GEOLOGIJA 50/2, 343–346, Ljubljana 2007
Po kvartarju … kvartar Quaternary Lives
Milo{ BAVEC
Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenija, milos.bavec@geo-zs.si
Ključne besede: kvartar, pleistocen, holocen, neogen, geokronologija, kronostratigrafija Key words: Quaternary, Pleistocene, Holocene, Neogene, geochronology, chronostrati-graphy
Izvle~ek
Kvartar se je po nekajletnem »izbrisu« spet vrnil kot uradno priznana kronostratigraf-ska enota, ki se deli na pleistocen in holocen. GSSP (Global Boundary Stratotype Section and Point) in natan~na starost njegovega za~etka {e nista formalno definirana, pri~akujemo pa, da bo obveljalo, da se kvartar (in pleistocen) za~ne pri 2.58 milijonih let pred sedanjostjo, meja pleistocen/holocen pa ostane pri približno 11.700 letih pred sedanjostjo.
Abstract
After a short-lived »ban«, the Quaternary has again been formalized as a chronostra-tigraphic unit, consisting of the Pleistocene and the Holocene. The exact base and the GSSP (Global Boundary Stratotype Section and Point) are yet to be formally recognized by the IUGS (International Union of Geological Sciences), however it is expected that the Quaternary (and the Pleistocene) commencing at 2.58 Ma b.p. will be accepted and that the Plistoicene/Holocene boundary will remain at 11.700 years b.p.
Uvod
“We should ... oppose changes in the nomenclature, unless they are absolutely essential, and we should accept the smaller subdivisions in stratigraphy for reasons of convenience” (Rhodes W. Fairbridge (Ed.) 1968 The Encyclopedia of Geomorphology. Reinhold Book Co.: New York, p. 914).
Ni~ bistvenega se ni zgodilo, razen tega, da se je spreminjala terminologija in nekatere definicije. Nekateri niso opazili ni~, spet druge je pripeljalo do razmi{ljanja o preimenovanju raziskovalnih usmeritev, kateder, oddelkov… Vse skupaj pa je bilo na sre~o pospremljeno tudi z nekaj (geolo{ke-ga!) humorja in posmeha. Kvartar je bil od leta 2004 izbrisan, letos pa so se pri IUGS
(International Union of Geological Sciences) po premisleku o smiselnosti tak{nih in podobnih intervencij v skoraj ponarodelo izrazoslovje odlo~ili, da malo ve~ pragmatizma ne bi {kodilo.
Kvartar…
Pleistocen (Lyell, 1839) in holocen (slednji je nadomestil »recent« leta 1885) sta predzadnja in zadnja epoha oziroma serija zgodovine Zemlje. Združeni sta v sistem/ periodo kvartarja (Desnoyers, 1829; prvi~ omenil Giovanni Arduino v pismu l. 1759). Ta je zaznamovan in neformalno definiran na podlagi vsaj {tirih glavnih zna~ilnosti: kot ~as velikih klimatskih nihanj oz. pole-denitev, kot ~as zadnjih dveh kronov (veli-
344
kih obratov) polarnosti magnetnega polja, kot ~as razvoja modernega ~loveka in kot stopnja v morski stratigrafiji. V vsakodnevni uporabi sta kvartar in pleistocen skoraj sinonima, ~eprav to zaradi holocena seveda ne drži.
…izbris
Z zadnjo izdajo uradne mednarodne geo-lo{ke ~asovne lestvice (Gradstein et al., 2004) je bil kvartar izbrisan, neogen poda-lj{an do sedanjosti, za uradno definicijo ple-istocena kot epohe pa je obveljala razdelitev ICS-a (International Commission on Stratigraphy), ki temelji na morski stratigrafiji in postavlja mejo med pliocenom in pleisto-cenom predvsem na podlagi paleontolo{kih kriterijev (Gradstein et al., 2004). GSSP (Global Boundary Stratotype Section and Point) je bil definiran v profilu Vrica v Ka-labriji in sicer z izginotjem vrste Discoaster brouweri ter prvim pojavom Gephyrocapsa (tudi) oceanica in Neogloboquadrina pac-hyderma. Z astronomsko kalibracijo profila je bila starost meje dolo~ena pri 1,806 milijonih let pred sedanjostjo (Lourens et. al., 1996).
…upor
Tak{na definicija pleistocena in ukinitev kvartarja je naletela na frontalen odpor kvartarolo{ke srenje, ki tradicionalno temelji predvsem na terestri~ni geologiji, klimi in Milankovi}evih ciklih. »Upor«, ki se je za~el že pred svetovnim geolo{kem kongresom in formalno promocijo nove ~asovne lestvice na 32. Svetovnem geolo{kem kongresu v Firencah 2004, se je nadaljeval z ustanovitvijo delovne skupine pod okriljem INQUA (International Union for Quaternary Research), ki je pri ICS utemeljila zahtevo in vsaj delno dosegla svoj namen spomladi 2007 (npr. Gibbard, 2004; Gibbard et al., 2005). IUGS je takrat formalno ponovno potrdil kvartar kot uradni sistem/periodo (slika 1). Predlagana sinhronost za~etka sistema z za~etkom pleistocena sicer {e ni dokon~no ratificirana, je pa sprejeta v postopek in jo lahko spet uporabljamo.
…in vrnitev
Kvartar se torej spet deli na pleistocensko in holocensko serijo. Njegov za~etek se uje-
Milo{ Bavec
ma z za~etkom pleistocena in je postavljen na mejo med geomagnetnima kronoma Gauss in Matuyama pri 2,58 milijonih let pred sedanjostjo oziroma na MIS (oceansko kisi-kovo izotopsko stopnjo) 103 (npr. Partridge, 1997; Suc et al., 1997; Pillans, 2004). Meja je sinhrona z mejo gelasij/piacenzij v sredozemski stratigrafiji (Rio et al., 1998; ratificiran GSSP), v grobem pa se ujema tudi z najstarej{imi kenozojskimi ohladitvami, ~eprav je vse bolj jasno, da prve segajo tudi v pliocen. Meja pleistocen/holocen {e ni ratificirana, pri~akujemo pa, da bo potrjen predlagan GSSP pri 11.700 letih pred sedanjostjo (pred letom 1950) in sicer v jedrih grenlandskega ledu (GRIP, GISP) ali v laminiranih jezerskih sedimentih v zahodni Nem~iji (Litt et al., 2001). V uporabi ostaja tudi notranja delitev pleistocena in sicer na spodnji, srednji in zgornji. Meja med spodnjim in srednjim pleistocenom ostaja pri geomagnetnem obratu Matuyama/Brunhes znotraj MIS 19, meja med srednjim in zgornjim pa na za~etku MIS 5e torej na za~etku zadnjega (v Alpah riss/würm) interglaciala pri približno126.000 letih.
Alpska morfostratigrafija
Kaj pa Alpska razdelitev kvartarja, ki jo na osnovi dela Pencka in Brücknerja (1901–1909) uporabljamo in nadgrajujemo že od samega za~etka prej{njega stoletja? Lestvica izhaja iz originalne delitve na {tiri velike poledenitve: Günz, Mindel, Riss in Würm. Ob spoznavanju kompleksnosti klimatskih nihanj je koncept nekaj ~asa pridobival nove poledenitvene faze, danes pa raste predvsem na ra~un dodatne notranje ~lenitve obstoje~ih – recimo jim – podsto-penj. Delitev je {e vedno predvsem ali samo morfostratigrafska in je zaradi slabe ~asov-
Slika 1. Nova ~asovna lestvica (Gibbard et al., 2005a, posodobljeno 2007, © Cambridge
Quaternary) z dodano relativno alpsko
morfostratigrafsko delitvijo. Lestvica z vsemi
pripadajo~imi povezavami in referencami
je objavljena na
www.quaternary.stratigraphy.org.uk
Fig. 1. The new geological time scale for the
Quaternary (Gibbard et al., 2005a, updated
2007, © Cambridge Quaternary) with relative
Alpine morphostratigraphic division added. The
time scale with all relevant links and references
is accessible at
www.quaternary.stratigraphy.org.uk
Po kvartarju … kvartar
345
346
Milo{ Bavec
ne kontrole pravzaprav opu{~ena na vseh »uradnih« lestvicah. Po drugi strani pa lahko trdimo, da je vsaj za ~as poznega (zgornjega) in morda {e dela srednjega pleistoce-na, v dolo~enih delih Alp ~asovna kontrola dobra, ~e ne kar odli~na (npr. Preusser, 2004). Zaradi intenzivnega raziskovanja na obmo~ju Alp, ki pogosto vsaj do neke mere temelji na korelacijah, je Alpska delitev v praksi živa in jo bomo geologi in geomorfo-logi najbrž gojili {e vsaj kak{no generacijo. Pri njeni uporabi seveda velja opozorilo, da je lestvica relativna, da je umerjena lokalno in da jo moramo uporabljati in razumeti z vsemi njenimi omejitvami.
Reference
Desnoyers, J. 1829: Observations sur un ensemble de dépôts marins. – Annales des Sciences naturelles (Paris), 171–214, 402–491.
Gibbard, P. 2004: Comments on Brad Pillan’s proposal for redefining the Quaternary. – Quaternary perspectives, 14, 125–126.
Gibbard, P.L., Boreham, S., Cohen, K.M. & Moscariello, A. 2005a: Global chro-nostratigraphical correlation table for the last 2.7 million years. – Boreas, 34 (1) unpaginated, modified/updated 2007. www.quaternary.stratigraphy. org.uk
Gibbard, P.L., Smith, A.G., Zalasie-wicz, J.A., Barry, T.L., Cantrill, D., Coe, A.L., Cope, J.C.W., Gale, A.S., Gregory, F.J., Powell, J.H., Rawson, P.F., Stone, P. & Waters, C.N. 2005b: What status for the Quaternary? – Boreas, 34, 1–6, Oslo.
Gradstein, F. , Ogg, J. & Smith, A. 2004: A Geologic Time Scale 2004. – Cambridge University Press, 589 pp., Cambridge.
Litt, T., Brauer, A., Goslar, T., Merkt, K., Balaga, K., Müller, H., Ralska-Jasi-ewiczowa, M. Stebich, M. & Negendank, J.F.W. 2001: Correlation and synchronisation of lateglacial continental sequences in northern central Europe based on annually laminated lacustrine sediments. – Quaternary Science Reviews, 20, 1233–1249.
Lourens, L.J., Antonarakou, A., Hilgen, F.J., Van Hoof, A.A.M., Vergnaud-Grazzi-ni, C., & Zachariasse, W.J. 1996: Evaluation of the Plio-Pleistocene astronomical timescale. – Paleoceanography, 11(4), 391–414.
Lyell, C. 1839: Nouveaux éléments de Géolo-gie. Paris: Pitois-Levrault, 648pp.
Partridge, T.C. 1997: Reassessment of the position of the Plio-Pleistocene boundary: is there a case for lowering it to the Gauss-Matuyama Palaeomagnetic reversal? In: Partridge, T.C. 1997 (ed.) The Plio-Pleistocene boundary. – Quaternary International, 40, 5–10.
Penck, A. & Brückner, E. 1901–1909: Die Alpen im Eiszeitalter. – Tauchnitz, 1157 pp., Leipzig.
Pillans, B. 2004: Proposal to redefine the Quaternary. – Episodes, 27, 127.
Rio, D., Sprovieri, R., Castradori, D. & Di Stefano, E. 1998: The Gelasian Stage (Upper Pliocene): A new unit of the global standard chronostratigraphic scale. – Episodes, 21, 82–87.
Preusser, F. 2004: Towards a chronology of the Late Pleistocene in the northern Alpine Foreland. – Boreas, 33, 195–210, Oslo.
Suc, J.P., Bertini, A., Leroy, S.A.G. & Suballyova, D. 1997: Towards a lowering of the Pliocene/Pleistocene boundary to the Gauss/Ma-tuyama Reversal. In: Partridge, T.C. 1997 (ed.) The Plio-Pleistocene boundary. – Quaternary International, 40, 37–42.