo reče, da vrhniška enajsta šola, ktere nadzornik je menda ondotni župan gospod Obreza, ne prekosi vseh drugih učilnic! Grajšinski ferboltar. Per mej kokoš, buzakljuna, tri sto medvedov, pa nič klet! Ne vem, al b’ klel al molil, al b' se jokal al smeja!. Na Dunaj sem bil, pa se m’ ni nikdar kaj tacga pergodlo. Veste, kje sem bil? V lontag, al koker Slobenarji pravjo, v deževnem zbor gor na galerij, pa sem poslušal, k’ so se špetiral. Permaruha! Nisim bil do zdaj Slobenar, ampak Kranjc, nemškutar nisem ravn votel bit; zdaj pa, k sem slišal v lontag tistga Bajbenčana E a unga moža, k’ je znaj del tiste „pro-lete grablje“, sem pa tud jest Slobenar, per mej kokoš, naj se pes obes. Lejte, kok je bil hud tist Bajbenčan, k’ se mu reče Kromar! Glih toko je rogovilil, koker da b' imel samo Janj-čarje pa Ježičane, al pa tiste Hvače-varje pred sabo, k’ so zadnič naredli Svetcu kacenmusko. Kaj se toko razsajat šika za tak nobelj kraj, k' si še jest ne upam na podence pljunt? Lejga no, koker da b’ bil ves svet gluh, glih toko je kričal, al pa koker Čič, kedar jesih prodaja. „Le jez se, le, le hud bod, Bajbenčan“, sem s’ mislil, „saj vendar ne boš sveta prekucnil. Eden več ali manj takih, koker s’ ti, ni velik profit.“ Pa ta drug z grabljam, k’ sedi zraven ibljanskega purkelmajstra, koko je tud tist upil. Glih toko se je poganjal za Vrhenko, koker da b’ bil on Obreza al pa Mulež, k' jih niso votli več vol't. Vesel bodi, Korel, da s’ notri! Vidiš, kok’ je Tvoj sosed vesel, koko se mu dobro zdi, da so ga not posadli! Pa praviš, da moreš kelh s’ pelinam spit; ja figo; vin in pir piješ v kazin al pa kofe, pelina že ne. Polej je pa še eden, grof Turn, k’ se je zadnjič vjedal. Preh so vsi mislil, da je grof mutast, k’ ni nikol puštoba zinil; zdaj se je pa potezal za en’ga dohtarja Kavstra ali Havstra — ne vem prov imena — k’ je bil v Tržič zvoljen, pa je londesavsšec rekel, da je blo nekej faljenga; zato b’ bil mogel pa bit tist kamenšk dohtar za-veržen. Pa se je tist grof ustil za-nj, koker da b’ njega am šlo. Jest ga nisem votel nič več poslušat, da s' glih sem bil firbčen, koko bo stvar ven padla. Pa sem šel dol in tam v cimru, ker se gre v lontag, zagledam enga mo-žička v frak pa belem lajbči, pa cilinder v rokah. „Šem-brej, kaj b’ blo , če b' bil ta-le Hauster“, sem s’ mislil, „bom pa počakal, da bom videl, če ga bo kdo iz teh vic rešil“. Sem se pa vstopil k’ enem voknu in sem po stran špegal. Možic je špenciral en eajt gor in dol, pa mal kukal skoz ključavnico. K’ pa ni blo nobenga po njega, je pa čez en cajt pobral kopita in jo pobasal po štengah. Jest sem mu vošu srečno rajžo, pa me je komej pogledal, koker da b’ bil jest en capin. Je mogel že bit dohtar iz Kamenka, k' se mu je toko dam mudil. Polej sem pa slišal, da so ga odstavli. Prov je, per moj kokoš, pa nič klet!.:. Glih šika se mu, k’ se je Bajbenčan za-nj potezal. Zato pa pravim, da ne vem, al’ b’ se jokal al’ smejal. Preh sem bil tud’ jest glih toko hud na Slobenarje, koker Bajbenčan in „proklete grablje“, zdej je pa glih narobe. Skoda, da sem letos nemškutarja volil, čakajte, saj ga ne bom več, per mej kokoš! Živila Slovenija pa tabori! Kder bo spet kakšen tabor, bom pa jest kaj povedal. Bote videl, kakšen tič sem. Jest bom pokazal nemškutarjam, permaruha, buzakljuna, tri sto medvedov, pa nič klet! Pred nebeškimi vrati. Sv. Peter. Kdo trka? Toman. Toman. ¡13 Sv. Peter. A, Toman, Lovro Toman! (Odpre.) Le noter! Me veseli,' da Vas poznam. V „Brenceljnu“ Bern Vas enkrat videl. Prosim, odložite! Kako pa to, da me obiščete? So mar zopet napravili turnarji izlet na Velče? Toman. Ne! Pa zakaj prašate ? Sv. Peter. Za tem, kar me je Bodč prišel budit, ko sem ravno po kosilu malo zadremal, vprašam vsacega Slovenca, če so morda turnarji zopet kje bili. Kljun. V „Slovenje“ pušavi Se tiček rodi; Na Dunaj se spravi, Na Dunaj zleti. Za dom on ne mara, Mu dost’ ni bogat; Kjer manjka denara, Tak tiček ni rad. Redi se na Dunaj’ Od raznih drobtin, In vjame od zunaj Marskaki cekin. A vendar počasi Se kupec množi; Zato se oglasi Poslanstvo želi. Slovenci dobrotni Si ’z volj o ga; A on jim. k nasprotni Manjšini zbezlja. Na Dunaj’ se suče, Krog vlade vrti ; Mu ,,hofrat“ ko -buče Prasetu diši. Bogato res službo, Stir tisoč dobi; V slovensko pa družbo Se več ne zgubi. . Ne mara za ljudstvo, Ki brat’ mu po rod’ ; Le d’narno ga čutstvo, Zasebnost še vod! Zato pa tud’ narod Ne voli ga več; Nemčurski le zarod Po njem mora seč’. Ga včl’ko posestvo Pobere na cest’; Postavi mu lestvo, Da v zbor more zlest’, V nemčurjev manjšini Slovencem proti; Zabavlja večini In ž njo se roti. Oh revče bogato, C’mu siliš se -nam? Te metati blato Po bratih ni sram? Po bratih?! Nikakor Naš nisi več brat; Kdor krati nam blagor,, Nam je rcnegat. Zatorej, ti tiček, .. Odleti zopet; Slovenski te, striček, Ne mara več svet: No bo se nam vgnjezdil Tih Kljunov več rod ; Ne bo več prijezdil Nam Gene na brod. ~ Na Dunaj se spravi,. In nikdar nazaj; Ker V naši goŠaVi . Za Kljune ni gaj. Dr. Gavster-ju v Kamniku. Ker ste pri hitrem odhodu iz Ljubljane pozabili v deželnem zboru predsedniku oddan „gelobe“, se Vam til pošlje nazaj s pristavkom, da ni za nobeno -rabo več. I S Srčnim milovanjem „Brencelj“, poštar deželnega zbora. Tine. Ako se hoče vkoristiti, naj spravi v Kamniku „Sokola“ na noge, ker se narodnjakom nič ne mudi. * * * Tone. Dr. Zarnik je predlagal, da se Korelnu iz Blatne vasi plača ne poviša. Misliš, da je to storil iz sovraštva do njega? Tine. Kaj še! Iz golega prijatelstva, in sicer, da mu prihrani stroške za koleke in davek, kterih bi moral več plačati, ako bi imel 600 mesto zdajnih 475 gold. * * * Joče. čemu je prišel neki Kljun v Ljubljano? Saj je v deželnem zboru že brez njega dosti nemčurjev. Jaka. Menda je prišel le na uro gledat. Iz nemcurske šole. Učitelj. Povej mi, Nace, kako se imenuje v nem škem jeziku četrtek? Nace. I, Freitag. Učitelj. To ni res. Nace. Bes je! zakaj imamo pa v četrtek „frej“? Ni vraža. Župnik. Kaj pa Vas pripelje k meni, oče? Vrhničan. Prišel sem Jih za svčt prašat. Župnik. No, kaj pa je, govorite! Vrhničan. Vid’jo gospod, danes me je prišla ranjca obiskat — „ Župnika Že zopet kaka vraža! Saj sem Vam že dostikrat pravil, da mrtvi ne hodijo nazaj. Vrhničan. Saj bi Jim tudi verjel, gospod ^ pa vid'jo, na tistem pismu, ki ga je poslala naša županija v Ljubljano, so tudi štirje mrtvi podpisani. .Mora vendar-le res biti, da mrtvi hodijo nazaj, ker drugače bi se ne mogli podpisati. Tedaj, moja vera ni vraža. Protest, Deželnega zbora glavar gosp. Wurzbach je v govoru, v kterem se je spominjal ranjkega Tomana, med drugim tudi rekel, „aa je bil Toman tako goreč domoljub, da ga je še celó nasprotna (nemškutarska) stranka spoštovala“. : ■■ 1 -. ra -vJun. Aifsy Da bi teh besed kdo napačno ne obračal in na nas ne raztezal, tu javno razglasimo, da mu jih mi nismo na ušesa šepetali. r . , Lukman, Winkler, Majer in drugi, kteri svojih štacun med pogrebom niso zaprli. ; -i Vesela novica. Slišati je, da bo za učitelja pravoslovja v slo venskem jeziku na graškem vseučilišču izvoljen kranjski glavar in predsednik kranjskega deželnega zbora, gospod dr. Kor el pl. Wurzbach, kteri se v zboru tako izvrstno odlikuje v slovenščini. _ jJ Ob tla z onimi, ki trdijo, da vlada nič ne stori za Slovence! Pogovori. Joče. Kaj misliš, Tone, kteri so boljši tiči v deželnem, zboru ^Slovenci ali nemčurji? Tohe. Jaz mislim, da nemčurji.* Joče. Kako neki? Tone. I, zato, ker niso brez kljuna. % Jaka. Kaj bo Gravster zdaj počel, ko so ga iz deželnega zbora zapodili? Pravi vzrok. C. Kako neki, da V tako važnih časih, kakor so zdaj, ljubljansko konšt. društvo nima nobene seje? D. Veš, to je tako-le: Zdaj mlatijo kmetje,še le žito — . , j C. Aha, razumim! Tedaj še ni prazne sla.lne, da. bi jo mlatilo konšt. društvo. D. Da, taka je. V deželnem zberu. A. Kdo je ta-le, ki je zdaj tabo zlo se za Gavstra potezal? . B. Turn. A. Pojdi se solit! Ta bo Turn? Ta je komaj Turni č e k. Modrost Liberalizem nemčursk ima ravno nasprotno lastnost od soli. Sol je namreč jako škodljivaistvar;- pokvari vsako jed, ako je ni na nji. Nemčurski liberalizem pak je jako koristen povsod, kjer ga ni. Kljun e,že tii. Pa so pravili, da ga ne bo! Mož je v toplicah v Švici opiral svoje umazano telo. Kaj, ko bi se Gene podal še v kake toplice, kjer se opere tudi vest? Nemčiirjii. Slovenci so jaki, junaški možje, Od Jadre do unkraj Urala slovi;: Oj ti pa od daleč smrdiš ko dihur, Ti grd, trdovraten nemem*. Slovenci se krepko za narod bore, Za svoje pravice ko Triglav stojč. Oj ti pa od daleč smrdiš ko dihur, Ti grd, trdovraten nemčur. Slovenci za vero in Čara gorč," Za Slavo bi umrli, za Slavo živd: Oj ti pa od daleč smrdiš ko dihur , Ti grd, trdovraten nemčur. Slovenci več tujčevih pčt ne trpe, Krepčajo roke si, bistrč si glavč: Oj ti pa od daleč smrdiš ko 'dihur> Ti grd, trdovraten nemčur. Slovenci šovražnneov se ne boje, Pogumno jih tje čez mej6 zapodd: Oj ti pa od daleč smrdiš ko dihur, Ti grd, trdovraten nemčur. Slovenci za dom svoj prelivajo kri* Ta kn pa jim svobodo svete i*6dl • Oj ti pa od daleč smrdiš ko dihur, Ti grd, trdovraten nemčur. Stari Komar. Dežman, gledaje pogreb dr. Tomana. Res čudno je, da ga toliko ljudstva šjJibfiiljh. Sfcdfb bi rekel, da je razen inteligencije in bdpitala'vsa Ljubljana na nogah. Kedar bodo mene nesli", bom šel ph menda sam jaz za trugo. Slavno dramatično društvo! Po slovenskih in nemških listih je bilo razglašeno, da "išče društvo sposobnih moči, ktere misli na zimo'najeti, da bo v stanu vstrežati tirjatvam ljubljanskega občinstva na gledališkem odru. Ker menim, da so' sl. društvu mojó: sposobnosti,-zlasti v smešnih ali komičnih nalogah, že po deželnem zboru dobro znane, predrznem se ponujati društvu kot prvega komikarja ali smešnika s pristavkom,? da po ^„rajbenško“ posebno dobro zavijam. — Nadjaje se, da bo imela ta prošnja Zaželeni vspen> se še posebno priporoča France Kromar. Dežman, zgubivši kamniškega poslanca, teče drnzega lovit. Mic #wnesm