KATOLJSK CERKVEN LIST. ..Danica ' izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto l gl. 20 kr.. za pol leta 2 g'. 20 kr.. za retert leta i pl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 00 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 4 leta90 kr.. akozadene na ta dan praznik, izid«- ..liani« a-dan p«»piej. Tečaj XLY. V Ljubljani, 12. svečana 1892. List 7. 0 sveta devica Barbara, izprosi nam milost prav srečne zadnje ure! Ob času, ko sem obiskoval v precej znanem mestu Idriji ljudsko šob», živela sta v hiši mojih ranjcih, predobrih starišev dva zelo priletna zakonska, kterih dnevi tekli so z občudovanja vredno mirnostjo in blagodušnostjo. Mož bil je že nekaj let v pokoju: žena bila je pridna čipkarica, ter je vestno opravljala majhne dela v pohištvu in gospodinstvu : oba sta bila prav pridna in verna katoličana: videli so ju vsak dan. ženo zjutraj, moža pa ob desetih iti k sveti maši. Zelo dobre» sta se med seboj razumevala in priljubljena sta bila pri vsih zaradi dobroti ji vosti in pridnosti. Spominjam se na starčka tudi zaradi malega dogodka. Nekega dne je ravno varoval na velikem tergu pri mestnem vodnjaku sprano žito pred sitnimi golobi: ker sem ga zelo nadlegal, dal mi je svojo pipico iz ktere sem dva do trikrat serčno potegnil: toda precej sem čutil neprijeten učinek tobaka, in — bili so ti potegljeji pervi. pa tudi k moji sreči — zadnji v mojem življenji. Mož, skoro osemdesetletni starček, umeri je kmalu na to: vdova živela je potem še kake tri leta, obiskala večkrat moje stariše. tožila jim preveliko svojo žalost zaradi zapuščenosti, ter je nahajala naj toplejše sočutje posebno pri moji dobri materi, kteri je razodevala čisto vse svoje skrivnosti. Te je k nam prišla, pogovarjali smo se navadno resno, tako na pr. o sveti veri, o sv. katoliški Cerkvi in njenih imenitnih napravah, o pridigah, in za premembo tudi o prigodbah v domačem življenju. Med drugim nanesla je govorica seveda tudi na smert, in ker so ljudje v onem kraju sploh zelo verni, Bogu in njegovi sv. Cerkvi vdani in tudi ne pozabijo tako važnih, resnih poslednjih reči. povdarjala je stara ženica večkrat, kako da priserčno moli k veliki pomočnici za zadnjo uro. k sv. devici in mučenici Barbari, da bi jo obvarovala nagle in neprevidene smerti. ker je skoro vedno sama in zapuščena, ter jo storila deležno velike sreče, da bi bila poživljena pred smertjo s tako zaželjen ►. presveto Popotnico. Tudi jaz sem bil večkrat priča taeega pogovarjanja in globoko v serce vtisnil sem si take misli, tembolj, ker sem slišal v domači hiši. čeravno še otrok, visoko ceniti in povzdigovati milost mirne in srečne zadnje ure. Zgodilo se je pa. da je omenjena, pridna vdova nekega dne precej hudo zbolela: močno se je bila prehiadila in v hiši so že vsi menili, da je prišla njena smertna ura. Z vso ponižnostjo sprejela je bolnica presv. zakramente za umirajoče: vendar zapazili smo že drugi dan znamnja boljša nja in splošno bilo je veselje. k<» se je prikazala teden pozneje čisto nepričakovano v našem stanovanji, se zahvalila moji dobri materi za tako vestno skazano pomoč ter ob enem d«»povedala vso svojo bolezen. Mi in z nami vsi naši hišni prebivalci bili smo zelo veseli, da jo vidimo zopet poživ.jeno in zdravo. Živela je nato še nekaj čez dve leti. Vedno pa je prosila, kakor je sama večkrat zaterjevala. sveto Barbaro, da bi j«» obvarovala neprevidene smerti. temveč, ker je živela čisto samotno. Pripetilo se je tudi. da je oliiska-vala prijatelje in sorodnike na deželi in bili smo zatoraj že navajeni: več dni jo pogrešati. Nekega dne imela je na podstrešji opraviti, da bi tu spravila perilo v velik zaboj, ki je bil mojih starišev: stariši so ji namreč z veseljem dovolili na njeno prošnjo rabo tega zaboja: ker so pa v njem imeli raznoverstne majhne reči, visel je ključ od zaboja navadno v našem sta novanju in stara ženica prinesla je vsakokrat, ko je imela na podstrešji opraviti, ključ zopet nazaj. In tako prišla ga je iskat neko poletno popoldne, pozabila ga je pa nato. in sicer le sedaj, nazaj prinesti: vtaknila je bila ključ v žep ter ga zamišljena vzela seboj v stanovanje. In lejte. tukaj se je pokazala posebna previdnost Božja, da je bila ključ seboj vzela. Pri nas ta trenutek nobeden ni mislil na to. 1 >rugi dan ženice nismo videli, kar se pa nobenemu ni čudno zdelo* tudi dopoldne naslednjega dne je ni nobeden videl zunaj stanovanja. Proti poldnevu hoteli so moja mati znane ključe vzeti, da bi v zaboju shranili klopčič sukanca: ker jih pa na navadnem kraji niso našli, poslali so mene k ženici. Prišel sem do vrat in poterkal : še vcirugič poterkal. pa nič ni bilo odgovora : vendar pa sem vidil ključ od znotraj v durih tirati. Takoj naznanil sem to materi, ki so čudni dogodek povedali še drugi družini, slutiti morali so seveda vsi. da se je pri-godila stari ženi kaka nesreča. Zatorej šel je eden po ključavničarja, ki je takoj prišel ter duri od peri. Ko stopijo, v sobico vidijo staro ženo ležati na tleh v nedeljski obleki, kakor se je videlo, mertvo. Pa kmalu nato je roko nekoliko premaknila, in to je bilo najboljše znamenje, da še živi. in poklicali so naglo zdravnika, čegar prizadevanju se je posrečilo k zavednosti pripra viti ženo, ki je bila že čez celo uro kakor mertva. Zavedela se je. odperla oči. spoznala okoli stoječe in začudeno vprašala, kaj da se vendar krog nje godi? Rekla je. ko so ji vse povedali in se je potolažila, da ji je slabo postalo, ko je ravno hotela iti k sv. maši, in nato se je zgrudila: od vsega, kar se je z njo zgodilo, pa ni nič vedela: ob enem je povedala neki pri nji ostali prijateljici, da ko se je zopet zelo slabo čutila, je zopet prav iz dna serra prosila sv. Barbaro za pomoč v svoji zadnji uri. Vendar je slabost rasla zopet proti večeru (»d ure do ure; prosila je tedaj, naj pokličejo duhovna, da se more spraviti z ljubim Bogom, ker, kakor je dejala. čutila se je popolnoma onemoglo. Takoj — bila je že osem ura — šel je prebivalec v župnijo ter prosil njenega spovednika za pomoč v zadnji uri. Ni preteklo pol ure in ta bil je spol-nujoč svojo s veto dolžnost v hiši, spovedal jo, obhajal in djal v sv. olje. Mi drugi hišni najemniki pa smo klečali v polkrogu krog nje ter pobožno molili. Kaki dve uri pozneje, med kterim časom deržala je bolnica rožni venec v rokah, večkrat poljubila križ. zahtevala blagoslovljeno vodo, ter se večkrat ozerla na podobe ljube Matere Božje, svetega Jožeta in svete Barbare, otemnele so počasi oči, roke so padle na posteljo in ni se več ganila. Preteklo je še kake četert ure: potem navzoče tri žene. ki so pri njej čule, zaslišijo zdihljej in — dobra ženica je dokončala svoje življenje — bila je v večnosti. Ljubi Bog, ki prošnje ubogih in molitev pobožnih usliši. vravnal je razmere v svoji veliki milosti in usmiljenji tako, da je žena videla na čuden načrn spolnjeno svoje največje hrepenenje, sprejeti svete zakramente pred svojo smertjo. Zaspala je v miru Gospodovem: njeno močno zaupanje v Boga bilo je poplačano na najlepši način po pri pros nji njegove brezmadežne Matere, sv. Jožeta, kakor sv. device in mučenke Barbare. — Tedaj hočemo tudi mi pribežati k pomočnici za zadnjo uro in jo prav priserčno prositi. O sveta Barbara, ti preslavljena mučenica Jezusa Kristusa, prosimo te. ne daj nam umreti brez pravega, resničnega kesanja in brez sprejeme ss. zakramentov. Pridi nam na pomoč, ko se nam približa zadnja ura. odženi od nas hudobnega sovražnika in sprejmi našo dušo v nebeški paradiž tvojega božjega ženina. Naj nam bo dovoljeno, brez strahu približati se prestolu pravičnega, pa tudi usmiljenega Sodnika, našega Boga in Zveličarja. amen. Janez Repič. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) VII. Poglavje. Razloček dveh oblasti. 1. Napadati v javnih spisih posvečeno veljavo duhov8ko in oblast kraljevo, se pravi podložnike puntati zoper svetno in cerkveno vlado: pravi se povsod sejati seme razuzdanosti in razpora. Te hudodelske poti se derže premeteni svetni modrijani, terdeči da: „Surovo pravo nejednakosti je le toliko pravično, kolikor je silno." Ravno tako šušmarijo, da: „Kraljevska oblast je le trinoštva plod, da cerkvena veljava je golo skipenje lahkovernosti abotnega ljudstva in goljufnega duhov-stva. Drugače pak uči vera in um svoje učence. 2. Dve oblasti ste postavljeni, da ljudi vladate posvečena duhovska in svetna.*) Obe ste od Boga, ki je vir vsake moči.*) Sin Božji uči: „Dajte *) Sacerdotium et imperium ex uno. eodemque principio procedunt. Justin. Novell. H. *i Duo quippe sunt, quibus principaliter mundus regitur. auctoritas sacra pontificum et regalis potestas. Gelasius papa. *) Non est enim potestas nisi a Deo: quae autem sunt, a Deo ordinatae sunt. Rom. 13. 1. cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.*) 3. Vstanovitva teb dveh oblasti se šteje med največje dobrote Božje previdnosti do človeškega rodti,*) ker ste mu prekoristni za časnost in večnost. Dolžni smo tedaj za nji zahvalni biti iz globočine serca. 4. Vsaka oblast ima svojo posebno nalogo dognati. Svetna oblast mora skerbeti za časni blagor ljudi, cerkvena jih mora pripravljati za večni blagor: dve neprecenljivi nalogi za človeški rod.*) o. Bog ni hotel, da bi zadeve nebeške in zadeve zemeljske se strinjale v istih rokah. Zapo-vedal je Mojzesu: ..Vzemi tudi k sebi Arona, svojega brata, z njegovimi sinovi izmed Jeraelo-vih otrok, da bodo moji duhovni."*i Vstanovil je dve različni oblastniji, eno, naj bi skerbela podložnim za vgodno, mirno življenje,*) drugo, naj bi jih odgajala k svetosti otrok božjih, za Božje dediče Jezusa Kristusa.*) G. Bog ni vstanovil dveh oblasti, da bi si nasprotovale:*) on je Bog miru, nikakor pa raz-dvoja. Božja modrost ne more sama proti sebi biti.*) Marveč je hotel, da obe ostanete v svoji celosti in se vzajemno podpirate. Njuna zložnost je dar nebeški,*) ki obe krepi in ju sposobneji dela za spolnovanje namena božjega zastran človeštva. Svet se dobro vlada, dokler ste zložni, ko berž se razprijatlite, preti naj modrejim na-redbam hiter prepad.*) (Dalje Dasl.) *» Reddite ergo. quae sunt caesans. cat-sari. et. quae sunt Dei. Deo. Matth. 22. 22. *) Maxima quidem in hoiriinibus sunt dona Dei a suprema collata dementia, saeerdotium et imperium. Justin. *) Potestas ecclesiastic«!... ad aedilicationem ecclesiae mi-litantis. secundum leges rvangelicas. pro consecutione felicitatis aeternae. (ierson. *l Applica quoque ad te Aaron fratrem tuum cum liliis suis de medio liliorum Israel, ut sacerdotio fungantur mihi. Kxod. 28. 1. Ananias autein sacerdos et pontilex vester in iis, quae ad Deum pertinent, praesidebit: porro Zabadias lilius Ismael. qui est dux in domo Juda, super ea opera erit. quae ad regis ofl'iciutu pertinent. Paralip. 2. c. 19. 11. *) I t quietem et tranquillam vitarn agatnus. Thim. 1. c. 2. 2. *) Si autem lilii et baeredes. baeredes quidem Dei. cohaere-des autem Cbristi. Horn. 8. 17. *) Xon enim utriusijue institutor Deus in destructionem ea connectit. sed in aedifiationem. 8. Ban. Negare se ipsurn non potest. 2. Tim. 2. l:i. *) Ad divinam graliam referendum est. cum vota principum concordant animis sacerdotum. Con. Aurel. *) Cum regnum et saeerdotium inter se conveniunt. bene regitur mundus. lloret et Iructificat ecclesia. Curn vero inter se discordant, non tantum parvae res non c-rescunt. sed etiam magnae res miserabiliter dilabuntur. lvo Carm. Ogled po Slovenskem in dopisi. Za predpust kaj. (Nagovor v kat. družbi pri tomboli 2 4. jan, govoril Rok Merčun, katehet.) iKnnee. i Ali voščila imam pa tudi za vas. ljubljeni družbeniki in spoštovani gostje kat. družbe, tudi vam voščim prav veliko srečo in to za vselej sploh in za danes posebej. a.) Voščim vam vsim srečo za vselej sploh, pa ne le voščim vam to srečo, še več. naj rajši bi videl, da to srečo vsi tudi dosežete. zato vam koj pokažem, kje ona prebiva, kje ima svoj dom. Pokojni pesnik Virk nam to naj lepše povejo: V čistem le sercu ona kraljuje. Serce nedolžno ona razveseljuje; Sreča prebiva v sredi serca. V sercu poštenem je sreča doma! Da to ložje razumete, pojasnim v zgledih, ker pregovor pravi: „besede mičejo. zgledi pa vlečejo." Neki sodnik, prav pošten, pobožen, v resnici kerščansk mož, je bil postavljen v službo v skoraj popolnoma protestantovsko mesto, v kterem so ljudje zelo zanemarjali vero in svoje verske dolžnosti. Posebno ob nedeljah in praznikih v cerkev hoditi je nekterim. ki so se drugače olikanim prištevali, kaj zelo presedalo. Tem bolj se jim je čudno zdelo, ko so videli, da ta novi katoliški sodnik vsako nedeljo in vsak praznik gre v cerkev. Ljudje so tega sodnika zavoljo lepega, res izglednega vedenja začeli zelo čislati, in so veliko ž njim občevali Enega je pa h* preveč bodlo, kar ne more se premagati, moral je sodnika vprašati, zakaj da vender tako pridno v cerkev hodi. „No," odgovori verli poštenjak, to vam pa že lahko povem. V pervo. dragi moj. kdor je v kakem društvu, mora spolnovati postave, ki so v tem društvu predpisane, če ne. n»* zasluži, da bi bil ud. in morajo ga iz društva izločiti. .laz pa. kakor veste, sem ud katoliške Cerkve, tedaj se moram tudi po njenih postavah ravnati. Morete li temu kaj ugovarjati? — Dalje sem jaz tudi sodnik, ter moram gledati, da se postave redno spolnujejo; zato pašam ne smem dajati slabega izgleda ter postav»- pr<-stopati. Potem še nekaj. Ko sem šel i/ očetov hiš«; p«j svetu, moral sem materi za terdno obljubiti, da bom pridno v cerkev hodil! Obljuba pa. kakor vest.- dela dolg: to je že stara resnica. In slednjič moram tudi prav odkritoserčno priznati, da in»- tudi lastno moj«* serce k temu priganja, čutim namreč, djal bi. n»'kako potrebo, da grem k službi Božji. Še bi vam lahko druzih vzrokov naštel, zakaj da hodim v cerkev, pa mislim, da sem vam jih že zadosti povedal. Kaj n«;. dragi moji! to je bil pač poštenjak, ta sodnik <<¡1. .Der glatte Michel 1892 št. l.M Poslušajte še drug izgled tudi od drugod: Rezika. pride iz cerkve in precej hiti k materi z novi«-o: „Oj mati! županova Marička je imela pa danes zlate uhane; vi ne veste, kako so lepi; kako so se svetili, kaj ne, mati, se dobrika Rezika. da boste tudi meni take uhane kupili?" rKaj ti na misel ne pride! Marička je na bogati kmetiji doma. županova hči. ini pa smo ubogi delavci, od kod naj bi dobili denar za take uhane? In ali misliš ti, moja Rezika, da bi te Bog rajši imel, ko bi imela zlate uhane? Ne verjamem; jaz vsaj ko sem še v šolo hodila, nisem nikoli slišala da bi naš Gospod Bog gledal na uhane. Tudi še no- bene podobe Božje Matere nisem nikoli vidila. da bi imela uhane. Ali si morda ti jo vidila? In glej. Marija je bila vendar iz kraljeve hiše. Se ve da je bila takrat revna, pa glej. na zemlji je bilo pač gotovo veliko veliko bogatih gospej z briljantnimi uhani, zapestnicami, zlatimi verižicami, in ali je Gospod Bog izmed teh ktero izvolil? Xe, ampak ravno njo si je izvolil, ki ni imela nikakoršnega zlatega ali sreber-nega kinča. n»> bliščečih drazih kamenov in biserov, ona je tista, ktero je ljubil bolj kot vse druge. Tedaj moja. ljuba Uezika. nič ne bodi žalostna, če uhanov ne dobiš. Tako so mati svojo hčerko podučili, oče pa še pristavijo: „Ti, ali si pridigo kaj poslušala? Ti si le Maričkine uhane gledala' Ti so te bodli v oči. To pač ni moja liezika. ki je bila dozdaj tako pridna. Jaz bi bil b"lj vesel, ko bi ti bila kaj povedala, kaj so gospod pridigovali. kakor pa da ima županova Marička tako lepe uhane. Zato si zapomni, drugokrat mi boš pridigo povedala, in kaj si se kaj v cerkvi naučila." Kaj ne, to so bili pač verli. res kerščanski stariši. kakoršnih nam prav veliko Bog daj! In zakaj sem vain povedal ta dva izgleda? Zato, ker sem ravno rekel: besede mičejo. izgledi pa vlečejo; taki izgledi nam kličejo: Idi in stori tudi ti tako. in pristavim jaz še naprej — našel boš svojo pravo srečo po besedah pesnikovih: Sreča prebiva sredi serca. V seru poštenem je sreča doma! Tako se bo spolnilo. kar vam vsim danes voščim iz serca. namreč veliko srečo doseči, b » Voščim vam pa. ljubljeni družbeniki in vsi dragi gostje, slednjič še tudi veliko srečo za danes posebej, srečo pri današnji tomboli. — da bi bili bolj srečni ž njo. kakor je bil nek mož s svojimi hruškami. V nekem kraju je bil gospodar ki je imel lepo rodovitno hruško ; — silno okusen in sočnat je bil njen sad. ali kaj. da ga nikdar ni sam obiral in vžival. Prederzni fantje so mu vsako leto hruške otresli in prav pred nosom pokradli. Ta gerda navada, sadje krasti, voščim, da bi se povsod opustila. Kaj si tedaj spomni oni človek enega leta. da bi hruške obvaroval ? Ko začno hruške zoreti ne bodi len. gre in si postavi posteljo pod ono hruško ter sklene tam pod hruško spati vsako noč, dokler hruške ne bodo zrele, kavno tako pa tudi potepini tatovi sklenejo to leto še prav posebno hruške obrati. In kaj narede? Eno nedeljo popoldne dobre volje moža v kerčmo spravijo, ker so poznali njegovo slabost, da ga rad včasih kak kozarček serkne, posebno pa še. če je zastonj. Precej obilno te blage kapljice tako mož dobi pod kapo in prav židane volje se zvečer verne domov. Ob svojem času se potem poda v svojo posteljo pod hruško hruške stražit — ali kmalo terdno zaspi, ter smerči prav čversto. Tatinski zanikarneži so ravno to nameravali in berž ga prav tiho in na lahno s posteljo vred zaneso v bližnjo plitvo vodico, kjer ga postavijo na peščeni otoček sredi vodice, potem mirno vse hruške obero. Zdaj pa privežejo dolg srebot za germ poleg vode in ga začno na vso moč tresti. Sum moža v postelji zbudi in misleč, da mu tresejo hruške, plane urno po konci in — čof v vodo. Možu se pač ni nič hudega zgodilo, ker je bila voda plitva in majhna, vendar ko je mož klical „bežimo, bežimo, rešite se, voda je iz struge! — smeha ni bilo ne konca ne kraj a. Če je ta dogodba resnična ali le „godčevska," ne morem pričati; to pa je gotovo, da ponoč-njaški tatovi so bili vredni „leskovega mazila" in da oni mož ni bil srečen s svoji hruškami. Vam pa jaz želim necoj, da bi bili bolj srečni pri činkih in pri tomboli. Če kterim pa že drugi činke in tombolo obero, kakor oni poredneži hruške priprostemu možu, naj vas nikar preveč ne boli; saj v vodo ne bode nobeden padel, kakor je padel uni mož. Pač pa vzemite seboj na dom zavest, da ste dobro delo storili „Ka toliški družbi.- ker ste se tombole vdeležili. Zato še enkrat: Voščim prav veliko srečo ne-opotečo ! Z Iga. (Tretji red sv. Frančiška je neizrečena korist v našem času.) Tretji red sv. Frančiška, v začetku ojster, je zdaj po novi vravnavi sv. Očeta Leona XIII tako lahek, in okoliščinam današnjega časa tako primeren, da ni v njem nikakih posebnih ojstrosti, ne dolžnosti in ne bremen. Druzega se skoraj ne zahteva, kakor živeti kristjansko. ter biti pravi učenec ali učenka Jezusa Kristusa, drugim v lep izgled; nabira si pa pa tretjerednik posebno zasluženje pri Bogu in pripravlja si posebno plačilo v nebesih. Znano je, da je svet zapeljiv in hudoben, da so dobri katoličani zunaj domače hiše m med svetom v veliki dušni nevarnosti; zato se radi zvesti otroci sv. Cerkve poslužujejo od katoliške Cerkve priporočenih in nasvetovanih pripomočkov, da se v lepem življenju vterjujejo in pred grehom zavarujejo, ter se med seboj v pobožnosti podpirajo z lepimi izgledi, z molitvijo, s pogostim vdeleževanjem presvetih zakramentov. in z braternim posvarjenjem. Da se to doseže, vpeljali so naš neumorno delavni prečastiti g. župnik že pred nekaj leti memo druzih pobožnosti tudi tretji red sv. Frančiška, kateri sedaj šteje že v naši župniji okoli 400 udov, in donaša stoteren sad; dobro namreč vedo, da živi se le kratek čas in na oporabo tega časa zastavljena je prihodnjost, zastavljena večnost! Vsaki mesec- enkrat imamo shod s pridigo in sv. mašo pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom, h katerim shodom prihajajo vsi tretjered-niki in še drugi farani. Opravimo takrat, ali dan poprej, sv. spoved in po sv. maši imamo skupno sv. obhajilo; po svetem opravilu mesečnega shoda zložimo tretjeredniki tudi po svoji moči nekoliko soldov, da se podpirajo ubožniši izmed udov, posebno bolniki, in to službo oskerbnika opravlja pri naši skupščini prav vestno naš farni organist, tako imamo ob enem tudi malo Vincencijeve družbe, katera podpira uboge in bolne ude tretjega reda. Resnično je in skušnja nas uči, da tretji red sv. Frančiška je dober kvas, ki vse testo v župniji prijetno skvasuje, on zavaruje nedolžnost, in mladino v čednosti ohrani, on stori, da je pobožnost v časti, da se presveti zakramenti pogostoma prejemajo, Gospodovi dnevi prav praznujejo, da gorečnost do božje službe raste in se kerščanska ljubezen lepo razcvita. Tretji red sv. Frančiška v župniji je ljubeznjiva vez kerščanskih sere, je kinč cele fare, je pobožen zgled vsem duhovnim ovčicam, je čast in veselje dušnih pastirjev, je drag pogled ljudem, svetnikom, angeljem in Bogu Župnija brez tretjega reda ali kake druge bratovščine je ovčji hlev brez ključavnice na vratih, tat lahko hlev odpre in ovčico odpelje ali pa ondi zadavi. Zato je svetovati, da bi vsaka župnija imela kako bratovščino, ali tretji red sv. Frančiška, ker ter-diti smemo, da velik razloček v duhovnem življenju gospoduje med farani. ki bratovske dolžnosti zvesto opravljajo, in med unimi. ki nobene bratovščine nimajo. Naj nihče ne reče, bojim se v tretji red stopiti, ker tako novo dolžnost prevzamem, in če je ne dopolnim, se še poprej pogubim. To ni res; kdor v tretji red stopi, zamore vselej dobiček imeti, nikdar pa ne more kake škode terpeti. Če spolniš, kar tretji red ali bratovščina tirja, dosežeš odpustkov, si deležen društvenih zakladov; če pa bratovščinih dolžnosti ne spolnuješ, nimaš sicer nobenega dobička, pa tudi nobenega in naj manjšega greha zato ne. Potem bi smeli reči od vsacega, ki se brani v tretji red ali kako drugo bratovščino stopiti, da se brani le pobožno živeti, se brani v nebesa iti. Naj se tedaj nobeden ne boji pristopiti v tretji red sv. Frančiška, ali sploh v kako bratovščino: nikdar se tega ne bode kesal, ampak ravno nasproti, hvalil bode Boga v življenju in v večnosti za to neprecenljivo dobroto. Male so dolžnosti, veliki pa so dobički. Novo mesto. 7. svečana. (Smert in pokop v dekana Mat. Freliha.) Naj bo dovoljeno, da jest kot,sošolec v imenu vsih drugih še živih sošolcev in mnogih prijatlov na gomilo svojega starega, ljubega in serčnega prijatla, ranjcega gospoda dekana Matevža Frelih-a, položim ne iz suhih, ponarejenih cvetlic napravljen, temuč iz njegovih (dekanovih) lepih čednost in dobrih del sostavljen venec v^večen spomin. Vender pred svojim mertvaškim govorom opomniti moram še kaj druzega, ker vem, da slehern želi kaj več zvedeti o zadnjih urah ranjcega dekana. Kanj ki dekan bolehal je že več časa. V adventu se je stara bolezen naduha — Bronchial-Asthma —vnovič oglasila, Gospod se je zato varoval, kar je bilo mogoče. Iz farovža v cerkev, drugam ni šel nikamor. Dva zadnja tedna je samo ob nedeljah maševal. Vender pisanja opravljal je do sobote, t. j. do 30 minulega mesca. Pred kratkim se ga je prijela „influenca." Zato je rekel dekan pri obedu svojemu gosp. kaplanu: danes pojdem nekoliko poprej v posteljo, kakor po navadi, da bom jutri bolj terden. Ob 1 210ih zvečer je bila še postrežnica (nečakinja) pri njih in bilo je vse po navadi. Na vprašanje, če hoče čuti v stranski sobi, rekli so dekan, naj gre spat, in šla je. V nedeljo zjutraj pride v sobo in najde g. dekana na tleh ležati. Padli so (skoro gotovo, ko so hoteli iti iz postelje) na tla, in ta padec jih je tako pretresel in oslabil, da niso mogli vstati. Tako ležeč do jutra so se prehladih. Zdravnik je povedal, da je hitra kataralna pljučnica, ter je gospod kaplanu razodel, da je smertna nevarnost. Okoli 4ih zjutraj prihodnji dan so jih gospod kaplan previdili in jih napravili, da so naredili testament. Bolezen se je hujšala nenavadno urno in čudoma naglo. Ob 11. uri 1. svečana so pa izdihnili svojooTagfS člušo. Bili so poterpežljivi, vdani v božjo voljo ter so veliko molili. In ko so farani zvedeli smert ranjcega, nastal je velik jok po vsi fari. Pogreb ranjcega, določen na 4. svečana, bil je zares lep, veličasten. Prejšni dan je sicer zlo snežilo in pota so nastala prav gerda, in vender zbralo se je toliko ljudstva, da niso vsi imeli prostora v cerkvi. Duhovnov se je zbralo 20 in pogreb sem vodil jest. Ob Oih seje sprevod pričel. Preti župnijskim dvorom so pevci zapeli žalostinko, nato se je preneslo truplo v cerkev, kjer so se prav lepo. cerkveno odpele navadne cerkvene molitve Nato sem pridigoval, sicer dolgo, pa vsi brez razločka so radi in pazljivo poslu- -šali. ter se močno jokali. Po pridigi je bila černa peta -maša. ktero so opravili gosp. Žgur, župnik belo-cer-kovški. Po odpeti liberi so možje vzdignili inerliča ter ga nesli na mirodvor. In ko bi se bili ljudje pri pogrebu tako zverstili kakor je sicer navada, bi bili pervi že na precej oddaljenem mirodvoru. zadnji pa še vedno v cerkvi, toliko ljudstva je bilo Ker je pa vender slehern želel pričujoč biti, ko bodo ranjcega dekana položili v zemljo, hiteli so ljudje v treh verstah proti pokopališču. V sredi duhovni z merličem. naš priljubljeni okrajni glavar, gosp. Fraenzl. pl. Vesteniek in njegova preblagorodna gospa, nato okrajni sodnik gosp. dr. Golija z drugimi gg. vradniki, požarna bramba, gosp. župan in odborniki, cerkveni ključarji, pevci, več druzih gospodov in gospej in pa šolska mladina! Dekleta je vodila gosp. učiteljica. Na desni strani pa so poseben sprevod napravili fantje in možje, in na levi ženske in dekleta. Ta prizor je bil zlo ginljiv. ker s tem so trebanjski farani pokazali, da so zares ljubili svojega prerano umeilega dekana. Pa so tudi jokali, kakor dobri otroci, za svojim ranjkim očetom. Po opravljenih cerkvenih obredih so zagrebli merliča in pevci še odpeli drugo žalostinko. Na to se je ljudstvo razšlo polno žalosti in bridkosti zarad tako nepričakovane smerti dekanove. ktereinu vsi iz serca voščimo, da naj v miru počiva! » Peter 1'rh. prošt. Iz Trebnjega, 3. sveč. K smerti p reč. g. dekana Mat. Frelih a prejeli smo po priljudnosti nektere znamenite verstice iz osebnega pisma. Pismo pravi: Smert našega tako posebno dobrega gosp. dekana, me je hudo pretresla. Akoravno so že vso zimo bolehali, nekoliko za kašljem in naduho, vender ni nihče mislil, tudi njegovi najbližnjiši ne. da bi nas ta splošnje-žalostna nesreča ntegnila že zadeti. V ponedeljek (25. pros.i so še maševali in tako so hotli tudi še v nedeljo (o 1. pros.i; g kaplan, v resnici sinovsko skerbni za pokojnega gosp. dekana, so j i in v soboto to odsvetovali; toda g. dekan so ostali pri tem sklepu, češ, da se že dosti močne čutijo Ločila sta se gg. z dogovorom, da g. kaplan bodo pri jutranji maši pridigali, g. dekan pa maševali; ko jih pa zjutraj o navadni uri, kakor drugač. ni bilo iz sobe. je nečakinja grede k jutranji maši šla pogledat, in našla je preubogega gosp. dekana čisto terdega na tl«*h ležati; še^ le ko so jih dolgo dergnili. so se ubogi revež zopet zavedeli. Poslali so po zdravnika g. Lukan-a in ko je le-ta prišel proti poldnevu, je poterdil. da je huda pljučnica in je precej kazal malo upanja, razun ako bi se v ponedeljek kaj zlajšalo. zaterdil je pa, ako bi to ne bilo, naj jih g. kaplan le previdi s svetimi zakramenti za umirajoče in tudi skerbi. da se časne zadeve poravnajo, ako se to že ni zgodilo; žali, da vse to se je moralo zgoditi in poli o poldne (1. sveč i so tako neizrečeno dobri dušni pastir izdihnili svojo pobožno dušo. *> Ves prav tehtni in silo ginljivi govor prinese Danica" prihodnjič. Vr. Vsa fara žaluje in tolažljivo je le toliko, ker se iz tega vidi, da ljudstvo vender ima tudi spoznanje in resnično čutilo za svoje dobrotnike. Naš kaplan, čast g. jagode, so celo zimo delali skorej več kot je mogoče; ker so namreč rajnemu g.~Hekanu skuhali prizanašati, sme se reči, da so vse spovedovanja, previdovanja bolnikov — ob kratkem vse. sami in k temu tudi prav natanko in vestno opravljali: plačilo cd I le ga zato njih čaka. Tukaj nalezljiva intiuenca zelo gospoduje, skorej v vsaki družini je kaj... Hercegovina. (Stan o o. Frančiškanov.) Frančiškanska kustodija v Hercegovini je bila do leta 1S4 I del bosanske okrajine. To leto pa so iz Kima dobili privoljenje za zidanje konventa v Hercegovini in pričeli so delo brez pomočkov z edinim zaupanjem v Njega, iz čigar ljubezni so to delo pričeli. S pomočjo dobrotnikov so v kratkem času so-zidali cerkev in samostan v sredi Hercegovine v Širokem briegu. V tem samostanu, kot edinem v Hercegovini. so vstanovili pripravnišče. novicijat inmodro-hlovsko učilnico; v bogoslovje pa so pošiljali, kakor še zdaj. po nekaj mladenčev v vnanje provincije, zlasti na Iraško. Tam so se zastonj šolali in zder-ževali; te dobrote so pa zdaj oplenjeni zarad politiških rogovilstev in zatiranja samostanov na Laškem. Višji redovniki provincije so previdili, da v enem samostanu se ne morejo lahko in z dobrim vspehom odgnjati gojenci humanisti, novici in inodroslovc-i; torej so sklenili, da hočejo zidati nov samostan; po doseženih pravicah in oj ravljenih zbirkah po zunanjih deželah so torej zidali semenišče v Humacu. kjer je že d 1. l*7o novicijat in modroslovni nauki, pro-bandat | a je ostal v Širokem briegu. I »alje so vstanovih se bogoslovje, saj za pervi dve leti. v Mostaru, v hercegovski stoljnici, kjer biva škofov sedež, pa tudi svetne in vojaške vradnije, in ker s«» se katoličani močno namnožili, je treba ondi več mašnikov za božjo službo, za spovedovanje.zašole, in tam mora iz enarih vzrokov imeti svoj sedež tudi provincijal zarad ležjega občevanja s civilnimi m vojaškimi vradnijami. Iz tacih vzrokov so preteklo l«*to jeli v Mostaru zidati tudi samostan. Toda po-močki zazveršenje in zlasti za n »tranjstvo se popolnoma ¡•••grešajo. Zato. kakor pišejo rActa «»rdinis Minorum/ 1. zvezek za 1. 1V.»l\ sedanji kustos prečast. P. Nikolaj Simovi'-. ko zahvalo naznanja vsim dosedanjim dobrotnikom, tudi ponavlja ponižno prošnjo še drugim, da bi mu skazovali pomoč za zveršenje tega dela. Stan oo. Frančiškanov in katoličanov v Hercegovini je bil 1. lsi)l tale: Mašnikov frančiškanov je »¿J. klerikov bogoslovcev imodroslovcev »i, mladenčev v pripravnišču. poskušnici. za red odločenih 10. Du-hovnij samostanom vtelesenih je 31, namreč: Bukovima. Cerin. Urez ni ca. Drinovi, Ga bela, Glavatičevo, '¡oran«i. (¡urica. Grabovica. ' ¡radac rnostarki, Gradac posuški, Uradni«'-, Humac. Klobuk, Kočerin, Konjic, Ljutidolac. Mostar. Posušje. Rakitno^ Rasno. Roško-polje, Ruziči, Seonica. Široki brieg, šuica, Tihaljina, Veljaci. Vinica, Vir, Županjac. Katoličanov po teh duhovnijah ter farah je 78.200. To je poročilo preč. P. Nikolaja Simoviča od nov. 1»1»1. — Kaj posebnega je, da v daljnem F^imu so slovanska imena v pravopisnem oziru še zadosti pravilno pisana, ko pa nasprotno časniki na avstrijanskem Dunaju pišejo slovenska in slovanska imena tako, da ni ničimur podobno! Jezusu v jaslicah. Pri tvojih jaslih tu klečim, Seree ljubezni koperni; Saj svojega Boga častim, Kot dete malo, brez moči. Pri jaslih tvojih zopet mir Nedolžnih se poveme dni; Če križ mi tvoj je straha vir, Če tvoja me obsoja kri. Zato od jasli proč ne grem, Da grehe vse mi odpustiš, Ustaviti jih prej ne smem, Da blagoslov mi podeliš! F. S. Razgled po svetu. Iz Padove ondotni škof prečast. gospod Jožef Callegari iz reda sv. Frančiška piše prevzvišenemu gospodu knezu škofu in pripominja, da se bliža čas, ko se bo obhajala sedma stoletnica od rojstva velikega čudodelnika sv. Antona Padovanskega, (rojen je bil 15. avg. 119"»). Pravi, da za to priliko bi se morala cerkev sv. Antona v Padovi popraviti in olepšati in kerjeondotna škofija zelo ubožna, se obrača do častivcev vesoljnega sveta tega velikega čudodelnika za pomoč. Nadjamo se, da o tem se bo še več pisalo in zvedelo. Prusko in Nemško Nemški deržavni zbor je sprejel tisto zvezo s Švico, Avstrijo in Italijo. — Pruski deželni zbor si je med seboj v laseh zarad nove šolske postave, ki ima biti verska. Središče in konservativci branijo na vso moč versko šolo; tako imenovani liberalci iprostomišljakii vero čertijo, kakor tudi drugod. Toda sovražniki poslednjič ne bodo nič opravili, ker sedanji nemški cesar, kultusminister grof Zedlitz in kancelar gr. Kaprivi delajo junaško za versko šolo, ter jasno spoznajo in pričajo, da verski nauk se more le samo v verski šoli prav učiti. Kaprivi je one dni. očitno rekel, da tu se ravna le za vero ali pa za nevero. Levičarji so pri teh besedah strašno bučali, toda Kaprivi ni mož, da bi se dal z ropotanjem v kozji rog vgnati. Bavarsko. Kakor je kultusminister Miiller naznanil, imajo oo. redemtoristi ali ligorijanci, ki so bili o svojem času po zmoti pregnani, zdaj upanje, da se bodo vernih na Bavarsko. Ogersko. Pri volitvah one dni je bil taki hrup po Madjarskem, da je blizo 300 mest in vasi'dobilo vojake v stanovanja in še ni bilo brez pobijanja. Počenjanje liberaluhov je tega krivo, ker po vsaki ceni hočejo na kermilu biti. Dunaj. (Sad brezvčrstva.) Kam pridervi človeka zapuščenje vere in verskega življenja, priča pravda zoper morivce kerščenic na Dunaju, ki se je snovala one dni. Strahoviti morivski zveri sta Franc Schneider in njegova žena Rozala. Gerših in pošast-niših ljudi ni bilo kmalo pred sodnijo. Franc Schneider je bil zatožen treh umorsko-roparskih hudobij, njegova žena pa, da je v dveh slučajih moriti pomagala. Uboge žertve so bile dekle, kerščenice, ki sta jih ta tiger in tigrinja izvabljala iz Dunaja; češ, da jim bodeta službo preskerbela, sta jih pa v gozde po okolici speljala, umorila in oropala. Eno moritev je Franc Schneider doveršil sam, pri druzih dveh je pomagala babura. ker je dekletoma roke deržala. ko ju je Schneider davil. Te hudobije so se zgodile poslednje poletje. Veliko deklet je tej strahoti le s tem odšlo, ker so vselej morale zaboj precej seboj vzeti, ali pa ker so bile prerevno oblečene in tDlovaja nista slutila, da bi mogla kaj dosti priropati. Mož je slednjič pred sodnijo priznal hudobijo, žena pa je terdovratno tajila in vse zadolženje z vračala le na njega, Sodnija je ob;i obsodila k smerti na vislice. Med umorjenimi je bilo tudi dekle Kleinrath Ko so bile priče zasliševane, se je v sodniji pokazal grozen prizor: prinesli so namreč v sobano zabojček uboge dekline, v kterem je med drugimi malovred-nostmi bila škatlja in v skatlji glava tčepinja in lasni čopek dekline, ki je svojo lahkovernost plačala z lastnim življenjem. Poklicana mati umorjenke je spoznala in pričala, da je vse to od njene hčere. Z derhtajočimi rokami je vzela v roke obleko in gledala rumene lase svojega umorjenega otroka, ter potem izrekla svoje pričevanje. Poslednjičje prosila sodnijo. če bi smela lasni čopek svoje hčere za spomin domu vzeti. Vsi pričujoči so bili pri teh besedah globoko pretreseni, in predsednik ji je obljubil, da o svojem času bo to in vse drugo domu dobila. — Le ko svarilo mladim osebam pred nevarnostmi smo to grozno dogodbo posneli po „Sonntagsblattu " „Danica* sicer nima navade vsih pošastnih reči naznanjati. Pišejo namreč tudi še o druzih — dušnih in telesnih roparjih ob enem, ki nevedne dekline speljujejo skrivaj na tuje, v druge dežele, n. pr. skoz Ogersko na Turško itd. in obetajo jim kdo ve kako srečo; toda vse obetanje se izide v dušne in telesne mesnice. Torej varite se! še tudi doma slednjič ni brez tacih roparjev — saj dušnih, ki z lažnjivitni obljubami ubogim, nepremišljenim deklinam nakop ljejo naj grozniši nesreče. Torej: bežite pred zapeljivci bolj kot pred kugo in influenco: za svojimi sladkimi besedami skrivajo smertni strup. Kdor je zavergel vero in strah božji, tacega se bojte bolj kakor tigra in volka! I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec februvarij (svečan). a) Glavni namen: Spoštovanje božjih namestnikov. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.j Za papežem, najvišjim pastirjem neumerjočih duš, znašajo svojo jezo sovražniki teh duš nad druge od sv. Duha postavljene pastirje Cerkve božje, nad škofe in mašnike. Saj je eden vodnikov teh brezbož-nikov, katerega imenujejo s priimkom: veliki, jedini, v sicer prav katoliški deželi pred par leti javno rekel: Duhovnik, ta je naš sovražnik! Sovražnik jim je potem tudi vsak vladar, ki pri-pozna, da je po milosti Božji to kar je, ki tudi kot knez ve, da je po zakramentu sv. kersta pred vsem in za vse odgovoren Jezusu Kristusu, Kralju kraljev in Gospodarju gospodarjev. Sovražna jim je družina s svojimi od Boga v serce zapisanimi postavami in od Boga postavljenimi neoskrunljivimi predstojniki, očetoin m materjo. < >ni kažejo na videz, kakor da bi nič slabega ne nameravali, v resnici pa z zlobnim preudarkom človeško družinsko življenje po tisočerih knjigah in spisih kot jednako z živalstvom, in nasprotno čast»'' divje živalsko življenje z imeni, človeškim razmeram lastnimi, da bi tem preje vso sveto spoštljivost in blagi strah uničili. Sovražniki so jim slednjič tudi vsi višji, vradnijski in stanovski predstojniki, gospo darji. tovarnarji in delod tjavci. Po njih niuku so vsi le prosti, jednaki bratje, če pa gledamo na učinek in na sad tega krivega nauka, potem je vse le trinog in suženj, zatiravec in zatirane«:, ki so prav za prav vsi jenaki. le da imajo pervi nekaj ve"- moči in oblasti in da se derznejo to tu Ji -sebi v prid obračati. V ravno tistem rero neprenehoma ponavljanim opominom, tesno z lružimo s svojimi od Boga postavljenimi pastirji, škofi in mašniki. in se tudi vsaki dragi postavni oblasti pod-veržemo in jo kot namestnico Božjo d »stojno spoštujemo, pripravljeni v vsem služiti in pokorni biti v tem. kar ni zoper božjo postavo: kajti si-vr naj velja: Bogu moramo bolj pokorni biti. kakor ljudem Posebno je treba v serce mladini nasproti vladajoči nepokorščini in rauzdan«jsti vcepiti red in pokorščino, spoštljivost do vsake postavne oblasti, spoštovanje starišev, ljubezen do sladkegi jarma kerščanskega hišnega reda. spoštovanje in ljubezen do matere vseh, do sv. Cerkve. Vsemu svetu pa je razodel Leon XIII v sv«)ji zadnji okrožni« i o «lelavskem vprašanju, da je sv. Cerkev edina, ki za more v sercih spoštovanje vsake postavne oblasti obn«jviti in k vsestranskemu spolnjevanju vseh dolžnosti siliti, katera edina tudi zamore «lati delavcem in vsej človeški družbi zaželjeni mir. katerega je prineslo na svet serce včlovečenega Boga vsem ljudem, ki so dobre volje. Molimo torej, kakor nas apostelj opominja, za vse ljudi, za kralje in vse. ki opravljajo kako službo ali dostojanstvo, da bodemo mogli mirno in tiho živeti v vsi pobožnosti in čistosti. Kajti tako je prav in dopadljivo pred Bogom, našim Odrešenikom. ki hoče, da se vsi ljudje izveličajo in k spoznanju resnice pridejo. Glavni namen za mesec sušeč (inarcij.i Kerščanska druži n$l:>i navada jutranje in rtčeme molitve. b) Posebni nameni: 18. S. Flavijan. Spoznanje in izverševanje volilne dolžnosti. Zatiranje pijančevanja in pospeševanje družb treznosti, liolnišnice in ubožniee. 11». S. Gabio. Zaupni možje katoliških ljudstev. Duhovni in redovniki v veliki nevarnosti. Z delom preobloženi predboritelji za dobro stvar. i«». S. EvheriJ. Vestno spolnovanje cerkvenih zapovedi in r»-dpolnjenje pravičnih želj bogaboječili starišev. 21. S. German. Fničenje prostomavtarstva. zlasti v Italiji. Duhovnov živa gor»čno>t za ¡zveličan je duš. Šolsko vprašanje. V/uojm* zadeve. 22. S.Petra stol v Antiohiji. Sv. Oče in rimsko vprašanje. Katoliški «lijaki na proteslanških gimnazijah. 2:;. Terpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pospe-š« vari;«- |»olH»žn«»>ii -v. k riževega pota. Mirno rešenje najsilnejših i« tlanji!i vprašanj. Tovarne. 2i. S. Peter Damijan. Dvomljivo stanje južne Amerike. /!a-ti r.razihje. Zopet no pridobljen je že zdavno izgubljenega duš-n**!ra miru. i Kone« nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serea. V molitev priporočeni: Na Milostljive priprošnje N. Ij. (j. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. lleriiiai iobr. Holaus 1. r. Iz rimskega Martirologija- Stirnajstega inal. travna t aprila t. V Himu S. A niče t. papež in mučenec, kije o preganjanji Marka Avrelija Antonina in Lucija Veri-ja dosegel palmo mučenstva. V Afriki je ta dan blaženi Mapalik s premnogimi drugimi bil usmerten za sv. vero, ter so vsi dosegli mučeniško krono. Ravno tam sta umerla za sv. vero ss. Fortunat in Marci j an. V Antijohiji sta za Kristusa življenje dala s. Peter dijakon, in s. Hermogen. njegov služabnik. V Kordovi na Španjskem so bili z mučenstvoin venčani: s. Elija mašnik. s. Pavel in s. Izidor, pušavnika. V Vieni na Francoskem s. Pantagat, škof. V Cisterciju na Francoskem s. opat Štefan; ta je pervi stanoval v samoti z imenom Cistercišče, in je z veseljem sprejel s. Bernarda in njegove tovarše; ki so prišli k njemu v samoto vadit se v svetem življenji. Med drugimi je znamenit ravno ta dan s Robert, spoznavalec. vstanovnik in pervi opat samostana „Časa Dei* (hiša Božja) v klaromonški škotiji na Francoskem. Vsaki dan je še veliko druzih mučencev, spo-znovalcev, svetih devic, služabnikov in služabnic Božjih, ki so po raznih potih in načinih zaslužili češčenje na zemlji in večno čast v nebesih. Dobrotni darovi. Z» dijaško mizo: i'., g. župnik Jan. Virant 1 gl. — C. g. župnik J. Podboj 5 gl. — «Ministro pro mensa» 12. gl. — H. 50. kr. A. SI. 2. gl. — Č. g. župnik J. Keršič 2 gl. — Iz Pre-serja 2 gl. — (I. g. (i. J. 1 gl. Z« sr. Ihtiiistro: C. g. Martin Toinee. župnik v Suhorji, o. gl. I d je in dobrotniki poč. g. S. Zr.pan-u kat. v škotji l.oki 110 gl. — Z Jesenic* 10 gl. po č. g. župniku. — ('.. g. Avg. Šinkovec. kapela n v Žužembregu. Ho gld. Za usmi/j gl. Z< .>•/-. Or.fo: ('.. g. župnik J. Keršič 2 vel. terdnjaka. — C. g. župnik Jan. Virant :i gl. — Iz. Preserja 1 gld. Z/ r gld. Z« razširjanje ur. rere: Ldje in dobrotniki po č. g. S. Zupanu kat. v škotji Loki 70 gld. Zi rerl.ee sr. Jožeta r 1'rjnfora r Bosni: (i. J. Klemen v Hudolfovem 5 gld. Iz Preserja 1 gld. Z/ (>o. Trap i ste r MarianhiHn: Iz Novega mesta po mil. gospodu prostu Petru I rhu lil gld. ol) kr. Z/ misijam-: <",. farni vrad v Zavratcu 2 gl. 95 kr. Zi otlpraro sužen jutra: Kara (ioriče po č. g. župniku 10 gld. Za pof/ort lce r liakitnikn: Kara (ioriče po č. g. župniku ti. Jakeljnu S gld. Z/ bratorščino Saše ljube ('Oxpe: Frančiška P. 1 gld. Z/ bratovše. S. ¡i. T.: Iz Preserja 1 gld. Pt>ifovori : J. H. v J.: Vaša hvaležnost do dobr. M. J. kaže lepo seree; vender osebne (privatne; zadeve kaže le osebno opraviti. —