mM^&i- vprašana
Turizem ni več beseda, ki bi pomenila privilegij za nekatere, za ljudi, ki jim ravno ni treba gledati na vsak dinar. Turizem je postal potreba čedalje širšega kroga ljudi v svetu. In prav tako pri nas. Turizem iz dneva v dan bolj pridobiva na veljavi kot gospodarska panoga, ki ima lahko odločujoč učinek za posamezna gospodarska območja.
Gorenjska je eno samo turistično področje.  Nedvomno  sodi  vanj tudi
cerkljanska občina, zlasti sedaj ko postaja potreba po sodobnejših oblikah turizma, ki se kaže tudi v žičnicah, razveseljiva stvarnost.
V občini Cerklje bo treba misliti na to in se že začeti pripravljati, kajti ne bi bilo pravilno, če bi razvijajoči se turizem v zvezi z žičnico na Krvave, ki je v gradnji in katera bo končana spomladi prihodnjega leta, našel krajevne gospodarske činitelje nepripravljene.
Prvi korak naprej v tej smeri bi bila ustanovitev   turističnega   društva, ki
naj bi s podporo občinskega ljudskega odbora začel delati na tem.
Ukrepati bo treba brez dvoma kar najhitreje, saj ima lahko prav ta gospodarska panoga velik pomen za sicer pasivno gospodarstvo občine. Mimo skrbi za razvoj kmetijstva, je torej skrb za razvijajoči se turizem najaktualnejše in najzanimivejše delovno torišče cerkljanske občine.       I. A.
KIUALNO VPRAŠANJE
PRED VOLITVAMI V LOKI
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
I.ETO X. ŠT. 80 — CENA DIN 10.—
Kranj, 14. oktobra 1957
Po cerkljanski občini pred volitvami
Zbori volivcev v škofjeloški občini so po mestnih volilnih enotah, v Godešiču in Retečah lepo uspeli, drugje pa so bili bolj slabo obiskani, čeprav moramo tudi tu ugotoviti, da jo bila razprava živa in vsestranska, torej, da so bili vsebinsko dobri. Zategadelj je splošno predvolilno ozračje kar zadovoljivo, saj so bile priprave s strani občinskega ljudskoga odbora temeljite, posebno kar zadeva obravnavo gospodarskih in komunalnih vprašanj. To pa je v glavnem tisto, kar občane najbolj žuli in so tudi ob tem najbolj občutljivi. V razpravah zato skoraj nikjer ni biLo čutiti kritičnih pripomb na delo ljudskega odbora. Izčrpno poročilo o teh vprašanjih, ki je bilo natisnjeno tudi v posebni brošuri, je volivcem jasno prikazalo, da jo bil v pretekli mandatni dobi storjen velik korak naprej in da tega napredka ni mogoče zanikati. V občini je precej kmečkih in obrtnih proizvajalcev, a na zborih volivcev ni bilo posebnih vprašanj ali pritožb glede odmere davkov, čeprav je — kot drugje — tudi v loški občini to vprašanje -še neurejeno in problematično. Kataster še ni urejen, predvsem pa bi bilo treba zemljišča na novo oceniti in pravilno postaviti razdelitev na razrede, kar pa seveda ni v pristojnosti občine same.
Volivci so dali vrsto koristnih
Zbori volivcev za izbiro kandidatov v novi občinski odbor so bili v cerkljanski občini različni. Ponekod so volivci polnoštevilno sodelovali v izbiri kandidatov in se pogovorili o dosedanjem in bodočem delu ter dali tudi vrsto predlogov bodočim odbornikom za njihovo delo. Ponekod pa so bili zbori slabše obiskani, v nekaj primerih celo nesklepčni, tako, da so morali predlagatelji zbirati podpise za listo državljanov, da so tako zagotovili kandidate iz svojih krajev.
Toda vse to je že za nami. Devetdeset kandidatov je sprejetih za novi občinski odbor, v katerem bo 42 članov: 21 v zboru proizvajalcev in prav toliko v občinskem zboru. Izbira na volitvah bo vsekakor zadostna. Iz kandidatnih list je tudi razvidno, da je za občinski zbor kandidiralo precej mladih ljudi, in sicer 20 izpod trideset let starosti. Volivci imajo torej zaupanje do mladine. Brez dvoma bo mladina, kolikor bo tudi izvoljena, opravičila to zaupanje volivcev. 2al pa, da sta med kandidati samo dve ženi, in sicer za zbor proizvajalcev.
Kar volivci pričakujejo od novega občinskega odbora, je to, da bi jim bil le-ta čimbolj blizu, da bi čimbolj poznal njihove težave in probleme; z eno besedo, da bi bil res ljudski. To pa je možno le takrat, kadar izvoljeni odborniki in odbor v celoti sodelujejo s čim širšim krogom državljanov. To bo možno takrat, ko bodo izvoljeni odborniki organizatorji in koordinatorji zaleta in dejavnosti prebivalstva za uresničevanje njihovih ciljev.
Kako pa je bilo doslej? Podatki kažejo dobro. Občinski odbor je imel 7 svetov in razne, komisije. Mimo tega je v občini 10 krajevnih odborov in več drugih organov, kjer imajo volivci široko možnost aktivnega sodelovanja. V celoti je v vseh teh organih približno 10% volivcev oziroma petina prebivalstva, ki so bolj' ali manj zadolženi in odgovorni za aktivno delo. To je res lepa številka.
Zal pa je to, zgolj statistika. Ce bi naredili prerez in ugotavljali kako so državljani v resnici tudi sodelovali v vseh teh organih oblasti, bi bila ugotovitev dokaj drugačna. Res, dosti je
lepih primerov. Prebivalci v Veleso-vem so n. pr. s svojim krajevnim odborom urejevali vrsto komunalnih potreb, uredili so med drugim lepo cesto in veliko prispevali v prostovoljnem delu in gradbenem materialu. Skupno s svojim odborom so se pogovorili in reševali mnoge težave in potrebe kraja.' To pa ni moč trditi za krajevne odbore v Senturški gori, v Brnikih in še drugod, kjer le-ti niso našli sodelovanja in pomoči v širšem krogu prebivalstva. Krajevni odbori so dobili iz občinskih skladov tudi sredstva kot pomoč za urejevanje cest in podobno. Kako so ta denar porabili? V nekaterih krajevnih odborih si s tem niso belili glave. Računovodsko so izplačevali naročila in usluge in ko je bila blagajna z vsemi zakonitimi registracijami spet prazna, so se oddahnili in dvignili roke. Pri marsikaterih izdatkih niso niti pazili, če so le-ti res potrebni. Seveda je bilo vse drugače tam, kjer so ta denar rabili le za najnujnejše. Skupno z vaščani so se pogovorili (tako je bilo tudi v Velesovem) za množično pomoč in denar so trošili le za nabavo potrebnega materiala ali strokovno delo. Navadna težaška, a včasih tudi strokovna dela, so izvajali vaščani, dajali les, pesek in drugo. Dobljenemu denarju so tako povečali vrednost v dokončanih delih do dvakrat ali trikrat.
Tudi dejavnost svetov pri občini je bila prav tako zelo različna. Nekateri so uspeli vključiti v svoje delo precej prebivalstva z raznimi množičnimi akcijami, dočim sp drugi ostali skorajda izolirani in delali, kolikor so, le v svo-
jem ožjem krogu. Beseda zborov volivcev kot osnovnih parlamentov v strukturi naše ljudske oblasti tudi ni bila dovolj glasna in kritična. Tu niso mišljeni zbori v sedanji predvolilni dejavnosti, marveč zbori sploh v zadnjih letih. Le malo je bilo primerov, da so državljani samoiniciativno zahtevali zbore in na njih skušali reševati važne, širše probleme, in vse preveč je pojavov, kjer se kaže ozkost. Upravičeno so n. pr. na zborih volivcev kritizirali slabo organizacijo dela na kmetijskem posestvu in pokazali na škodljive pojave. Vendar je bilo takih primerov malo. Premalo je bilo pozitivne in dobre kritike o delu izvoljenih občinskih in vaških organov, premalo pobud, predlogov in pomoči, ki pa bi bila najvažnejša.
Kakšna bo dejavnost novega občinskega odbora? Po zakonski plati dobiva občina vse večje pristojnosti od okraja. Novi občinski odbori bodo na pr. imeli tudi zbor proizvajalcev, kar doslej ni bilo. Nov način delitve dohodka gospodarskih organizacij prav tako predvideva večje uveljavljanje komune. Vse to daje večje pravice, hkrati pa tudi dolžnosti ne le izvoljenim odbornikom in volivcem, ampak državljanom v celoti. Zato je zelo važno, kakšne ljudi bodo volivci končno izbrali na volitvah in predvsem važno, kakšno pomoč in sodelovanje bodo izvoljeni odbornikom volivci in prebivalci v celoti tudi nudili. Le odborniki in občinski odbor v celoti, ki bo imel vso pomoč prebivalstva, bo sposoben najti in razvijati vse lokalne vire in možnosti napredka v korist občanom in skupnosti. K. M.
predlogov v zvezi s komunalnimi napravami (vodovod, kanalizacija, elektrifikacij« itd.), manj pa so razpravljali o našem zunanjepolitičnem položaju in razvoju v svetu. Med drugim so predlagali, da bi se dalo mnogo več koristnega napraviti, če bi sodelovali volivci tudi s prostovoljnim delom, saj vse komunalne naprave služijo v prvi vrsti njim samim (n. pr. kopališče, vodovodi itd.). Tako so se n. pr. na Godešiču in v Retečah že obvezali za 1000 prostovoljnih ur za ureditev perišč.
Volivci se strinjajo s tem, da je treba voliti nove ljudi, ki bodo pokazali večjo resnost in pripravljenost za delo. V tem smislu kažejo predeli v smeri Poljanske doline večjo zainteresiranost kot ostali okoliški kraji. Zal so bili prav tam (Zmi-nec, Log, Zapreval) opravljeni zbori volivcev s preveliko naglico ter so pretežno razpravljali samo o kandidatih.
Zanimivo je, da so se to pot kmetje otepali kandidatur, čeprav je bilo s terena signalizirano, da je -v ljudskem odboru premalo kmetov. Delno je to razumljivo, kajti za marsikoga predstavlja to prehudo breme, saj se mnogokrat znajde v kleščah med zahtevami družbe in zahtevami ter naziranji privatnih kmečkih proizvajalcev. Podobno so so branili kandidatur tudi obrtniki.
Za občinski zbor je bilo predlaganih 64 kandidatov. V nobeni volilni enoti z izjemo Virmaš, kjer kmetje niso hoteli prevzeti kandidature, ni bil postavljen samo en kandidat. Ponekod so celo tri j o za vsako mesto, da bo izibira večja. Od predlaganih kandidatov je 14 delavcev, 14 kmetov, 32 raznih uslužbencev, 1 obrtnik, 1 upokojenec in 2 gospodinji. Skupno kandidira 7 žena. Starost kandidatov jo naslednja: 10 kandidatov je starih do 30 let, 47 med 30 in 50, ostali so starejši.
Priprave za volitve v delovnih kolektivih so potekale b»ez zapleti jajev, saj so tam že vajeni kolektivnega dela in skupnega nastopanja. Skupno so v prvi proizvodni skupini postavili 55 kandidatov, od katerih je 23 delavcev, 22 uslužbencev (le 3 direktorji in 3 upravniki podjetij) in 11 žena. V zboru proizvajalcev je več mladih ljudi — do 30 let jih je 18, od 30 do 50 let jih je 31, ostali so stari nad 50 let. V drugi proizvodni skupini pa je 10 kandidatov, od katerih so 4 kmetje, 2 ziadružna uslužbenca in 4 obrtniki.
Novo izvoljeni odborniki bodo morali na prvi seji poskrbeti, da bodo v okrajni zbor izvolili res delavoljne ljudi, ki bodo v okraju nekaj pomenili. Doslej sta od 6 odbornikov" le 2 redno obiskovala seje! Tudi bo potreben temeljit premislek pri postavitvi predsednikov posameznih svetov, saj bodo slednji morali delati čimbolj samostojno ter zato do podrobnosti poznati razmere na svojem področju. Doslej je bilo marsikje tako, da so obravnavali sveti samo stvari, ki so jiim bil predložene v obravnavo. Nesporno pa bo težava tudi s prostori za ločene in skupne seje, saj bo potrebno poskrbeti za čim boljše stike pri delu obeh zborov.
Andrej Cescn
Na poti od Poljan do Gorenje vasi je avtobusna postaja. To mesto je seveda treba zaznamovati, toda ne tako kot so to naredili domiselni vaščani, ker so zataknili znak kar za štirno, ki stoji ob cesti.
V Poljanah je treba misliti na gradnjo še enega novega mostu, toda ne takšnega, ki bo oviral promet kot ga sedanji (slika zgoraj).
1
1 I
1
1 I
Več zanimanja za kmetijstvo
Tokrat je imel »naš razgovor« malce nenavadno obliko. S predsedniilkom gornjevaške občino sva se pogovarjala na odru, ob priliki Novinarskega večera v Poljanah, pretekli četrtek. Prebivalci so imr :li na ta način priložnost videti neposredno kako nastajajo taki razgovori, ki jih potem bero v »Glasu Gorenjske«.
Brez treme zaradi gledalcev in sproščeno je potekal najin razgovor ...
— Tovainiiš predsednik, prosim vas, če bi lahko povedali, Ikolilko svetov imate v občini?
V gorenjevaški občini deluje pet svetov, bolj ali manj dobro.«
— Kateri izmed Svetov pa je najibolj delaven? »Od vseh je še najbolj uspešen svet za socialno varstvo. Ta je v času svojega obstoja rešil že več kot dvesto prošenj. Pri tem je imel svet, zlasti glede pravičnosti do posameznikov precej uspeha.«
— Kakšnih oblik dela pa se poslužuje ta najde-lavnejši svet v občini, pri svojem delu?
Zdi se mi, da je obiskovanje vseh varovancev
in vseh tistih, za katere skrbi naš svet, po domovih, ena izmed zelo posrečenih oblik neposrednega stika nekega občinskega družbenega organa s prebivalstvom. In člani našega sveta so v letošnjem letu obiskali vse varovance.«
— Gorenjevaška občina je ena izmed tistih, ki ima razmeroma najmanj svetov. Tovariš predsednik, ali imiiislite, da bi bilo potrebno bodisi povečati število' članov v svetih; razen tega pa nas zanima, kakšno je vaše mnenje o tem, ali bi kazalo pri občinskem ljudskem odboru ustanoviti še kasen svet, kli ga doslej niste imeli?
»Zdi se mi, da bo neposredna naloga novega občinskega ljudskega odlbora v Gorenji vasi, ustanoviti svet za kmetijstvo in gozdarstvo, kajti dosedanji svet za gospodarstvo mi posvečal kmetijstvu dovolj pozornosti. Razen tega pa je kmetijska proizvodnja za našo občino poglavitnega pomena in 6e 'bomo morali še resneje spoprijeti s kmetijskimi problemi. Toda ■— če bodo člani svetov hodili na seje pretežno nepripravlejni kot doslej, bo le težko doseči pomembnejšo uspehe.« I. A.
LJUDuE IN DOGODKI
Dve sliki z evropskega severa
A Satelit nadaljuje svojo pot okoli Zemlje. Trije nemški inženirji so ga filmali na vsej poli od Tri-polisa do Leningrada.
A V soboto, 12. oktobra so v egiptovskem ministrstvu za zunanje zadeve v Kairu podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju med Egiptom in Jugoslavijo. V sporazumu je izražena želja obeh držav po krepitvi medsebojnih prijateljskih odnošajev ter kulturnega, znanstvenega in športnega sodelovanja. A Moskva, 12. oktobra. — V Moskvi so bili včeraj razgovori med voditelji Komunistične partije Sovjetske zveze in delegacijo japonske socialistične stranke. Delegacija japonskih socialistov, ki je bila 3 tedne v Sovjetski zvezi, je danes odpotovala v Varšavo. Vodja delegacije Katajama je na letališču pred odhodom izjavil, da so člani delegacije s sovjetskimi predstavniki proučili različna vprašanja in se prepričali o pripravljenosti sovjetskih voditeljev in narodov za ohranitev miru. A Strasbourg, 12. oktobra. Tridnevno zasedanje posvetovalne skupščine Zahodno evropske zveze se je danes končalo z nepričakovano kritiko na račun sveta ministrov za zunanje zadeve sedmih držav-članic. Ta kritika odseva globoko nezadovoljstvo s kompliciranim blokovskim načinom zahodnih o-brambnih organizacij pod pokroviteljstvom Sever-noatlantskega pakta.
A Adis Abcba, 12. oktobra. — V Etiopiji so bile 10. oktobra zaključene prve splošne parlamentarne volitve. Računajo, da se jih je udeležilo več kot tri milijone volivcev. V etiopski parlament, ki se bo prvikrat sestal 2. novembra, je bilo izvoljenih 250 poslancev. Gornji dom bo štel sto senatorjev, ki jih bo imenoval etiopski cesar.
A Leipzig, 12. oktobra. — Na kongresu svetovne sindikalne zveze razpravljajo o kolonialnih vprašanjih, o boju sindikatov v deželah latinske Amerike in o enotnosti sindikalnih akcij. V razpravo o kolonialnih vprašanjih je posegel tudi jugoslovanski delegat Marjan Vivoda. V svojem govoru je ugofo-vil, da se je med drugo svetovno vojno in po njej v azijskih in afriških deželah močno razvila in zmagovito končala narodnoosvobodilna borba mnogih narodov.
A V Parizu so že od 7. oktobra dalje franoosko-zahodnonemški trgovinski razgovori. V ospredju je vprašanje francoske pasivne bilance nasproti Nemčiji, ki znaša okoli 5 milijard frankov mesečno. V zadnji tretjini leta bodo zaradi tega spremenili seznam uvoznih in izvoznih predmetov. A Britanska kraljica Elizabeta in vojvoda Edinburški sta dne 12. oktobra odpotovala na desetdnevni obisk v Kanado in ZDA. A Epidemija azijske gripe je doslej zajela vsa naseljena področja sveta. Izjema so samo nekateri osamljeni otoki. V Aziji, Afriki in Avstraliji bolezen že pojema, naglo pa se razvija v Evropi in obeh Amerikah.
A Zahodne sile so na seji političnega odbora Generalne skupščine OZN v petek, 11. oktobra izročile uradni predlog resolucije o razorožitvi.
»Odpustili smo nemškemu narodu, ne pa Hitlerjevim generalom!«
Tak napis jo sprejel poveljni-nika sil Atlantskega pakta za Srednjo Evropo, nemškega generala Speidla, ko je prispel na prvi obisk na Norveško. Napis pa je mimo drugih nosilo 2000 bivših vojnih ujetnikov in žrtev fašističnega terorja.
Na srečo (Spcidlovo seveda) samega generala ni bilo v letalu. Množica demonstrantov, ki tega ni vedela, jo obsula s kamenjem drugo vodilne vojaške osebnosti sil Atlantskega pakta, ki so izstopale iz letala. Tako so ranili dva generala, med njitni tudi vrhovnega poveljnika severnih Atlantskih sil generala Undena.
Po teh novicah in po že poprejšnjih demonstracijah v danski prestolnici Kjebenhavnu generalu Spcidlu ni kazalo drugega, kot da se je iz previdnosti spustil z letalom 65 km izven Osla in da so jo tudi nastanil kakih 12 km izven razburjene norveško prestolnice.
Nastali incident je znova pogret »Spcidlovo zadevo« in sprožil vihar ogorčenja pri vseh tistih, ki šo niso pozabili grozot nacističnega terorja. Celo sicer mirni in uravnovešeni Skandi-navci so tokrat poskočili. Sicer pa jih bivši Hitlerjev general lahko spomni na marsikaj iz nedavno preteklosti.
Seveda so tudi v Zahodni Nemč'ji postrani pogledali na vso zadevo. Kako je poštenim Nemcem pri srcu, si lahko mislimo, prav tako pa tudi, kaj mislijo prikriti in odkriti nacisti. Večina ostalih pa je najbrž skomignila z rameni, tako kot eden uglednih nemških časopisov, ko jo zapisal, da so Skan-dinavci že po naravi konservativni in so jo s težavo privajajo novim razmeram.
Kako je s konservativnostjo Skandinavcev, je bolje prepustiti drugim v razmišljanje. Nedvomno, so Skandinavci tokrat pokazali, da so občutljivi na svoj narodnostni ponos in da ne pozabijo hitro zlih< nacističnih dejanj.
Druga pa jo stvar s spremenjenimi razmerami, na katere cika nemški časnik. Brez dvoma so jo od konca II. svetovne vojno do danes marsikaj spremenilo. V tem pogledu je poražena in razdeljena Nemčija pred 12 leti in današnji najmočnejši tekmeo vsem ostalim zahodnoevropskim deželam — najboljši dokaz. Očitno je torej, da je treh?, znatno spremeniti stališče do Zahodne Nemčije, že zato, ker pomeni važen činitelj v evropski politiki in tudi na svetovnem političnem odru.
Spremenjena vloga in pomen Zahodno Nemčijo so zrcalita tudi na vojaškem področju. Toda čo jo general Speidel kot bivši Hitlerjev sodelavec primeren izraz teh spremenjenih razmer, pa je res več kot dvomljivo.
7. oktobra so Norvežani po štirih letih spet pristopili k volilnim skrinjicam in izbrali nov parlament. Volitve v tej deželi ne pomenijo razburljivega dogodka kot v nekaterih ostalih zahodnih državah. Tudi tokrat so potekalo skupaj s predvolilnim bojem zelo mirno. To je tudi docela v skladu s flegmatičnim nordijskim temperamentom, kakor tudi z urejenimi političnimi in družbenimi odnosi na Norveškem.
Toda tak jo le zunanji videz. V resnici pa so bile norveške volitve (vsaj za Norvežane m sosednje skandinavske dežele) tudi »napete«. Po taki ugotovitvi je sicer malce presenetljiva naslednja,   namreč,  da volitve
niso prinesle nobeno bistvene spremembo v razmerju med političnimi silami. Toda, kar je bilo drugekrati normalno, jo bilo tokrat v nasprotju s pričakovanji.
Opozicija je namreč pred volitvami s precej hrupno propagando opozorila nase in si sama prerokovala zmago. Vodilna De-lavskva stranka — ta je na oblasti že skoraj četrt stoletja — bi se na prejšnjih volitvah lahko samo nasmehnila nad propagando konservativne, meščanske opozicije. Toda tokrat ji ni bilo do smeha, marveč si je morala zavihati rokavo v predvolilnem boju, da jo lahko 7. oktobra potegnila daljši konec.
Odkar so jo iz njenih vrst odcepila socialdemokratska skupina, so jo dotedanja krepka absolutna večina Delavsko stranke v parlamentu zmanjšala na zgolj dva glasa: na 77 poslancev od skupaj 150. Socialdemokratski skupini sicer na teh volitvah ni nihče prerokoval večjega, niti manjšega uspeha, vendar je obstajale, nevarnost, da odščipnejo Delavski stranki nekaj važnih glasov.
Opozicija, ki je zaslutila slabost vodilne Delavske stranke, je napela vse sile, da bi jo porazila. Zato so so vse meščanske stranko skušale združiti pod vodstvom najmočnejšo opozicijsko stranke — konservativcev. Toda njihova enotnost je slonela na slabih temeljih: združena opozicija se zaradi pestrega sestava in notranjih razlik ni mogla predstaviti volivcem s širšim,  privlačnejšim programom.
Zmagala je vnovič Delavska stranka in si s svojim socialističnim programom pridobila 78 poslanskih mest od skupnih 150. Tako si je vnovič zagotovila absolutno večino v parlamentu.
MARTIN TOMA2IC
v n edelj o s m a zab e ležili
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIRFJCTOR SLAVKO BKZNTK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 478 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU (H-KB-1-2-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV,  MESEČNA  50 DINARJ9V
MARŠAL ZUKOV NA GORENJSKEM
Minister za narodno obrambo
Sovjetske zveze maršal Zukov, ki se mudi že nekaj dni na obisku v Jugoslaviji, je danes prispel na Gorenjsko. Dopoldne je bil skupno z maršalom Titom na lovu v Kamniški Bistrici, ob 14. uri pa se je pripeljal na Brdo, kjer mu je predsednik LR Slovenije Miha Marinko priredil  svečano  kosilo. Visoki
sovjetski gost je popoldne obiskal Bled, zvečer pa mu je maršal Tito v Vili Bled priredil sprejem.
PLANINSKE KOČE SO ZAPRTE Kamnik, 13. oktobra.
Ob zelo lepem vremenu so danes zaprli zadnjo planinsko postojanko v Kamniških planinah, kočo na Kamniškem sedlu. Za zaključek se je zbralo tam mno-
r
39.
P
O
IV
E
D
E L
J
E
K
ŠTEDNJA ZA VSAKO CENO
v.
■»Ne, to jo žo več kot neumno! Saj nisem zdravja na tomboli zadel,« je nenadoma zarobantil komercialist Trobec in se divgnil izza pisalne mize. Nekaj krati je premeril pisarno, nato pa je zapičil poglede v mrzlo radiatorje centralno kurjave. »Če jutri ne bodo zakurili centralne, ne bom delal — pa amen!«
»Nehaj že!« se je oglasilo z drugega konca pisarne. »Najmanj desetkrat si nam to že povedal. Pa ti jo zato topleje? Smešno. . .«
»•Smešno ... smešno .. .« je planil Trobec. »Prekleto — misliš, da jo gripa tako prijetna stvar! Včeraj sem komaj zlezel iz postelje. Ne bi rad še enkrat legel. . .«
»Hja... na vse zadnje ima Trobec prav,« jc posegel v prepir Troha z nervoznim glasom. »Če natanko pretehtamo situacijo im če pri tem upoštevamo objektivna in subjektivna stališča posameznika, tedaj . . .«
»Slišiš, Troha, pa ne da bi nam hotel spet predavati?« ga jo prekinil Trobec. »Vsaj danes nam prizanesi! Veš, me preveč zebe, da bi te poslušal.«
Troha je pri priči utihnil in užaljen napihnil spodnjo ustnico. Molk, ki je zajel komercialni oddelek, je zmotilo ujedljivo hihitaje strojepisk.
Troha se je tesneie zavil v površn'k in se lotil dela, kar pa komercialistu Trobcu očividno ni bilo po volji.
»Kako »ploh moreš delati v takem mrazu, < je silil v Troho. »Meni se je od mraiza ddbesedne zanohtalo, ti pa pišeš in se delaš, kot bi ti mraz ne vem kaiko pri j al . . .«
Troha so jo nerodno pfemaikn.'t, skomignil z rameni, rekel pa ni ne črne ne bele.
»Glejte ga — on dela! Jaa ne morem. Misli so mi — kako bi rekel — dobesedno zamrznile v možganih,« je tjavdan stresal Trobec svoj bes. »Prekleto — čemu ne bi branili svojih pravic? Če zahteva tovarna od nas osem ur 'intenzivnega dela, tedaj smemo menda tudi mi terjati svoje pravice — najmanj to, da nam ogrevajo pisarniške prostore. Oktober je. . . mraz kot pozimi, pa še gripa razsaja .. .«
Sedem raroburienin glasov se ie pridružilo ner-ganju komercialista Trobca, le Troha je molčal in s peresom trdovratno škrabljal po papirju.
Ta dan tudi v ostalih oddelkih ni bilo bolje. Mraiz,  kii je pronilcal  do kosti,  je  pestil uboge
uslužbence kot le kaj. Zgrbljeni in v plašče zaviti so posedali za pisalniimi mioanoA, bokali v premrle pisto in znašali srd nfid »tovarno«, ki pusti posedati uslužbence v nezakurjeniih pisarnah.
Vse po vrsti je pestil m-mz: knjigovodstvo, kalkulacijo, tehnične oddelke, skratka vse od pritličja do zadnjega nadstropja. — Tudi komercialnemu direktorju in računovodji ni bilo prizaneseno. Nekaj časa sta tiščala glavi skupaj, si trlđ premrle roke, in ugibala nekaj hudo važnega. Nekako pred deseto dopoilcl.no sta naročila avtomobil in se sila važnih obrazov odpeljala iz tovarne. Kam? Prav gotovo po službenih opravkih. Teh res nikdar ne zmanjka. — Četrt ure pozneje sta sedela v topli kavarni in ob živahnem kramljanju srkala punč.
Ljudje po oddelkih so pa ■zabavljali in kleli, delo je popivalo; mraz je postajal vedno hujši in vedno huje so negodovali ljudje. Naposled so si ti glasovi utrli pot tudi do ušes samega direktorja. Namršii je obrvi in pogledal kot sam nebodiga-treba.
»Oho — kaj pa to pomeni? Ljudje nergajo.. . Kolnejo . . . Delo počiva . . . Saj to je upor . . .«
Direktor je potegnil obraz v stroge gube, iin se odpravil po oddelkih. Kamorkoli je stopil, povsod uslužbenci — zlasti nežni spol — v plaščih.
»To vendar ne gre, da bi posedali v plaščih,« je robantil. »Saj to ni več podobno pisarni. Menda niiste v čakalnici, kjer bi čakali, kdaj bo tulilo dve!«
»Hladno je, tovariš direktor. Ne vzdržimo več . . . vsi smo že prehlajeni. Ves teden že posedamo v tem mrazu. Kdaj boste dovolili zakuriti centralno?« so vso prek spraševali, rotili in grozili uslužbenci — od pritličja do zadnjega nadstropja.
»Potrpito še štirinajst dni! Štednja., štednja za vsako ceno! Razumeli?« je ponavljal direktor v vseh oddelkih. — Štednja .. . štednja . ..
Pa jo direktorja na poti skozi oddelke hudo zazeblo in po najkrajši poti jo je odikuril v svojo pisarno. »Naj me nihče ne moti!« je zakričal svoji tajnici, potlej pa so se vrata direktorjeve sobe zaprla.
Tovar'š direktor se je zadovoljno zleknil v naslanjač in stegnil noge proti električnima pečicama, ki sta s svojo toploto tako prijetno božali telo. . . — Štednja za vsako ceno! S. S.
go kamniških planincev, ki so po tradicionalni gamsovi pojedini odnesli v dolino vso posteljnino in posodo, da ne bo spet prišla v roke vlomilcev. Do konca oktobra bo ostala odprta še koča na Menini, kjer opravljajo zidarji zadnja dela pri urejanju prvega nadstropja in podstrešja. Koča bo že pozimi lahko sprejela večje skupine za morebitne smučarske tečaje, sicer pa bo zaprta do pomladi.
JUGOSLOVANSKI LIVARJI NA JESENICAH
Včeraj, 12. t. m. je prispelo, na Jesenice 128 udeležencev kongresa livarjev Jugoslavije, ki se je začel 7. oktobra v Rogaški Slatini. Gostje so si ogledali jeseniško železarno.
ZAKLJUČEK LETOVISČAR-SKE SEZONE NA JEZERSKEM
Jezersko, dne 13. oktobra. —
Danes je bila na Jezerskem slovesno zaključena letošnja zdrav-stveno-letoviščarska sezona. — Slavnosti so se pričele že dopoldan s tradicionalno vinsko trgatvijo, ki so jo nazorno prikazali na vozovih v sprevodu skozi vas. Slavnost so zaključili s plesom in zabavo, ki se je je udeležilo izredno veliko število okoličanov in letoviščarjev.
-an
MALI ROKOMET GORENJSKA LIGA Kranj, 13. oktobra. V okviru Gorenjske lige sta bili danes na igrišču Mladosti v Stražišču odigrani dve tekmi v malem rokometu. Najprej je ekipa »Stor-žiča« z Golnika brez večjih težav premagala oslabljeno moštvo »Save« (Kranj) z rezultatom 23:4 (15:1). V drugi tekmi sta se srečali ekipa »Planike« — (Kranj) in drugo moštvo Mladosti. Proti pričakovanju je Mladost nudila precejšen odpor fizično dosti močnejšim igralcem Planike, ki so zmagali z rezultatom 21:14 (6:8). S. L.
Vremenska napoved za čas od 14. do 20. oktobra. Se nadalje brez bistvenih sprememb, le danes je pričakovati ohladitve s snegom, ki bo zapadel prav do nižin.
kronika
VOLIVCI V DOMŽALAH SO ZBOROVALI
V petek, 11. oktobra zvečer, je bilo v dvorani kina v Domžalah predvolilno zborovanje. Govoril je zvezni ljudski poslanec Tomo Brejc. Zbranim volivcem je povedal marsikaj zanimivega o uveljavljanju našega komunalnega sistema in njegovih nadaljnjih perspektivah. Govoril je tudi o uspehih gospodarske politike v zadnjih mesecih. Zborovanja se je udeležilo izredno veliko število volivcev, med katerimi je bilo tudi precej mladine, kar je še posebno razveseljivo.
TOMO BREJC GOVORIL V KAMNIKU
Kamnik, 13. oktobra. V vsej kamniški občini so bili včeraj in danes zbori' volivcev. Prvo predvolilno zborovanje v občini je bilo že v četrtek zvečer v veliki dvorani Kulturnega doma v Kamniku. Govoril je zvezni poslanec Tomo Brejc. Potem ko je osvetlil uspehe naše zunanje in notranje politike, je prikazal vse večjo vlogo občinskih odborov po decentralizaciji državne uprave. Tovariš poslanec fe opozoril tudi na slabe posledice brezbrižnosti, ki jo ponekod kažejo volivci do volitev v občinske ljudske odbore. Z.
PIONIRSKI ODRED »STANETA KOVAČIČA«   NA PRIMSKO-VEM JE NAJBOLJŠI NA* GORENJSKEM
Preteklo nedeljo popoldan je pionirski odred »Staneta Kova-čiča« s Primskovega pri Kranju počastil 15 - obletnico obstoja pionirske organizacije in Teden otroka. Ta pionirski odred je namreč zasedel prvo mesto pri tekmovanju, ki sta ga letos pomladi razpisala za vse pionirske odrede na Gorenjskem Okrajna zveza prijateljev mladine in Okrajni komite LMS Kranj.
ČLANI TURISTIČNEGA DRUŠTVA IZ LJUBLANE NA GORENJSKEM
Skupina članov Turističnega društva iz Ljubljane je v nedeljo, 13. oktobra s posebnim avtobusom prispela na Gorenjsko, da bi si ogledala kulturne in zgodovinske znamenitosti. Dopoldan so si ljubljanski obiskovalci ogledali zanimivosti v Sk. Loki, popoldan pa v Kranju. Člani društva so bili z ogledom zelo zadovoljni. -an.
ČRTOMIR  ZOREČ 50-LETNIK
Direktor Srednje tehniške tekstilne šole v Kranju, Črtomir Zoreč, slavi danes, 14. oktobra pomemben jubilej, 50-letnico rojstva. — Tovariš Zoreč ni poznan le kot dober pedagog in vzgojitelj tekstilnega strokovnega kadra, temveč ima tudi vrsto neprecenljivih zaslug na kulturnem polju mesta Kranja. Med drugim je z zbiranjem zgodovinskega gradiva v prvih letih po osvoboditvi dal prvo pobudo za ustanovitev današnjega Mestnega muzeja v Kranju. Neprecenljiva so tudi njegova prizadevanja v prirejanju svečanosti v počastitev spomina na pesnika Franceta Prešerna in pa pobuda, da se hišo, v kateri je živel pesnik zadnja leta življenja, spremeni v muzej.
Ob današnjem jubileju žele tovarišu Zorcu prijatelji in znanci vse dobro z željo, da bi bilo njegovo življenje tudi v bodoče tako plodno kot doslej.
PROMETNA NESREČA ZARADI VINJENOSTI
Pretekli petek zvečer se je zgodila na Jesenicah na cesti Jesenice—Planina lažja prometna nezgoda, pri kateri pa na srečo ni nihče utrpel poškodb. Šofer osebnega avtomobila tovariš Garden je vozil iz Planine proti Jesenicam. V avtomobilu sta bila dva potnika in vsi trije so bili vinjeni. Na ovinku pod gostilno »Pri Jerci«, se je avtomobil prevrnil s ceste in se ujel za smrekami. Na tem mestu bi lahko nastala težja nesreča, ker je le dobra dva metra naprej pobočje golo.
ZAPOR ZA RAZGRAJANJE
J. F. iz Kranja je dne 15. 8. 1957 razgrajal na dvorišču re-tavracije »Jelen« v Kranju. Bil Je seveda vinjen. Najprej se Je začel prepirati z E. F. ter je v tem prepiru zgrabil za gnojne vile. Kmalu za tem pa je skočil proti P. K., ki je slučajno prišel na dvorišče, ter ga kar poskušal zabosti. Za to početje ga jo sodišče obsodilo na 8 dni aapora. Kazen ga'bo gotovo spametovala, da se bo v bodoče izogibal podobnih dejanj.
IZKAZNICO O  KOLESU JE PONAREDIL
I. F., doma iz okoln.ce Škofje Loke, se je pred kratkim zagovarjal na sodišču zaradi ponarejanja listin. V letu 1955 je namreč na izkaznici o kolesu popravil tovarniško številko (kolesa ter to popravljeno izkaznico uporabljal. Zagovarjal se je, da pač ni vedel, da tega ne sme. Sodišče je na podlagi dokaznega postopka prišlo do zaključka, da Je obdolženi dobro vedel, da služi izkaznica o kolesu kot dokaz pravega lastništva in da se jo zavedal kaznivega dejanja, ko Jo je popravljal. Ob upoštevanju, da je bil že predkaznovan, ga jo sodišče obsodilo na mesec dni zapora.
DALJNOGLED GA JE ZAMIKAL
J. G. i Dolenjskega je služil v maju mesecu t. 1. pri E. K. v okolici Tržiča. V tem času je prosil E. K., naj mu posodi daljnogled. Ta mu ga je res zaupal, toda J. G. je z daljnogledom izginil, ga prodal, denar pa zadržal. Daljnogled je bil po izjavi
oškodovanca vreden 7.000 dinarjev. Zaradi zatajitve jo sodišče J. G. obsodilo na mesec in 15 dni zapora. Upoštevaje, da do sedaj še ni bil kaznovan, ter da je to storil v mladostni nepremišljenosti, mu jo odložilo kazen za dobo treh let.
DENARNA KAZEN ZA POŠKODOVANE PROMETNE ZNAKE
J. P. in, A. Z., doma iz okolice Ljubljane, sta se dne 17. 6". 1957 v večernih urah pred vasjo Trstenilk spravila nad razna prometna znamenja ob cesti. Tri taka znamenja sta razbila ter napravila s tem Upravi za ceste za okoli 2.700 din škode. Oba sta med kazenskim postopkom deja-.nje skesano priznala in bila tudi pripravljena povrniti nastalo šikodo. Denarna kazen 3.000 din, ki jo bo moral plačati vsak od njiju, ju bo verjetno spametovala, da bosta v bodeče pustila prometna znamenja na miru.
TATVINA URE
V. G. iz Ljubljane se je spoznal z A. K. in se v aprilu t. 1. zadrževal na njenem stanovanju. Ob tej priložnosti ji je neopazno vzel z mize žensko ročno uro. Ko mu je še isti mesec primanjkovalo denarja, je uro, vredno 3000 din, prodal. Zaradi te tatvine se je zagovarjal pred sodiščem, kjer je dejanje priznal. Zagovarjal se je, da je uro vzel zato, ker mu je manjkalo denarja za nabavo kolesa in plašča. Takega zagovora pa sodišče seveda ni moglo upoštevati in ker je bil že večkrat predkaznovan, ga je sodišče sedaj obsodilo na 10 dni zapora.
S.
Brez telesne vzgoje danes ne gre
V Poljanah in Ceikijah se tega ne zavedajo
Na Gorenjskem telesno-vzgoj-na dejavnost še vedno ni takšna kot bi lahko bila in 'bi tudi morala biti. Vzrokov, da je tako, je precej. Le-ti so objektivni in subjektivni. Brez pomisl2-ka pa je prav gotovo največji
vzrok ta, ki bi ga sicer ne smelo biti, da jo šo preveč Gorenjcev takiih, ki se še ne zavedajo, da je telesna vzgoja današnjemu človeku nujno potrebna. Tako jo tudi v Poljanah in Cerkljah.
Gorenja vas ; Poljane - v telesni
vzgoji
-1:0
Štirinajst dni je minilo odkar jo TVD »Partizan« iz Gorenje vasi imelo svoj praznik — razvitje društvenega prapora. Odveč toi bilo sedaj govoriti o dosedanjem delu in uspehih društva ter tradicijah telesno-vzgojnega dela v tem predelu Gorenjske. Za vse uspehe je prapor dovolj zgovorna priča in veliko priznanje tistim, ki so do danes delali v društvu in v ponos tistim, ki ga bodo nosili v priihodnosti.
Obiskal sem načelnika TVD »Partizan« iz Gorenje vasi Raj-
Danes je v društvu 124 občanov, ki so aktivno udejstvujejo v telesni vzgoji. Precej visoka številka, vendar bi lahko bila dvakrat večja. Da ni tako, je vzrok v tem, ker se Poljanci še ne zavedajo, da je telesna vzgoja današnjemu človeku potrebna. Le sedem izmed njih je članov TVD »Partizan« Gorenja vas! Vsi ostali člani so Gorenje-vaščani.) Porazna je ta številka za tolikšno število vaščanov kot jih je v Poljanah. Vzroki, zakaj je ta odnos v društvu med Gorenj o vasjo in Poljanami takšen, so nerazumljivi. Izgovor, da
praviti še daljšo pot do telovadnico kot bi jo morali napraviti Poljanci, vendar jim ta ni predolga. Če pa bi so v Poljanah zavedali kolikšnega pomena je telesna vzgoja za današnjega človeka, (ki dela v pisarni, na polju ali pa v tovarni, bi bilo prav gotovo tudi 100 članov TVD »Partizan« Gorenja vas iz Poljan.
SPET JE OSTALO SAMO PRI OBLJUBI
»Vsekakor bi bilo delo v društvu bolj množično in še uspešnejše kot je, čo toi imeli vsaj na eni izmed osemletk, v Poljanah ali pa Gorenji vasi, učitelja za telesno vzgojo,« mi je dejal tovariš Jelovčan. Takoj sem ga razumel kaj mi je hotel s tem reči. Najmlajše je treba vzgojiti tako, dia jim je jasno, da jo telesna vzgoja danes nujno potrebna, jim pravilno pokazati športno dejavnost na igrišču, v
Se vedno mlad in čil
RAJKO JELOVČAN
dan zaposleni. Ali naj zdaj mladina zaradi njih tudi pride v telovadnico šelo zvečer? Prav gotovo ne in tudi ne sme! V šoii pa so tako ali tako telesno-vzgojne ure, ki pa no bi smeie biti pod nadzorstvom učiteljev,
telovadnici in podobno. Skratka, kj niso strokovnjaki zato. Prav
ka Jelovčana, ki mi jo govoril
o  najbolj   perečih   vprašanjih ^Gorenja vas preveč daleč od
društva danes.
ČLANOV V DRUŠTVU BI MORALO Brn VEČ
^Tega so odborniki in vaditelji TVD »Partizan« Gorenja vas dobro zavedajo. Zato so že vse uredili, da bi se njihovo število članstva pomnožilo. Toda . ..
Poljan, vsekakor ni na mestu. Precej je še društev na Gorenjskem, katerih člani morajo na-
vzbuditi pri njih zanimanje za športno udejstvovanje. Brez telesno-vzgojnih učiteljev na šoli je to doseči skoraj ali pa sploh nemogoče. Vaditelji, ki so v društvu, lahko pridejo v telovadnico samo zvečer, ker so čez
zaradi tega je že zadnji čas, da v Poljanah ali pa Gorenji vasi dobijo telesno-vzgojnega učitelja. Da ga bodo dobili, jim je bilo žo večkrat obljubljeno, toda žal jo še do danea ostalo samo pri obljubi.
Cerkljani in telesna vzgoja - slabo
		r<^5	m
	■■■■		
Prepisujem s pisalnim strojem
doma. — Cadež Jože, Kranj, Cesta na Rupo št. 17 b.
Prodam dobro ohranjen štedilniki — Projektovo naselje 22, Zlato polje, Kranj.
2 peči »Lutz« 120 in 150 cm prodam. Ogled popoldan. Naslov v oglasnem oddelku »Glasu Gorenjske«.
Prodam motorno gnojnično črpalko. — ŠmOd Matija, Selca 68.
Prodam nov poljski voz. — Sajovic, Sr. vas 55, Šenčur.
Starejši čevljar išče stanovanje pri upokojenki ali vdovi orez otrok. Plačam dobro. Ponudbe poslati v oglasni oddelek.
Šivilja — poštena išče sobo in hrano v Kranju proti plačilu ali bi v prostem času pomagala v gospodinjstvu.
V prostem času grem pomagati v gospodinjstvo za stanovanje in hrano. Po možnosti takoj. 'Naslov v oglasnem oddelku.
Iščem sobo v Kranju. Grem tudi za sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku.
Sprejmem dojenčka v oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku.
Sprejmem kvalificiranega pomočnika za stavbeno ključavničarska dela. — Florjančič Ruda, Kranj.
Sprejmemo ekonoma. Izobrazba: nižja ekonomska šola ali nižja gimnazija, oziroma vsaj 5 letna praksa. Sprejmemo dva Učitelja vzgojitelja in 2 pomožni vzgojni moči. — Prehodni Mladinski dom Preddvor. Iščem   krojaškega pomočnika
za velike komade. —■ Galjot Stanko, Titov trg 3, Kranj.
Volk Ana, gospodinja, Potoki it. 13 pri Javorniku preklicujcir. In obžalujem neresnične trditve, ki sem jih izrekla o Ličof Stanetu in Ličof Antoniji iz Potokov št. 4. Izjavljam, da za svoje trditvo nisem imela osnove in se zahvaljujem obema, da sta odstopila od nameravane zasebne tožbe.
Kleparskega pomočnika in vodovodnega instalaterja sprejmem takoj. — MaiksionoV Boris, kleparstvo, Tržič.
Na tehnični fakulteti, gradbeni oddelek, je diplomiral Stanko Rebolj. — Čestita KAD.
ški toarvni film »PIROŠKA«. ŽIROVNICA, 16. oktobra amer. .barv.   film   »ČAS OBRAČUNA«.
DOV JE-MOJSTRANA,   16. oJfit. nem. barvni film »PIROŠKA«.
BLED, 14. oktobra amer. barv. kovb. film »FANT IZ OKLA-HOME« ob 20. uri. Od 15. do 17. oktobra ital. film - ljubavna drama »DESET LJUBAVNIH PESMI«. V torek in četrtek ob 20. uri. V sredo ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA, 15. in 16. okt. kitajski film »CIRKUS«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17,30-in 20. uri.
TRŽKI PREGLED
»STORŽIČ« KRANJ, 14. oktob. amer. barv. film »ROBERTA« — zadnjič ob 16., 18. in 20. uri. 15. in 16. oktobra angleški film »MADLENA« — zadnjič ob 16.,
18. in 20. uri. 17. okteto. franc. barv. film »SENTJERNEJSKA NOČ« oib 15,45, 18. in 20,15 uri —« brez tednika.
»TRIGLAV« PRIMSKOVO, 15. oktobra franc. barvni film »SENTJERNEJSKA  NOČ« ob
19. uri.
»SVOBODA«   STRAZlSČE, 17
oktobra angleški film »MADLENA« ob 19. uri.
»RADIO« JESENICE, 14. in 15. oktobra nemški barvni film »PIROŠKA«. 16. in 17. oktobra amer. film »KOGAR SONCE GREJE«.
»PLAV2« JESENICE, 15. oktrb. amer. barv. film »ČAS OBRAČUNA«.  17.  oktobra nem-
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ, Golniška cesta
rc*5E pisuie
i.
10 prostih pripravniških mest za pisarniškega referenta in pristava;
2. prosta mesta pomožnih pisarniških referentov;
3. prosto mesto stenodaktilografke ali strojepiske. Pogoj pod 1.: popolna srednja šola, 2-letna administrativna šola ali 6 razredov gimnazije.
Pogoj pod 2.; nižja srednja šola.
Pogoj pod 3.: nižja srednja šola in znanje stenografije oziroma strojepisja.
Prošnje poslati naslovu do 20. 10. 1957 in morajo biti kolkovane z din 100.— in 30— (državni).
V KRANJU
Na kranjskem trgu je bila v petek dopoldne največja gneča pred prodajalci g sadjem. Grozdje je bilo po 110, hruške pa po 80 din kg. Tokrat je bil naprodaj tudi kostanj — debelejši po 70, drobnejši pa po 60 din kg. Gospodinjo so pokupile precej paradižnika, vendar po njem ni bilo kdo vo kaj povpraiševanja. Sem in tja je bilo na stojnicah opaziti tudi kumaro po 20 din kilogram. Jajc je bilo dovolj, bila pa so zelo draga, po 24 in 25 din komad. Ostale cene: zelje 15, krompir 14, 'korenje 20, čebula 50 din kg, orehova jedrca 300 din liter, ajdova moka in kaša 70 din liter, maslo 115 din četrtiinskl zavitek. Naprodaj so bili tudi zajci po 300 din in petelini po 480 din.
V KRANJU
Sobotni živilski trg v Kamniku je bil zlasti dobro založen z zeljem. Prodajali so ga po 10 dinarjev kg. Krompir je bil po 11, endivija po 50, paradižnik 46, paprika 54, kislo zelje 48, ohrovt 30, čebula 50, česen 140 din kg. Sadja je bilo malo. Jabolka so prodajali po 60, hruške po 66 in grozdje po 100 din kilogram.
-jb
V SKOFJI LOKI
V soboto smo zabeležili na živilskem trgu v Loki naslednje cene: krompir 12, zelje" 20, pesa 30 din kg, česen 10 din glavica, jajca 23 din komad, jabolka 40 din kg, sirček 12 din komad, smetana 150 din liter, surovo maslo 110 din 20 dkg, suhi fižol 60 din liter in špinača 20 chn merica.
Medtem ko iv občini Gorenja vas na dveh osemletkah nimajo telesno-vzgojnega 'učitelja, tega v Cerkljah imajo. Francka Baj-želj jo to, vendar Cerkljani ne vedo kakšnega pomena je ona lahko za pravilno in zdravo vzgojo njihovo mladine. Za njeno delo od tistih, ki bi ji morali pomagati, ni razumevanja.
ZANIMANJA  MED MLADINO JE DOVOLJ
Zo pred tremi leti je tovari-šica Francka začela vzgajati v C c.r :c.!.jr; a najmlajšo in v njih vzbujati zanimanje za telesno vzgojo. V okviru šole je imela v krožku 50 pionirk, ki so nastopilo tudi na nekaterih prireditvah in s svojim nastopom navdušile gledalce. Toda za to delo ni dobila nikjer pomoči in dejavnost tega krožka je kmalu zamrla.
V letošnjem letu je ponovno organiziran krožek - cicibanov, ki ga vodi tovarišica učiteljica izven šolskega dela. Zanimanje in veselje, ki ga kažejo cicibani za telesno vzgojo je skoraj neverjetno. V zadnjem času pa se je pokazalo, da 'imajo za tovrstno športno udejstvovanje veselje še mnogi Cerkljani in to od pionirjev do starejših članov. Več kot 50 jih je, jki se želijo takoj aktivno ukvarjati s telesno vzgojo. Prišlo je že tako daleč, da je bil za četrtek 17. okt. toga leta) napovedan ustanovni občni zbor TVD »Partizan« Cerklje. Toda na žalost tega no bo.
ZA TELESNO VZGOJO NIMAJO RAZUMEVANJA
Edini vzrok za katerega meni-
jo, da je opravičilo, ker v Cerkljah še ni telesno - vzgojnega društva je, da ni prostorov. To je tudi vzrok, da še ni prišlo do ustanovitve društva. V resnici bi imeli v Cerkljah lahko dve, sicer primitivni telovadnici a vendar dovolj za začetek. Toda vso kaže, da tisti, ki so tudi odgovorni za telesno vzgojo občanov, nimajo pravilnega odnosa do te dejavnosti. V Zadružnem domu na primer je precejšen prostor, v katerem so tudi razne prireditvo s plesom. Valčki in polke stropa v tem prostoru še niso zrušili. Za telesno vzgojo pa prav tisti prostor ni uporaben, češ da se bo strop sesedel, če bo mladina v njem telovadila, Torej ta izgovor nikakor ne moremo smatrati za tehten.
Osemletka v Cerkljah že ima telovadnico. Seveda je skromna in v njej lahko rečemo, da sploh še ni orodja, ki jo potrebno za telesno- vzgojno delo. Toda občani, ki imajo veselje za to športno dejavnost, toi se z veseljem zbirali tudi v tem prostoru. Zakaj ne bi moglo tudi novoustanovljeno TVD »Partizan« imeti svojega mesta v tej telovadnici si ni moč tolmačiti.
Iz vsega tega vidimo, da za odpoved ustanovnega ttočnega zbora TVD »Partizan*. Cerklje n: nobenega pravega razloga in da je krivdo za odpoved treba iskati le pri tistih, ki še danes ne vedo (kolikšnega pomena je telesna vzgoja za, današnjega človeka. FaBO
Šahovski brzoturnir v Radovljici
^ Radovljica, 13. oktobra.
V Radovljici je bil danes v počastitev talcev v Begunjah in Dragi odigran petčlanski mo-štveni šahovski brzoturnir, ki so se ga udeležila moštva iz raznih krajev Slovenije. Tekmovanje je potekalo v treh skupinah.
V A skupini je zmagal želez-ničarski klub Maribor s 46,5 točke pred LUŠK I (43), Železarno I (37,5), 2ŠK Ljubljana (35,5)," Sk. Loko (24) itd.
V B skupini je zmagal LSK Ljubljana s 44,5 točke, pred Kranjem I (36,5), LUŠK III (36), Iskro Kranj (32), Žalcem (30) itd.
V C skupini je zmagalo mo-
grade. Po končanem tekmovanju so odšli vsi šahisti v Begunje, kjer je bila žalna svečanost za padlimi. j,
Atletika
»TRIGLAV« — NAJBOLJŠI ATLETSKI KLUB NA GORENJSKEM
Pretekli četrtek so se atleti »Triglava« zbrali na prvem letošnjem sestanku, na katerem so pregledali dosedanje delo in uspehe kluba in se pomenili o delovnem programu do konca leta.
Po rezultatih, ki so jih dosegli kranjski atleti v letošnji sezoni,
štvo Jesenice I, ki je doseglo lah^° grdimo, da je Triglav naj-
Mali rokomet
MLADOST  : PAPIRNIČAR
5:5 (3:2)
Ljubljana, 13. oktobra. V prvenstveni tekmi slovenske rokometne lige so se danes rokome-tašice stražiške Mladosti pomerile v Ljubljani z domačim Pa-pirničarjem. Kljub temu, da so igralke Papirničarja igrale precej surovo, niso mogle premagati borbenih Kranjčank, ki so z neodločenim rezultatom dosegle prvo točko v tekmovanju v ligi. Pri Mladosti se je zlasti odlikovala Irma Vodopivec, ki>je sama dosegla 3 gole, po enkrat sta bil^ uspešni Hladnikova in pa Kolmanova. S. L.
SLOVAN : MLADOST 29:9 (13:6) Ljubljana, 13. oktobra. Medtem ko so rokometašice Mladosti dosegle v Ljubljani delen uspeh, so se njihovi klubski tovariši vrnili domov praznih rok. Razpoloženim igralcem Slovana se Kranjčani niso mogli resneje upirati in so tekmo izgubili z visokim rezultatom 9:29 (6:13).
S. L.
44 točk. Sledijo LŠK II (40,5), Kranj II (36,5), Filharmonija Ljubljana (31,5), Golnik I (30), Jesenice II (23) itd.
V finalnem srečanju je zmagal LSK s 7,5 točke pred Jesenicami s 6 in Mariborom z 1,5 točke.
Pet prvoplasiranih v vsaki skupini je prejelo denarne na-
Zadnji športni rezultati
ZVEZNA LIGA
ŠPARTAK : SPLIT 0:1 VELE2 : ŽELEZNIČAR 0:3 HAJDUK  : RADNIČKI 2:1 BUDUĆNOST : PARTIZAN 2:2 DINAMO : VOJVODINA 4:1 BSK : VARDAR 0:0 CRV. ZVEZDA  : ZAGREB 1:1
I. CONSKA LIGA
ODRED : REKA 2:0 METALAC   : ELEKTROSTROJ 1:1
BRANIK : SEGESTA ORIENT : ULJANIK
odpovedano LOKOMOTIVA
4:0
močnejši atletski klub na Gorenjskem. Če ne štejemo TVD Partizan, ki se ne ukvarja posebej z atletiko, potem moremo ugotoviti, da kranjski atleti niso imeli uspehov le na domačem igrišču, ampak so z uspehom sodelovali na prvenstvu Gorenjske, kjer so zasedli največ prvih mest. s. L.
Kegljanje
TEKSTILAC 1:3 : ŠIBENIK 1:0 JADRAN 1:0 : TREŠNJEVKA —
LJUBLANA
III. PRVENSTVO INVALIDOV Kranj, 13. okt. — Danes jo bilo v Kranju III. prvenstvo gorenjskih invalidov v kegljanju. Nastopilo je 40 tekmovalcev iz Kranja, Tržiča, Radovljice, Bleda in Jesenic.
Rezultati: II. kategorija — 1. Janoz^ Bizjak (Kranj) 191, III. kategorija — 1. Slavko Košenina (Bled) 375, IV. kategorija — 1. Blaž Ropret (Tržič) 392, V. kategorija — 1. Ivec Anton (Kranj) 324, VI. kategorija — 1. Vergilij Fidelj (Jos.) 420, v VII. kategoriji pa je prva Marija Ivec (Kranj) s 214 podrtimi keglji.
Deset najboljših tekmovalcev si je s tem pridobilo pravico nastopa na republiškem prven-stu invalidov v kegljanju.
„Nehaj vendar, saj nisi otrok! Kaj pa sem storil smrkavcu? Niti dotaknil se ga nisem, čeprav bi bil zaslužil, da bi ga pošteno prebutal! Menda ne misliš resno, da bi tvojega brata izročil sodišču? Samo izvedeti sem hotel, kdo mu je podkuril! Tak daj no, bodi že tiho!"
Ni mu odgovorila, zdelo se je, da ga ne sliši in ne razume. Dominik je pa stal pri njej, naposled pa siknil kletev in šel. Zadrlesnil je vrata, da so se stresle šipe v oknih. Ana se je napol dvignila, obupano pogledala v vrata, nato pa se vrgla nazaj na klop in spet krčevito jokala.
Nslednji dan so tesarji popravili kolo tudi v zgornjem vigencu in delo je steklo. Dominik je hodil okoli z mračnim obrazom, z nikomur ni govoril, niti a Ano, a tudi žandarjev in sodnije ni več omenil. Čutil je, da bi nič ne opravil.
V soboto se je vrnil domov stric Miklavž. Čevlje je imel vse blatne in obleko povaljano, na hrbtu se ga je držal seneni drobir, ker je-prenočeval v neki šupi. Splazil se je v hišo kot tat in se do nedelje ni prikazal iz svoje kamre. V nedeljo ga je Ana poklicala k južini. Molče je priscdcl k mizi, nikomur ni dal oči in v vsem vedenju je bil še najbolj podoben pretepenemu psu. Jed se mu je upirala, da je stežka požiral, grlo je imel vse izžgano od pijače. Po rokah in obrazu je bil opraskan, /a vratom je imel podplutbe od pretepa z bistriškim gostilničarjem, ki ga je s težavo vrgel čez prag. Kako je prišel z Bistrice v Kropo, se ni mogel spomniti. — Ko je Ana po južini prinesla na mizo steklenico mošta, se je obrnil proč, pijača se mu je gabila. Ana mu je ponudila naj pije, Miklavž pa je samo nekaj zagodrnjal in odmotovil iz hiše, kakor bi ne maral pijače niti videti.
V ponedeljek zjutraj je spet stal pri nakovalu. Ves dan ni spregovoril z nikomer in tudi Alešu, ki je silil vanj, ni odgovarjal Neprestano je mislil samo na popivanje in se kesal, kakor že vsakokrat, kadar se je vdal pijači. Čez nekaj dni se mu je razbolela vest umirila in znova je trdno sklenil, da nikoli več ne pokusi vina ne žganja. Ko je to sklenil, je postal spet stari, uren pri delu, zgovoren in nekoliko zbadljiv.
Hetori je nekoliko začudeno odzdravil. Hotel je mimo Domi nika v hišo, toda kovač mu je zastavil pot.
— Po viharju, ki so ga povzročila podžagana kolesa, je nastal v Gašperinovi hiši mir. V obeh vigencih so delali podnevi in ponoči. Podnevi je pazil na delo Dominik, ponoči VoltrešČ. Stric Miklavž se je vestno držal nakovala in Aleš se je unesel. Ni bil prijazen z Dominikom, toda nič več se nista prerekala. Če sta morala govoriti, sta opravila to na kratko in brez zbadanja.
Sredi oktobra se je Dominik spet odpeljal v Gradec. Tokrat ni šel skrivaj, kakor prvič. Izposodil" si je od Ane konja in hlapca, da ga je zapeljal na kolodvor v Podnart. Ni bil več neznaten kovač, ki bi moral pešačiti proti Podnarl.u in čakati, kdaj se mu bo ponudila prilika, da se bo komu prislonil na voz. Za na pot si je kupil novo obleko in jo dal gosposko ukrojiti. Zdaj se je mogel kosati z vsemi sinovi tiskih bogatašev Brke si je pristrigel prav na kratko in težko srebrno verižico si je pred odhodom dolgo drgnil z .zdrobljeno kredo, da se je svetlo bleščala. V novi obleki je skušal tudi svojemu vedenju dati nekaj več uglajenosti. Ni se bal, da bi bil v družbinih pisarnah spet tako okoren, kakor prvič. Računal je, da bo zdaj mogel tudi on postaviti svoje pogoje. Prvič mu jih je družba vsilila.
Vrnil se je šele čez teden dni, utrujen, toda zadovoljen. Stisnil je Ani roko in ji izročil darilo: pisan šal, kakršne je videl nositi gospe v Gradcu. Ana si ga je samodopadljivo ogrnila okroj, ramen in se dolgo vrtela pred ogledalom. Dominik jo je opazoval, potem je stopil k njej in jo objel.
o tm sta
<^ Znanstveniki pravijo, da bo tedaj že nad
sedem in pol milijarde ljudi ^ Saro vine iz kamenja in granita «*j Lakote se ni treba bati
izkoriščanjem vseh virov možno zagotoviti hrano tudi za nove milijarde ljudi.
SIVITCMHI
Znanstveniki že dolgo razmišljajo o tem, kakšna bo naša zemlja v bodočnosti. Nekatera pesimistična predvidevanja o usodi človeškega rodu so se pokazala kot neznanstvena, vendar so se znanstveniki razdelili v dva tabora: Nekateri pravijo, da je človek izrabil že skoraj vse prirodne rezerve energije in hrane ter da mu preti katastrofa, drugi pa so mnenja, da je zdaj komaj začetek dobe, v kateri se bo znanost temeljito uveljavila. Izsledki komiteja za znanstvena raziskovanja na Harwadski univerzi kažejo pozitivne rezultate.
Predvsem prebivalstvo zemlje hitro narašča. Pred 300 leti je živelo na svetu komaj 600 milijonov ljudi, leta 1950 pa jih je bilo že 2 milijardi in štiristo milijonov. V 300 letih se je torej prebivalstvo zemlje početvorilo. Ce se bodo ljudje ta"ko hitro razmnoževali kot doslej, bo na zemlji čez sto let že 7,5 milijarde prebivalcev.
Vendar se znanstveniki pred temi številkami niso prestrašili. Vedo namreč, da obstajajo v soncu in kamenju neizčrpni viri energije. Prav tako je mogoče zagotoviti hrano. Znanstvenike skrbi le to, če bo na svetu dovolj tehnično izobraženih ljudi, da bi zadovoljili velikim potrebam znanosti in tehnike. Mnenja so, da bi se brez zadostnega števila visoko izobraženih ljudi človeštvo razvijalo mnogo počasneje.
Kaj pa energetski viri? Doslej znani viri energije se izčrpavajo in treba bo najti nove. Nekateri znanstveniki menijo, da bosta granit in navadno kamenje zagotovila mnoge nove surovine. Hkrati bodo iz kamenja pridobivali tudi kovine in druge rude za industrijo.
Kar zadeva prehrano, je perspektiva črna le na prvi pogled. Človeška prehrana temelji pravzaprav na rastlinskem svetu. Rastline izkoriščamo neposredno in posredno po rastlinojedih živalih. Natančni računi kažejo, da rastlinski svet na kopnem in v morju že da nes daje petstokrat več kot so potrebe človeštva. Z izboljšanjem tal pa bo mogoče doseči mnogo večje donose. In nazadnje se človeštvu ponujajo še ogromna neizkoriščena prostranstva. Zaradi tega bo z racionalnim
OVO VLAKNO IZ LAVE
1000° C bo premalo, da bi nam zgorela obleka
Lava je veljala doslej za skorajda brezkoristno tvarino. Lahko bi jo kvečjemu uporabljali za nasipanje cest in gradnjo hiš, ker pa je zelo težka, se tudi transport z njo ne bi izplačal. Pred nedavnim pa so kemiki odkrili, da je iz lave možno izdelovati vlakna. Na Etni so kmalu nato zapela kladiva na stisnjeni zrak in pod pobočjem vulkana čakajo dan za dnem vrste tovornih avtomobilov, ki vozijo lavo v Santa Teresa Riva. To je vasica v bližini Mesine, kjer je preko noči vzcvetela mnogo obetajoča industrija. Zasluga kemikov je, da iz Etnine lave predejo vlakna z izredno odpornostjo proti vročini. Umetna volna iz lave baje že povzroča resne skrbi rejcem ovac na
tot vsako leto, tako ima tudi letos »Glas Gorenjske« svoje že tradicionalne novinarske večere po Gorenjski. Vendar so letošnji obi ski za bralce še posebneg: pomena, sa; praznuje »Glas Go-renhke« v letošnjem letu 10-letni-co svojega izhajanja, in zato, ker so v čj'su pred 1 volitvami v nove občinske ljudske odbore.
V četrtek so novinarji gorenjskega pollednika obiskali v občini Gorenja vas Poljane, v petek pa so bili v Cerkljah. Na obeh večerih je poskrbel za prijetno zabavo in smeh Lipe Revše iz Kranja. Mladi in stari pa so le s težavo krotili svoje podplate, saj jih je Ahačičcv kvartet iz Kranja, ki ga vidite na sliki, s svojimi valčki in polkami nadvse navdušil.
Danes zvečer ob 19,30 uri bo enak novinarski večer v Kropi v Domu kulture. V prihodnjih dneh pa novinarje »Glasa Gorenjske« lahko pričakujete še kje na Gorenjskem. •
Siciliji, ki se bojijo za zaslužek.
Sintetične volne iz zemeljskega plina, mleka in stekla poznamo sicer že dlje časa, toda vlakna iz lave so izdelana iz najcenejše surovine in tudi postopek izdelave menda ni preveč zamotan. Lavo ogrejejo na 1900°C, jo centrifugirajo in izvlečejo v tanke nitke. Izdelujejo jih po nemškem patentu in naprava v Santa Teresa Riva je edina te vrste na svetu. Za zdaj lahko izdelajo v enem letu 3 milijarde kg lavinih vlaken.
Zdaj poglejmo še, kaj si obetajo strokovnjaki od novega izdelka. Predvsem je nova volna odlično sredstvo za termične in akustične izolacije, torej cenen-nadomestek za pluto, klobu-čevino in stekleno volno. Novo tkivo prenese temperaturo do 1100°C. Novi material je tudi izredno odporen proti luzinam in kislinam. Tudi morska voda mu ne škoduje. Te lastnosti bodo prav gotovo uporabili graditelji kemičnih ;ovarn. Gradbenike bo zanimalo vlivanje ličnih plošč iz lave itd. V Santa Teresa Rivi nameravajo stroje za izdelavo lavinih niti še izpopolniti in obetajo, da bodo kmalu uspeli presti tudi niti, ki bodo primerne za obleko. Kot slab prevodnik toplote bi bile take obleke v hladnih območjih naravnost idealne. Trenutne težave niso nepremostljive, če smemo verjeti skopim poročilom proizvajalev, za katere je najbolj trd oreh barvanje novih vlaken in še tega skušajo streti s pomočjo visokih temperatur in pritiskov.
Prve vzorčne dobave tujini so bile velik uspeh za mlado industrijo. Kaže, da je Sicilija pred precejšnjim industrijskim razvojem, saj trdijo, da niso vse lave sposobne za predelavo. Tako n. pr. ima lava iz Vezuva preveč železa, pri Padovi preveč silicija, in tretja zopet preveč aluminija. Pa ne boj-mo se, da bo lave zmanjkalo — 3200 m visoka Etna ima dovolj lave. Samo pri enem izbruhu tega vulkana v letu 1929 je prišlo na dan 53,000.000 m3 lave. Pa končno, saj je Etna sama vsa iz lave, torej cenenega gradiva na pretek.
Tudi tetka Polly je biJa ginjena, toda gi Mučila je čelo in majala z glavo ob pogledu na Toma, tega nepridiprava, katerega dogodivščine so ji povzročale sive lase. — Tom In Huck sta odšla v kopalnico, so tam umila in preoblckla ter se nato vrnila v jedilnico, kjer se je stari Valižan že pripravljal, da bo nekaj povedal. Gostjo so posedli za mizo. Valižan je imel nagovor, v katerem je vsem navzočim razodel skrivnost, da je bil pravzaprav Huck tisti, ki je rešil Douglasovi vdovi življenje.
On jo bil namreč tisti, ki je obvestil starega Valižana o nevarnosti, ki ji preti. Vsi so bili ginjeni. Le Huck je bil navidezno najbolj miren. Douglasova vdova jo s solzami v očeh dejala: »Dragi Huck! Vse doslej si se potikal okoli, spal po senikih, se hranil zdaj tu zdaj tam in nihčo ni skrbel zate. Zato sem sklenila, da te vzamem k sebi. Skrbela bom zate tako kot bi lahko samo tvoja mati!« — Med tem slavnostnim govorom pa se je Tom spet izmuznil.
Ravno takrat, ko je Hdck objel svojo skrbnico, jo Tom prišel v sobo t zakladom. Vreči jo drugo za drugo položil na mizo, odvezal in iz njih so so usuli zlati kovanci. Vsi so obnemeli. Toni pa je zmagoslavno dejal: »S Huckom svpi le našla zaklad. Delila si g?, bova. Z denarjem bomo lahko lepo živeli!« — Tom in Huck strt so od veselja objela. Radovednosti in občudovanju ni bilo no konac no kraja. Tom jo lo zaradi' vljudnosti odgovarjal, kajti ob zavesi pri oknu jo stala Becky, ki jo jo imel zelo zelo rad.
Dečkoma jo poslej ugled zrasel. Vsi njuni vrstniki so ju občudovali in jima potihomr. zavidali. Toda nista so menila zr, to. Z leti sta postala resnejša in vse tisto mladostno nagajivosti in tista mla-deniška objestno;;'; ju je minila. Pridno str, hodila v šolo, so učila in dosegala lepe uspehe. Tetka Polly ni več zmajevala z glavo nad Tomom in tudi Douglasova vdova jo bila ponosna na Hucka, ki se ni več potikal okoli. — Le to se ne ve, če so jo Tom poročil z Beckv...
KONEC