PoAtnSna plaćana v oaicstfint. Posaroezna štev. 1 Din Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn IzWor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 408 Bin. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 25% dražfi. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša Setno 36, poiletno 38 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Stev. rač. poštne hran. 12.549 X LBT® Murstca Soboti, 12. isnuarfa 1941 2. Politični pregled Oomaci dogodSii: Z novim letom se je podra-žila naročnina večine jugoslovan-skih listov. Naši gospodarski krogi so vidno zabeležili prehod znane ve-like industrije bakra v Srbiji v Boru iz francoskih v nernške roke. V Ljubtjani je bila ustanov-ljena ekspozitura beograjske Di-rekcije za zunanjo trgovino, vendar pa z zelo omejenim delokrogom. Tudi Vojvodina zahteva, da se ustanovi ekspozitura Direkcije za zunanjo trgovino. Tamkajšnji gospodarski krogi utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da je Voj-vodina glavna izvoznica žitaric in da tudi živine in industrijskih ras-tlin izvaža največ. V prometnem ministrstvu izdelujejo obsežen načrt o obnovi našega železniškega parka. Načrt predvideva delovni program za pet let. V tem času naj bi se na-bavilo več tisoč tovornih in pot-niških vagonov ter več sto loko-motiv. S tem bi se obnovil ves vozni park, ki je zaradi preobre-raenitve prometa ter zastarelosti voz o znatnem padanju. V mesecu novembru smo iz-vozili iz naše države 204.965 ton blaga v vrednosti 455,5 milijona din, Lani smo izvozili v tem ča-su 343.750 ton v vrednosti 623,7 milijona din. Po količini se je naš izvoz zmanjšal za nad 40%, po vrednosti pa le okrog 27%. Uvozili pa smo v novembru 92.123 ton blaga v vrednosti 557,2 milijona din, v lanskem novembru pa 84.362 ton v vrednosti 366,3 milijona din. Tako se je naš uvoz povečal v količini za 9%, po vred-nosti pa za okrog 50%. V prvih enajstih mesecih lanskega leta smo izvozili skupno 3,057.370 ton b!a-ga za 6 068,8 milijona din, a uvo-zili 1,188.283 ton blaga v vred-nosti 5.439,8 milijona din. Pri uvozu in izvozu je na prvem mestu Nemčija. Proizvodnja zlata se je v naši državi znatno zvišala ter je dosegla lani okoli 4000 kg na-pram 2724 kg v Ietu 1939. Škoda, ki je nastaia v Sušaku zaradi letalskih bomb, so ocenili na 4 milijone dinarjev. Preiskava, ki je Še v teku pa še ni dognala, kakšne države letalo je odvrglo bombe. Banska uprava vardarske banovine je sklenila, da noben' 'f'- .! ;* ' n.- ' * " • j' *•' ' / mlin v banovini ne sme mleti Hele moke, ker so zaioge v mlinih in pri trgcvcih zadostno velike ter prekašajo potrebe prebivalstva. Radi pravoslavnih božičnih praznikov je počivaio aaše no-tranjepolitično življenje. Večina ministrov je zapustilo prestolnico. Takoj po praznikih, ko se bodo vsi člani vlade zopet vrnili v Beo-grad, je pričakovati rešitve ne-katerih aktualnih poiitičnih vpra-šanj. Predvsem se mora rešiti vprašanje bodočega prosvetnega in notranjega ministra. Tuja letala so v soboto v do-poldanskih urah ponovno prele* tela naše ozemlje nad Bitoljem. Bi! je dan znak za nevarnost, ki je trajal četrt ure. Iz sameistva: Medsebojno uničevanje med Angleži in Nemci zavzeroa vedno večji obseg. Nemci so zmetali na London cele tovore zažigalnih bomb, ki so posebno v trgovskem delu prestolnice povzročile silno razdejanje. Že naslednji dan so odgovorili Angleži s silovitim za-žigalnim napadom na Bremen. Temu je zopet sledil nemški na-pad na Cardiff, za kar so se zo-pet Angleži oddolžili z drugim napadom na Bretnen. Naslednji nemški napad je veljal Bristolu, Angleži pa so tretjič poleteli nad Bremen, kjer so nadaljevali s svo-jim opustošenjem. Na grško-italijanskeoi bo-jišču Grki še vedno napredujejo kljub hudemu italijanskemu od-poru. Na tem bojišču so se baje že pojavili nemški letalci, ki so prišli na pomoč Italijanom. Vojna na morju traja neiz-prosno dalje in je bilo javljenih mnogo nesreč v obeh taborih. Potopilo se je več trgovinskih in vojnih ladij. V notranjosti Albanije, pred-vsem v goratih predelih, se je za-čelo živahno četniško gibanje. Al-banski uporniki napadajo italijan-ske vojaške skupine ter posebno ovirajo razne transporte. Predsednik bolgarske vlade je odpotoval na Dunaj v svrho razgovorov z nemškimi državniki. To potovanje so spravili v zvezo z nemškim načrtom, da se omo-goči prost prehod nemškim četam do Turčije, da od tam lahko na-padejo angleško moč v Egiptu. Pri tem pa sta še dve veliki oviri: Do zob oborožena in na vse pri-pravljena Turčija ter Sovjetska Rus^ja, katerima vojni zapletljaji obCrnemmorju ne gredo v račun. Predsednik Združenih držav Severne Amerike je imei pred dnevi velik govor v katerem je jasno očrtal ameriško stališče v sedanji vojnL S tem v zvezi je Angliji obljubil vso pomoč, ki jo je zmožen dati ameriški denarin ameriška industrija. Zunanje-politični odbor bol-garskega sobranja (skupščšne) je z veliko večino odklonil pre-dlog, da bi Bolgarska pristopila k berlinskemu trojnemu paktu (Zveza med Italijo-Nemčijo-Japonsko.) Položaj nezasedene Francije postaja vedno težji, ker maršal Petain, ki je na čelu svobodnega francoskega naroda, noče pristati na nemško zahtevo, da bi Fran-cozi izdelovali orožje za nemško vojsko in da bi dali nemškim vojnim ladjam zavetišče vsredo-zernskih lukah. 28.000 Francozov, ki so bili internirani v Svicl bo baje v krat-kem spuščenih na svobodo, Bivši poljski maršal Rydz Smigly, ki je pobegnil iz Rumu-nije, kjer je bil interniran, je baje prispel v Turčijo. Med Rumunijo in Madžarsko je prišlo do ponovnih nesoglasij, izvirajočih iz novih medseboj-nih mejd. Monopolska uprava bo letos izdala za odkup tobaka eno mi-lijardo dinarjev. Tobak plačuje po 20 do 40 din za kg, to je torej 50% dražje nego Iani. Za-radi tega nameravajo podražiti tudi tobak in tobačne izdelke v prodaji na drobno. Letos smo pridelali zelo mnogo tobaka. Enotna pleniina moka Enotna pšenična mokabostala po novi uredbi največ 5 50 din za kilo, cena otrobov pa sme znašati največ 2'75 din za kilo. Po tej najnovejši uredbi za mletje pšenice smejo mlini v dravski banovini mieti pšenico tako, da dobe iz 100 kil pšenice 85 kil enotne presejane moke in 14 kil otrobov ali pa 99 kil navadne nepresejane moke. Za bolnišnice v dravski banovini sme zmleti „Prevod" največ deset vagonov bele moke na mesec. Mlini, ki bodo mleli belo moko, bododo-bili nadzornika, ki ga bo določil predsednik „Prevoda*. ]Bplailja sb bo bpaoila Beograjski politični tednik ,,Na-pred" je objavil uvodnik, v ka-terem obračunava z onimi redki-mi malodušneži in fujimi plačanci, ki skrivaj poskušajo msd Ijud-stvom širiti prepričanje, da bi biio brez smisla iti v borbo za neodvisnost in svobodo države. Uvodnik imenuje te Ijudi izdajalce. V naši xgodovini je dovolj pri-merov, ko sta se mala Srbija in Črne gora brez pomišljanja spu-stili v borbo z mnogo močnejši-mi nasprotniki. Naš narod je vedrega čela sprejel že marsika-tero neenako borbo, zavedajoč se, da gre za njegovo svobodo in neodvisnost. Jugoslovanski na-rod se v tem pogledu ni prav nič izpremenil. Jugoslovani smo v naši vojni taktiki doslej po-znali samo eno glavno načelo: odgovoriti na vsak napad z o-brambo in čim prej s protinapa-dom. S to taktiko smo pisali najslavnejše strani naše zgodovi-ne in si priborili spoštovanje, ki ga danes uživamo pri drugih narodih. Ni razloga, ki bi opravičeval kapitulantstvo in de-zerterstvo. Nikdar ne bomo vpra-ševali, kako močen je sovražnik, če bo napadel naše meje in o-gražal našo neodvisnost. Borili se bomo z njim, kakor so se borili naši očetje. Velik ielezniSki promet Naš železniški tovorni promet je v zadnjih mesecih zavzel iz-reden obseg, kakršnega še nismo zabeležili. Prenatrpanost prog in preobremenjenost osebja je po-vzročila zlasti v zadnjem času že ponovne nesreče. V kako znatni meri se je povečal blagovnipro-met naših železnic, nam dokazuje najnovejša statistika železniškega prometa v mesecu oktobru. V tem mesecu je bilo na naših že-leznicah natovorjenih 203.445 vagonov nasproti 198.339 v lan-skem oktobru, 160.000 voktobru 1938 in 131.000 v oktobrn 1937. V oktobru je naša železniška statistika prvikrat zabeležila, da je število natovorjenih vagonov prekoračilo 200.000 v enen me-secu. Pri tem pa ni upoštevano, da se je poleg tega še v izredni meri povečal tudi blagovni tran-zitni promet. Avtobusni promet Naribor-N. Sobota Uredntštvo je dobtto dopts, kt ga v celott objavljamo: Gospod urednik ! Dobili smo most čez Muro na Petanjcih. Vemo, da je to sad uvidevnosti našega bana, gospo-da dr. Marka Natlačena. Mi smo in mu tudi ostanemo za to, kakor isto za ostale naklonjenosti — zares hvaležni. Da je bil ta most ze!o potre-ben, dokazuje promet na njem. Le oglejte si ga katerikoli dan ali noč, nikoli ni prazen, in kaj šeie bo, ko ne bo pomanjkanja bencina ter bo popustil tudi mraz... Z eno besedo, most čez Muro je ogromna pridobitev za vso Po-murje, zlasti pa za Maribor. Ta most je omogočil tudi dnev-ni avtobusni promet, ki veže SIo-vensko Krajino z Mariborom. Na progi Maribor — Murska Sobota vozi avtobus sedaj že dnevno dva-krat in to od M. Sobote do Ma-ribora in obratno. Kdor se je vo-zil z avtobusom na tej progi, ve povedati, da je avtobus podjetja mesta Maribor velik, udoben, za prevoz zares pripraven, le tu in tam, zlasti v smeri M. Sobota, ni dovolj mesta na njem. Pa nič zato. Šofer se iz M. Sobote vrne po potnike, ki zaradi prenatrpanosti niso mogli na voz. Vse to je kljub temu ali onemu — prav. Prav za prav vendar vse ni prav, kajti vozni red zastopa !e mariborske interese. Namreč, in-teresi prizadetih so osredotočeni v Mariboru in v M. Soboti. Oni, ki hodijo po opravkih v Maribor, imajo na razpoiago avtobus, ki vozi iz M. Sobote ob 6.30 in se vrne ob 19.30 uri. Torej, imajo dovolj časa, da opravijo vse svo-je posle in razmečejo ves svoj denar po Mariboru. Drugi, ki gra-vitirajo v M. Soboto v ambulanto v banovinski bolnici, v okrožni dispanzer ali obiskujejo svojce v bolnici ali pa gredo po opravkih na okrožno sodišče v razne ura-đe ali pa nakupovat, itd., še da-leč nimajo tako ugodne zveze. Namreč z avtobusom se vozijo v smeri Maribor—M. Sobota, kamor ta privozi ob 8 45 in se že vra-če po 11 uri. Torej imajo na razpolago le pičli 2 uri. Za pot-nike iz ljutomerskega sreza — za-stopani so zlasti oni iz G. Rad-gonskega področja — je to sila malo časa. Tudi nemorejo niče-sar opraviti v M. Soboti, ker se na določeni čas za obisk v bol-nici, pri okr. dispanzerju, za raz-prave pri okrožnem sodišču, itd. vozni red sploh ne ozira. Ćas med prihodom in odhodom avto busa je torej neroden in tudi ne-zadosten. No, ne bodimo tudi ozkosrčni! Kakšen dinarček prometa pa si zasluži tudi slovenska Sobota, ko ga obmejnemu Mariboru privoš-čimo v izobilju! Pa dijaki iz po-dročja Slatina Radencev, itd., za- kaj se ti ne bi mogli voziti z av-tobusom v Soboto v gimnazijo, katera je že popolna, pa tudi v trgovsko šolo? Zakai morajo ti v tej zimi kolesariti ? Železnica to upošteva, zakaj ne bi tudi avto-bus? Oh, oni mesečni potnik, ki sšli na popoldanski brzovlak v Maribor, se lahko odpelje iz So-bote tudi z vlakom! Morda pa se moramo ozirati tudi na udob-nosti nekaj Mariborčanov, ki jim po veljavnem voznem redu ni tre-ba zgodaj vstajati, saj so Iahko ob 8 uri že na deželi, a ob 14 uri pa zopet doma? No, zakaj ne bi bile upoštevane težnje si-romašnega kmečkega prebivalstva iz Slovenskih goric, itd., ko bi pri tem biio treba v Mariboru le za 50 minut prej vstajati, avtobus pa bi privozil nazaj za komaj 2 uri poztieje. Ali je to nalašč ta-ko, naj gravitira vse-vse v Mari-bor ?! Drugega primera pa res ne vemo, ki bi zagovarjal današ-nji zadevni vozni red. Zato, gospod urednik, smo mne-nja, da je nujno potrebno, da vozi oni avtobus iz Maribora v So-boto tako, da bo ob 7.50 uri v M. Soboti, od koder se naj vrne ob 13 uri. Tako pa bo zares vse prav. Gospod urednik! Veste, nam se zdi, da je pri današnjem voz-nem redu podeželje z M. Soboto upoštevano le kot „peto kolo". Vsem odiemalcem elektrKne struie! Vsled povišanja cene toka od naše dobaviteljice „Elektrarne Fala"t povišanja državne trošaiine in splošnega povišanja vseh režijskih, obratnih stroškov se je morala uprava podjetja odločiti spremeniti dosedaj veljavne cene električnemu toku, odnosno ukiniti nekatere specijalne tarife in določiti od 1. januarja 1941 nove splošne tarife in to: tok za razsvetljavo v obče „Visoka tarifa" KW ura din tok za pogon v obče „Nizka tarifa" pri mesečni porabi: prvi sto KWh KW ura din drugih sto KWh „ „ „ ostalo ' „ „ c) tok za vodne črpalike - po poSBbnEm ŠfCVCU - poupPBČno „ „ č) tok za segPBvanjB boilepjev „člstl oočni tob" po pos. šfsvcD „ „ d) tok ,,za hubanjt" po posebnem dobropisnem števcu primesečni porabinad20KWur-neizpremenjeno „ „ „ drugače pa znaša cena pri porabi a) b) 7.- 2.75 2.50 2.25 4.-1- 1.— DICSEČBD 20 KWh= =KWura din 1.25 niBSBČDO 10 KWh= =KW ura din 3.75 19 . - » 1.50 9 » » » 4.- 18 1 75 » » » 1 •* ^ 8 » » » 4 25 17 ' 2 — » » » 7 » » » 4.50 16 » » » 2.25 6 » » » 4.75 15 » » » 2.50 5 » » » 5.- 14 » » » 2.75 4 » » » 5.25 13 3 » » » 5.50 12 » » » ^ 25 2 » » » 5.75 11 » » „ 3.50 1 » » V 6.- V gornjih cenah so vštete vse, do sedaj znane, državne in ba-novinske trošarine. Uprava podjetja si pridržuje pravico, spremeniti gornje tarife kadar koli bi se pokazala za to potreba. Računi za električni tok morajo biti plačani — brez izjeme — do 15 ine vsakega meseca Inkasanti bodo prihajali števce samo popisavat, ne pa tudi še drugič kasirat. Vijudno prosimo, da —' ako ne plačate takoj ob popisu, od-nosno izročitvi računa — izvršite plačilo — brez vsakega opomina, ali opozorila, do 15. dne v mesecu v obratnih prostorih električnega podjetja v Delavskem domu. Uprava podjetja je sklenila, da se mora 16. dne v mesecu ustaviti dobava električnega toka vsem zamudmkom in jih odklopiti. Za vsako ponovno priklopitev bo treba plačati posebno pristoj-bino v znesku din 30.—. Ker vsako zamuda v plačilu računov za eleklrični tok, le zvišuje obratne stroške in s tem povzroča, da se mora cena'toka sprem\njati, naproša uprava podjetja vse odjemalce, da setočno drže plačilnih rokov. Najemnina števcev znaša: a) za navadni, enofazni, enotarifni števec mesečno din 6*— b) za dobropisni števec „ „ 7.— c) za dvojnotarifni, enofazni števec s preklopno uro „ „ 25.— č) za trofazni, enotarifni števec „ „ 15.— d) za dvojnotarifni, trofazni števec s preklopno uro „ „ 30.— Z vljudno prošnjo, da vzamete gornje spremembe na znanje beležimo z odličnim spoštovanjem: 6HB3SB1 BlliO MWf5M SOBOTB PREDSTAVE: v četrtek, dne 9. I. 1941 ob 2030 uri v petek, dne 10. I. 1941 ob 20 30 uri v soboto, dne 11. I. 1941 ob 15*15 uri ob 17*30 nri in ob 20 30 uri VESELI FILM AFERA ĆASTI" Rabos Gjula Perczel, Rsdayt Gombaszogi, Sxlklay Film je posnet po veseli igri S. Hunyady«ja »Lovagias iigy". •>- Ko se vname stari panj... Teško knjigovodji, ki sanja — aaesto o šte-vilkah — o ljubavnih zadevah... — V druži-ni Virag se dogajajo čudne stvari... V nedeljo, dne 12. I. 1941 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. „AFERA ČASTI" Znižane cene: 2, 3, 5 din. PREDSTAVE: v nedeljo, dne 12. I. v ponedeljek, dne 13. I. v torek, dne 14. I. 1941 ob 15 15 url ob 17 30 uri in ob 20*30 uri 1941 ob 15 15 uri in ob 20-30 uri 1941 ob 17 30 uri in ob 20"30 uri v sredo, dne 15. I. 1941 ob 1515 uri ob 17 30 uri in ob 2030 uri Veseli ruski velefHat „VOLGA, VOLGA" l vs"v"odi: Ssl",c' Ljubos Orlovi Režija: G. V. Alesandrov Godba: Dunajevski Bivalov je upravitelj nekje v provinci . . .— Njegova edlna lelja je, da bl priSel v Moskvo v osrednji komite ... — Ta Se-Ija se mu izpolnl, toda precej dru-gače, kot sl to on predstavlja . . .— Prekrasnl naravnl posnetkl is Rusije. V sredOi dne 15. I. 1941 kot poseben do-datek: „Odkritje spomeoika Viteškemu Kraiju Aleksandru I. Zedinitelju" v Ljubijani. Predprodaja vstopnic že dne 11. I. 1941 ođ 11 do 12 ure in od 13 ure naprej. Prl vseh predstavahi Novl ,,WPA", odnosno ,,Fox-ov" tednikl CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 ĐIN. OBČINA MURSKA SOBOTA RAZGLASI Od 1. januarja dalje so za stranke uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. Ob praznikih in nedeljah se stranke sprejemajo ie ob zelo nujnih slučajih. Opozarjajo se vsi lastniki hiš, da morajo ob poledici posipati hodnske pred zgradbami. Kdor tega ne bi napravil, imajo orga-ni občine dolžnost, da ga nazna-nijo v svrho kaznovanja. K tem se še pripominja, da za vsako nesrečo, radi neposipanih hodni-kov, odgovarjajo lastniki hiš, pred katerimi se je nesreča zgodila. Lastniki konj morajo v smislu navodil pristojnih vojaških oblasti prijaviti na občini vsako prodajo konj, ki se vodijo v vojaški evi-denci. Kdor tega ne bi napravil podleže kazni vojaške oblasti. Vest, ki jo nekateri špekulanti širijo glasom katere bodo morali plačevati rejci svinj v letu 1941 prometni davek od za domačo uporabo zaklanih svinj, ne odgo-varja resnici. Osebe, ki take vesti širijo, naj se prijavijo sreskemu načelstvu, kjer dobe zasluženo kazen. Predsedaik občine: HARTNER, i. r. svojemu namenu. — Prošnji go-stiiničarjev glede plačevanja ob-činske trošarine na alkoholne pi-jače se ugodi. Prosili so, da pla-čajo trošarino od vina šele takrat, ko ga nastavijo na pipo. — Prošnji visokošolca Čeha Branka se ugodi. — Temujesledila tajnaseja glede namestitve dveh redarjev in enega poljskega čuvaja. — Pri slučajnos-tih ni bilo posebnih predlogov. — Zanirnive karikature. Znani karikaturist Kondor Ladislav je po svojem povratku v Soboto prid-no na delu. Svojo bogato zbirko karikatur je izpolnil s slikami naj-bolj znanih soboških oseb. Tekom svojega bivanja v Soboti je na-pravil Kondor nad 30 takih, odlič-no posrečenih karikatur. Vse te karikature boste videli na razstavi našega prekmurskega rojaka v so-boški Ijudski šoli. čebelarjl, da se ob5nega sbora v čim-večjem iteviiu udeležijo. ČebelarjS, ka-teri še niste člani podružnice, pristo-pite čiropreje ia v čimvečjem številu, da bomo lahko v naši skupni orga-nizaciji izboijšali nsš položaj. Čiana-rina zaaSa 40 Din letno. Prijavite se na občnera zboru. — Odbor. — Dar. Namesto venca na krsto umrlega rninistra g. dr. An-tona Korošca je g. Bonebšek Jan-ko javni notar v M. Soboti da-roval vsaki občini v soboškem srezu za revne otroke in občin-ske reveže po 100 din t. j. skup-no 1600 din. Plemeniti dar za-služi vso priznanje javnosti. — Poledica. Pred sedanjim snegom je bila nevarna poledica, ki je spremenila naše ulice in ceste v prava .drsališča. Otročad je seveda to izrabila in pridno drsala predvsem po Aleksandrovi ŽE ZA 250.- DIN MESECNO Vam nudimo 100% superradioaparat z dvoletnim iamstvom. Zastopamo: MINERVA, KČRTING, ORION, MENDE, BRAUN, SACHSENWERK, HORNYPHON, GRAETZ. Brezobvezno predvajanje. Strokovna postrežba. Velika izbira rabljenih aparatov že od Din 600 -Jamčimo. tudi za rabljene aparate. Radio Nemec9 M. Sobota Naroinikom Kljub večkratnim opominom nekateri še niso plačali zaostale na-ročnine. Opozarjamo vse zamud-nike, da bomo ustavili pošiljanje lista, če do konca meseca ne bodo poravnali svoj dolg. UPRAVA. DOMAČE VESTI — Začasna sprememba. Ker je vodja Prekmurske tiskarne, trgovec g. Hahn Izidor odšel na enomesečne orožne vaje, odgo-varja do njegove vrnitve, za vse tiskarniške posle g. Norčič Ludvik. — Socialna gesta. Radi od-sotnosti tovarnarja g. Šiftar Lud-vika, ki je moral iti na orožne vaje, je začasno ustavljen obrat v njegovi tovarni perila. Da pa s tem ne bi bilo prizadeto de-lavstvo,. kar bi v sedanji razmerah še huje čutilo, bodo dobivali naj-potrebnejši njegovi nameščenci polovico običajne mezde. — Iz seje občlnskega od-. bora. V soboto, dne 21.decem- bra je bila redna seja občinskega odbora. Med običajnim dnev-nim redom se je obravnavalo sle-deče: Slovenska ulica se je i preimenovala po zaslužnemu slo-\ venskemu voditelju in častnemu občanu blagopokojnemu dr. An-tonu Korošcu. — Občinski od-bor je sprejel predloženi načrt o preimenovanju nekaterih ulic, cest in trgov. — Župan je poročal o intervenciji pri banu glede usta-novitve meščanske šole v Soboti G. ban mu je dal zagotovilo, da se bo zavzel za uresničenje na-črta. Izvolil se je pripravljalni od-bor, ki naj izvrši vsa pripravljal-na dela, da pride čimprej do ustanovitve potrebnega učnega za-voda. Poleg g. župana Hartnerja so v odboru še gg. odv. Bajlec Franc, dir. Zobec Ivo in trg* Ku-har Franc. — Po nalogu banske uprave se je ustanovil Prehranje-valni odbor z nalogo, da organi-zira nemoteno preskrbo prebival-stva občine z najpotrebnejšimi predmeti za prehrano in kurjavo. ; V odboru so poleg g. župana Hartnerja še gg. podžupan čeh Franc, trg. Kuhar Franc, preds. obrtne zadruge Sukič Štefan, to-varnar Šiftar Ludvik, dir. Zobec Ivo, tajnik sres. nač. Puncer Jan-ko, hoteiir Bac Ludvik in Duh i štefan. — Sledilo je poročilo o zimski pomoči ter o javnih delih, ki se bodo opravila iz dela na-| branega zneska. — Pokojninski zavod v Ljubljani je dal na raz-polago občini hipotekarno poso-i jilo do zneska din 2,000.000 za gradnjo stanovanjske hiše na Koc-ljevem trgu v podaljšku Deiav-skega doma. — Odobrilo se je nekaj novih kupnih pogodb pro-danih parcel, ki so last občine. — Sedanji neprimerni uradni pro-stori občine se adaptirajo in po-večajo, tako da bodo odgovarjali — «.Volga, Volga". veseli, mu zikalai velef .im je duhovita ruska f im ■ ska umetnina. Vesela in žgoča sati-rična filmska revija, ki pa se od to-vrstuih filmskih izdelkov, katere smo navajeni gledati in ki imajo n»men vzbujati smeh in zabavo, močno raz likuje. Tudi njen nanen je vzgajatl čeprav se ta vzgoja servira med urep-kimi šatami, kritičnim posmehom in ob plesih, godbi in petju. Ob preprosti zgodbi, v kateri potujeta dve sfeupini pevcev in muzikantov na glasbeno olimpijado v Moskvo, hoče prsknzati ne samo novi ritem živijenja, ks poije ob Voigi in v katerega so se prebu dHe dremajoče ustvariteijski siie mno-g h( temveč tudi temeljni probierr- se dacjosti. Je ostra kritika domlšl/avcem poosebljenih v komisarju (I jintkt) ki jlh pravl talenti končno preplavijo in odplavijo. Fllm je poln lepth naravnth posnetkov, posebno z Volge in nove ga pristanišča v Moskvi. V filmu so deiuje nad 400 najbolji h pevcev, ple salk in godbenikov. — Čebelarji. Podružnica Sioven-skega čebelarsiega druitva v Murski Soboti, ustanovijena lansko ieto, bo podala poročilo o dosedanjem deio vanju na ietnem občnem zboru dne 12 januarja 1941, dopoldne ob 9 uri v delavskem domu v Murskl Soboti. Namen podružntce je, d« pos eftuje čebeiarstvo v svojem območju s tem, da prireja predavanja, tečaje in shčno, vzdržuje za svoje čiane zaiogo čebe-iarskih potrebičin in posreduje pri razpečavanju čebeiarskih pridelkov itd. Vljudno se vabijo vsi člani in ostali cesti. Uvidevnejši hišni gospodarji so takoj posuli hodnike pred svo-jimi hišami, marsikateri pa je na upravičeno jezo pasantov čakal, da je njegovo dolžnost opravil sneg, ki je pokril nevarna tla. Radi poledice je bilo mnogo ne-varnih padcev pa tudi precej str-tih nog in rok. — Smrt. V najlepši mladeniš-ki dobi je po daljšem bolehanju preminul zobotehnik g. Ivo Foihsy. V zadnjem času se je zdravil v Topolščici pri Šoštanju, kjer je tudi dotrpel. Pokojni je za časa svojega bivanja v Soboti, vneto sodeloval pri Sokolu. S svo-jim prikupnim nastopom si je pri-dobil velik krog prijateljev, ki jih je sedaj vest o njegovi prerani smrti hudo zadela. Globoko uža-loščenim svojcem naše iskreno sožalje. N. v m. p.! — Sreskemu odboru dru-štva Rdečega križa v Murski Soboti so darovali za „Zimsko pomoč": Veleposestvo Beitinci 200 din, Veleposestvo Rakičan 100 din, Občina Murska Sobota 100 din, Občinska hranilnica M. Sobota 100 din, Obrtna zadruga Murska Sobota 100 din, Cvetič Janez, tovarnar Murska Sobota 100 din, Šiftar Ludvik, tovarnar Murska Sobota ca 20 m različ-nega blaga. Vsem plemenitim da-rovalcem se v imenu siromakov najtopleje zahvaljujemo. — Sreski odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti je na božič razde- CENTRAL KINO OITTRKH. M. SOBOTO V soboto, 11. Jan. ob V29 ur> zvečer V nedeljo, 12. ian. ob 1/24., 6. in yt9 uri V ponedeljeh, I3.|an. ob V29 «ri zvečer Velefilm, ki razkrlje nad vse čuden zakon. Zloben tast, nespretni družabnik, prepirljiva odvetnika, trmaste žene ustvarjajo dejanja, ki vzbujajo salve smeha : „Z9H0H IZ UUBEZHI" (V madžarskem jeziku) V gl. t1.: Kabos Gyula, Radai Imre, Erdćlyi Mld. Režija: Szćkely Itlvin. Prl nakupu 12 vslopnic (blok) — cena xa deset vstopnic. — lil med siromake 100 kg. moke, 4 kg. kave in več zabojev fran-ka. Dalje je obdaroval siromašno deco v banovinski bolnici v Mur-ski Soboti. — Tečaj za čevljarsko prl-krojevanje. Združenje obrtnikov v Murski Soboti namerava prire-diti tečaj za čevljarsko prikroje-vanje za mojstre in pomočnike. Vsak, ki želi obiskovati tečaj, naj prijavi svojo udeležbo pri uradu združenja obrtnikov v M. Soboti, vsak dan od 10 do I2ure. — Za upravo Združenja obrt.: Szukitš Štefan, predsednik. — „DĐplin". Kakor vsako leto v tem času, tako bo tudi letos izšel soboški humoristični list z bogato in sodobno vsebino Ker pa letos ne bo običajne plesne prireditve SK Mure, bo „Dfiplin" izšel šele na pustni torek. Dabo list čimbolj pester, se jeuredniš-tvo odločtlo razpisati več nagrad za najboljše prispevke. Rokopise je treba poslati na naslov : Ured-ništvo ,,£)uplinau — Prekmurska tiskarna Murska Sobota. Vsled vellke zaloge manulakturneca blaga prodaja*: sa snehe Creppedeschine od Din 20 - dalje Creppermarolin od Dis 30.- dalje m ju Satln svilo svetlo od Din 40.- dalje t razaih rzorcih in karvah — ter vso drufo blago še vedno najceaeje kupite t trfOTini FEROO HORVATH-a v BOflOJINI. — Požari v decembru 1940. Dae 4 decembra je unćii požsr kozolec slame, last g H r«ata PavSa iz Pro-senjakovec. Zg ielo je približno 100 mt siamc Š*i da in.i» ctols 6000 din. — V noči ud 4 a* 5 decembra je 'zbruhn i pož r v 1 e