Št. 94.
V Gorici, dne 17. avgusta 1901.
Tečaj XXXI.
Iahija trikrat aa tedea t Šestih iidanjlh, in
sic-jr: vsak torek, četrtek in soboto, ijutranje i* danje opoldne, vežemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto   ....... 13 K 20 h, ali gld. 6*60
polieta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta.......3 , 40 „   ,    ,    1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema Ittpftvrrift«* ^-6osposki^4iliou.™J3P štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabrigek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oc 9. do 12. uro. N» naročita brez doposlane naročnin* ga ne oziramo.
„PBIM0BEC" ismaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča* in «Prjmojj§c».s,e prodajata v Gorici v to-bakanii 8chwarz v Bolšld ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trata v tobakarni Lavrenčič na trgu deli* Caserma is Pipan v ulici Ponte delit Fabbra.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorici v I. nadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11.
Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacija in druge reči, katere ne spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj            -----
upravniStvu.
pošiljajo le
(Večerno izdanje.)
Odgovorni urednik in izdajitelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
Oglasi Ifi poslanlae
•e računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ' i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica.
„6orlSka Tiskarna44 A. flabricek tiska in zalaga razen «Soče» in <Primorca» Se-Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. —, Oglasi 7 »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vistioa.
.cGor. Tiskarna*A. GafarSŽek (odgov. Iv. MeljaVeč) tiska ih žal.
Po deželnem zboru.
IV.
Gregorčičeve! so igrali v prekinje-nom zasedanju deželnega zbora ne preveč lepo vlogo. To tudi drugače no more biti, ako pomislimo, da visi nad njimi kakor Damoklejev meč pogodba dr. Gregorčiča z dr. Pajerjem, vsled česar imajo v glavnem vezane roke, po drugi strani jim stiska srce skrb, da utegnejo izgubiti mandate, ker naše reči se zasukavajo v neprilog klerikalni stranki, in tretjič pa.jih boli navzočnost dr. Turne v dež. zboru, ki stoji tam kakor na predstraži za našo svete pravice, in se radi tega ne počutijo med seboj tako »po domaČe«, kakor bi radi.
Ne rečemo, da ni prišlo tudi od strani GregorČičevcev nekaj umestnih interpolacij in predlogov, ali to jo tako malo in omejeno, sestavljeno pod gotovimi oziri, da so s predlogi in interpelacijami naše stranke niti primerjati no da. In kar so drugače gospodje »kavči« posegali v debato, jo bilo z malimi izjemami tako, da je kazalo ali nevednost ali pa »prefriganost«.
Le spomnimo so slučaja, ko jo bilo govora o peticiji kat. politlškega društva v Bovcu za promembo volilnoga reda. Takrat jo vstal *prefrigani« Sempaski župnik-župan Grča ter predlagal, da dež. zbor nsj naroči pravnemu odseku, da Se v tem zasedanju poroča o volilnem redu za trge, namreč ugodi naj se le uiii točki, ki zahteva, da naj bodo vsi trgi vsak zase volišče. »Prefriganec« je vedel dobro, da ne gre, trgati iz cele predloge le en koSček, vedel je, da to ne more bili sprejeto v zbornici, in ako bi tudi bilo, da ne dobi veljavnega po-trjila, dokler se ne reši cela zadeva vkupe, ker tako potrjilo bi bila parlamentarna anomalija, ali vseeno je stavil tisti predlog. Prav »prefrigano«, češ, tako zmešamo nekoliko mnenja po naših trgih, ki niso klerikalni, in če bo le mogoče, udarimo izdatno po dr. Turni. Gg. Čitatelji vedo, kako perfidno so zasukavali vso reč proti   dr.  Turni, aH
naši trgi jun niso šli na liraanice, marveč so razumeli vso reč pravilno, kakor jo je treba razumeti.
Mi smo govorili jasno o tem kakor tudi o splošni volilni pravici. Klerikalcem je za tako pravico le v toliko, da bi — kakor na Kranjskem — neukim ljudem izpopolnjevali glasovnico s svojimi kandidati ter jih potem gnali, kakor poslušne ovco, na volišče, oddat glasovnico »za vero«, katera jo v nevarnosti ! Tako razumejo klorikalci splošno volilno pravico, in tako so jo na Kranjskem pri zadnjih državnozbor-skih volitvah dejanski izvrševali.
Skrajno »prefrigana« je bila tudi interpelacija posl. Grče do deželnega glavarja, da naj disciplinarno postopa proti dr. Turni radi nekoga govora o užitnim, »Prefriganec« pa so je osmešil ž njo tako korenito kakor s svojim »tičjinu predlogom. Tu sem naj postavimo še posl. B e r b u č a, kateremu ni bilo dano, priti dan s svojim poročilom o užitnini, in je radi toga, od jozo pihajo, šel ob prekinjonju h dožolnoga zbora. »Prefriganostk jo bilo dovolj tudi še drugje, ali izdala ni nič. Gg. so govorili zaman. Naši zavodni merodajni možje po deželi jim no verjamejo nič več, kar so pa tiče tistih njihovih pod« repnikov, jih jim pa radi prepuščamo. Naj jih le imajo; dober tok!   r —
Svojo nevednost, svojo neskrbnost, svojo malomarnost in 1 a h komisij e-nost pa so pokazali Gregorčičevci pri vprašanju o norišnici. Dr. Rojic je res govoril, ali branil je tako reč, za katero se ne more nikdo ogrtvati, namreč, da bi se zidali skup a j norišnica in bolnišnica. Vprašanje o norišnici smo v & Soči« že temeljito pretresli in povedali jasno in odkrito, kako naj se reši isto, da bo prav za našo deželo, da bo rešitev odgovarjala dejanskim potrebam. Dasi je bilo tudi na laški strani izven zbornice glasov, ki so se ujemali z na-našimi, je vendar prodrlo to, kar so hoteli laški poslanci, kateri se niso hoteli zameriti znanim laškim zdravniškim »peritom* in drugim činiteljem, kateri so naredili načrt za norišnico velike dežele ne pa tako male, kakor je naša.
Laški poslanci pa so se tudi kapricirali, da prodre njihov predlog, ker se drže trdno tega, da kar enkrat sprožijo, to morajo tudi dognati, četudi niso prav prepričani o neobhodni potrebi dotič-nega predloga. Na slovenski strani je bil res odpor proti nameri Lahov od napredno in od klerikalno strani. Ali kaj se jo zgodilo ? Dr. Rojic je pridigal in pridigal, inscenirali so celo mal ek-sodus, v drugo sejo pa so se vrnili Gregorčičevci skesani, in da dr. Rojic za svoje klepetanje le nekaj dobi, so mu vrgli v naročje kost, katera jo že oglodana. Tisti, ki so se izrekli za samo norišnico, tako grozno drago, povedo dr. Rojcu svoje jednako mnenje še enkrat, pa jo stvar rešena. Gregorčičevci torej so se nekoliko kuj aH, potem pa so se udali ponižno dr. Pajerju in laškim poslancem, češ: j a, j a, že mora biti tako prav, kakor hoče naš očka dr. Pajor in mogočni laški gospodje na nasprotni strani! Tu niso nič več mislili, marveč so kar lahkomišljeno glasovali za mnogo predrago norišnico.
Davkoplačevalci bo bodo pa za ušesi praskali in pomnili bodo v rodove leto 1901., v katerem so dobili s pomočjo slovenskih klerikalnih poslancev menda kot spomin na zaključek takratne seslotne dobe dož. zbora — velikansko norišnico, za katero treba šteti novce in zopet novce.
Tu je povzdigoval le dr. Turna, načelnik narodno - napredne stranke, svoj glas proti, lo on s* pristaši se je oziral na davkoplačevalce in na dejansko razmere, le naša stranka je ob priznanju naših veljakov po deželi postopala v tem vprašanju, kakor pritiče.
Lahi in naši klerikalci so storili nekaj nepremišljenega, tako tje v dan porabijo v omenjeno svrho tisočaice in tisočake, katere bi rabili veliko izdatneje drugje.
Ali ni naravnost v nebo vpijoča okoliščina, da se mora v zasedanju, v katerem se dovoli kar visoko nad i milijon kron za norišnico, urgirati poprej dovoljene podpore vinogradnikom "
Po eni strani torej se kmeta zanemarja, kadar treba dati, gre vse počasi, po drugi strani pa se jemlje iz njegovega žepa tisočake po nepotrebi.
Možje! Kdo bo še volil v bodoče take poslance? Dajte jim v jeseni odgovor, kakoršen z a-služijo.
DOPISI.
Iz Kobarida, 13. avg. (Poroka, — Razno.) — V ponedeljek se je poročil tn g. Fran Anderwald, trgovski knjigovodja in hišni posestnik v Ljubljani, z ljubeznivo gospico Minko Pignatarijevo, rodom iz Crnič, — Nevesta je hčerka vrlega rodoljuba, veleposestnika Ivana P. v Črničah, ki je umrl pred par leti v najlepši moški dobi, Zapustil je dva otroka: Minko In Ivana. -•-Tukajšnji posestnik in trgovec gosp. Simon DreSček je postal tudi udovec in združil je obe rodbini v jedno s tem, da je poročil vdovo Pignatarijevo. Gospod D r o S C o k jo postal ljubezniv in skrben drugi oče tudi Minki in Ivanu. - .Ljubljanski Sokol" je bil izletel lani 8. septembra v Vipavo; gosp, Andcrsvald je bil zastavonoša, g.Cna Minka pa je nastopila v narodni noSi. Zastavonoši je obvisc-lc srce na ljubki glavici naSe Minke, njej pa na čvrstem in ponosnem zastavonoši iz Ljubljane. In 12. t. m. je blagoslovil ko-bariski dekan to srčno zvezo, Bilo srečno! Na mnogaja Ijeta! Novoporočenca sta odpotovala danes v Italijo. Srečen povratek v našo belo Ljubljano!
Veselica naSe Čitalnice se utegne vrSiti 25. t. m., toda le ob lepem vremenu. Spored bo prav zanimiv, z večine kobariškega izvira. (Volarič, Carli,- Krilan). — Na isti dan je namenjen tudi ples na Idrskem. Najbolje bi bilo, da se odloži ta ples, ker veselice ni mogoče preložiti na poznejši čas. —Tako bo udeležba velika tudi iz Kobarida, drugače pa je ne bo.
Klerikalci imajo kandidatov za deželni zbor kakor gob po dežju.   Imenujeta se za
naš okraj tudi..... mladi notar Premru in
cerkljanski župan Kosmač! O jerum! Kar se tiče Premrla, moram povedati, da živi tu samo za svoje notarstvo ter je popolnoua osamljen. Jako dvomim, da bi se dal speljati na led take brezupne kandidature. Sicer pa prosta pot i njemu!
-  ta*
Qmo iradis?
Rcman.
Poljski spisal Henrik Sienkicwicz. — Poslovenil Podraveki.
(Dalje.)
»Rudečebradec se začenja igrati z menoj in z Vi-nicijem,« rede sam sebi, ko začuje znovič glas pljunke. »Domišljujem si, kaj on namerava! Hotel me je prestrašiti, poslavši mi svoj poziv po centuriju. Zvečer bodo vsi izpraševali stotnika, kako sem ga sprejel. Ne, ne! Ne napravim ti tako kmalu veselja, okrutni spak!
Vem, da na razžaljenje ne pozabiš in da me poguba ne mine, toda ako si misliš, da ti bom zrl proseče v oči, da zagledaš na mojem licu strah in pokorščino — pa se zelo motiš, t
»Cesar piše, gospodar: »Pridi, ako te je volja,« spregovori Eunika, »ali pojdeš ?c
»Kaj dobre volje sem in morem poslušati celo njegove stihe,« odgovori Petronj, »p* pojdem tim rajše, ker Vinicij ne more iti.«
Po končanem obedu so ga dobile kor običajno v roke sužnjice, ki so mu razčesale h e ter uredile gube na njegovi togi, in uro pozneje, : J kakor bog, je zapovedal sužnjem, naj ga odneso na Palatin. Že je bilo pozno, večer je bil tih in topel, mesec je svetel tako jasno, da so .lampadarji', korakajoči pred nosil« nicami, ugasnili baklje. Po ulicah med razvalinami so se pomikale cele tolpe pijanih ljudij, ozalšanih  z lo-
vorjem in bršfjanom, noseče v rokah mirte in lovorjeve veje, odtrgane na cesarskih vrtovih.
Obilica žita in nadeje v velike igre so napolnila srce množice z veseljem. Ponekje so popevali pesmi, proslavljajoče .božansko noč', in večkrat so morali sužnji zahtevati prostora za ,plemenitega Petronija', in množica se je hipoma umaknila ter poveličevala svojega ljubljenca.
Petronij je mislil na Vinieija ter se čudil, da ni dobil od njega nobene vesti. Bil je epikurejec in egoist, toda nahajajoč se v dotiki s Pavlom iz Tarso in z Vinicijem ter Čujoč vsaki dan o kristijanih, se je sam nekoliko spremenil, dasi sam za to ni vedel. Od njih je zapihal tudi zanj nekak veter, ki je zanesel v njegovo dušo nepoznano seme. Razun njegove osebe so ga jeli zanimati tudi drugi ljudje, in Viniciju je bil še posebej naklonjen, ker je že za njegovega de-tinstva zelo ljubil njegovo mater, svojo sestro, ter je sedaj, ko se je tolikanj pobrinil za njegove zadeve, zasledoval v njih nekako tragedijo.
Ni pa še izgubljal nadeje, da je Vinicij prestrigel pretorijance ter zbežal z Ligijo, ali da jo je v skrajnem slučaju vsaj ubranil. Toda rajše bi bil imel, da je vedel vse zanesljivo, ker je slutil, da bo moral odgovarjati na razua vprašanja, na katera bo pa lože odgovarjal, ako bo na to pripravljen.
ObstavŠi pred Tiberijevo palačo, stopi iz nosilnic in čez nekaj časa vstopi v atrij, ki je bil že skoro poln augustijaneev.                                                         .
Včerajšnji njegovi prijatelji, dasi so se čudih, da je bil pozvan, so se mu še bojazljivo umikali, toda on se je kretal med njimi zal, prost, malomaren in tako samozavesten, kakor da bi mogel deliti milosti. Nekateri, zagledavši ga,  so bili vznemirjeni, Češ, če
mar ni bilo prezgodaj, kazati mu malomarnost. Cesar se je delal, kakor bf ga ne bil videl, ter ni ničesar odvrnil na njegov poklon, češ, da je zatopljen v razgovor. Zato pa se mu približa Tigelin t r mč* *
»Dober večer, arbiter eie^antnosti! Ali še zmerom trdiš, da kristijanje niso sežgali Rima?«
Petronij skomigne z rameni in poklepavši ga kot oproščenca po ledjih odgovcrf :
»Ti veš tako dobro kakor jaz, kaj se o tem splošno misli.«
»Ne smem se kosati s tvojo modrostjo.«
»Imaš nekoliko prav, ker bi sedaj, ko nam cesar
S redita novo pesem, ne mogel kričati kakor pav, marveč i imel povedati nekaj primernega.«
Tigelin se vgrizne v ustnice. Njemu ni bilo ljubo, da se je cesar odločil, prečitati danes novo pesenu kajti tu se je odpiralo polje, na katerem se nj mogel kosati s Petronijem. Nero pa je med čitanjem proti svoji volji in po svoji stari navadi gledal Petronija, da bi čital sodbo raz njegovo lice. Petronij gaje pozorno slušal, dvigaje kvišku obrvi, semtertje kimajo z glavo, kakor bi hotel pokazati, da ga pozorno posluša. Na to je jedno hvalil, drugo grajal, žoleč, da se popravijo ali izbrišejo nekateri stihi. Nero sam je čutil, da je vsem drugim ob pohvali bila mar samo njih lastna oseba in da jedini Petronij ceni poezijo radi same poezije, da jo on jedini razume, in ako kaj pohvali, da so ti stihi v resnici vredni pohvale. Radi tega se je začel ž njim razgovarjati in prepirati se, in ko je Petronij konečno dvomil o pri-ličnosti nekega izraza, reče mu:
»Pri koncu pesmi razvidiš, čemu sem rabil ta izraz.«
(Da\je pride.)
Na Ma*ajurju sezidajo stolp in poleg malo kapelico. To izvrši neka cerkvena družba v Italiji. Priprave vodijo trije duhovniki sosednje beneške Slovenije. — To bo krasno zavetišče hribolazcem vrh našega Matajurja. Stalo bo menda 20.000 lir. Tako tu govorč, zanesljivih podatkov pa nimam.
Cul sem, da je g. Lapanja vrnil »Sočo* z nekimi opazkami .... Ali je res ne bo čital? Dvomim! — Kobaridci, nikdo naj mu je ne posodi. Tega načela naj se držž somišljeniki tudi drugod.
Naš dekan se izogiblje politike v cerkvi, ne tako mladi kaplan, ki kaj rad zabavlja proti .Soči", če tudi večinoma le od daleč. — Svetujem gosp. Cirilu, naj si raje ogleda neke račune v »Sočinem" upravništvu. Poravnati treba okroglih 500 gld.{ sicer bo hudič preveč vesel.   To, to, ne pa zabav-
ljanjrt ^ G^-----------------------------------------
BanjSice, 14. avg. 1901. — Veliko se je govorilo, pisalo in ukvarjalo z našo podrto cerkvijo, katera je že 5 mesecev zaprta. Ves čas v teku peterih mesecev smo bili pred cerkvijo pri maši, v malem ozkem žagradu se je opravljala presv. daritev, tamkaj se je shranjevalo vse potrebno, kar se je za silo rabilo, kajti cerkvenega praga ni smel prestopiti nihče. Ljudstvo se je dolgo časa puntalo in branilo, popraviti cerkev, a konečno se je vendar umečilo, videč, da pred cerkvijo se prati, peči in zmrzovati, da iz te moke ne bo kruha! Nebroj trpkih besed iz ust kurata jih je presenetilo, da so se zjedinili cerkev dostojno popraviti, kajti vsako nedeljo je gosp. kurat besnel na lipi, da se je kar tresla.
Dne 6. avgusta se je volil v starešin-stveni seji nov skladovni, konkurenčni odbor, kajti stari odbor je bil odstopil vsled ne-sporazumljenja z županstvom. V novi odbor, obstoječ iz peterih udov, je voijen tudi gosp. kurat. V nedeljo dne 11. t. m. je volil sklad, odbor predsednika. V seji istega dne se je sklenilo, cerkev nekoliko povišati in podaljšati, zategadelj bo treba podreti cel prezbi-terij in žagr&d, kar bode stalo pa mnogo truda in denarja, vsled tega je dovoHl preč. ordi-narjat v Gorici 1000 K kot prispevek iz cerkvene blagajnice za popravilo cerkve. Cerkev si sme denar na »Monte di Pieta" izposoditi. V zadnji starešinstveni seji se je prevdarilo prispevek od občine 500 K, dalje robote, kamenje, pesek za zidanje. Sodnega peska za gladenje zida in oboka imamo dovolj, kajti vsak hišni gospodar ga je' prinesel 1 mernik (kabznaink). Župan Savlč je dovolil na svojem zemljišči kopati pesek za zidanje, Madon je dovolil na svojem kamenje kopati. Zidanje se mora pričeti brzo, kajti pri nas začne zgodaj brit! m žvižgati, v jesenskem vremenu pa je zidanje pri nas nemogoče, kajti vso opeko in kamenje bi zidarju iz rok veter odnesel. Župan in gospod kurat sta se veliko trudila, predno sta ljudi združila k popravilu cerkve. Pa pravijo: »komande ni"! Komanda je, a je niso hoteli poslušati 1 Nekateri so godrnjali, češ, poča-kajmo drage komande, drugega župana, dragega kurata, drugega učitelja, potem cerkev popravimo, ali vse zastonj, Blaž ni miroval, dokler ni svojega namena dosegel, to kar je želel, namreč, da bi cerkev letos popravili! Dne 20. avg. t. 1. bodemo imeli na Banjšicah volitev 3 mož v starešinstvo. Dolenjci so rekurirali proti volitvam. Edno leto smo čakali rekurzove rešitve. Nekateri se nadejajo, da pade isti dan na pozorišči i stari župan Savlč, a motijo se, kajti naš mnogo zaslužni župan Savlč je v obče priljubljen mož v občini, on je mož beseda, kar reče, je kakor pribite, in le čudež bi se zgodit, ako bi se želja istih, ki bi tudi radi županili in tajnikovali, posrečila. Sedanji župan, previden mož, naprednjak, pridobil nam je pošlo, cesto, i. t. d., izvrstno posipa poti v primeri z drugimi, on napravi vse, a z zelo manj ko mogoče malimi stroški, ker ve, kje tičimo. Britka izguba bi nas torej zadela, ako izpustimo iz svoje srede moža, ki deluje neumorno za naš blagor.
Podlesčan. Z Vrta prt St. VISkt gori.*) — Pred nedolgim časom je prinesel .Primorski List" ali bolje »Prismojenec* celo vrsto laži in obrekovanj na rovaš naprednjakov na Št. Viški gori. Ta obskurni listič je romal na povelje nunčevo od tercijalke do tercijalke, da je postal naposled tako umazan kakor one same. Ti ljudje nosijo glave po koncu a svojih nog ne morejo vlačiti zi telesom, kakor bi
•) Ta dopis smo prijeli iz kmečkih rok; le nekaj beaed smo popravilu
bili od Burov potolčeni. Ta podrepnjaška banda ne vidi bruna v svojih očeh. Na dolgo in široko nočem popisovati slabosti naših klerikalcev, da se kdo naših vrlih naprednjakov ne pohujša, pač pa hočem na župnikove Iju-beznjivosti raz leče, da oni, kateri so pred cerkvijo ostali, so vsi nečistniki, tatovi, pijanci itd„ prav na kratko odgovoriti. Res je sicer, da je sedelo nekaj mož in fantov pred cerkvijo, da odpočijejo trud celega tedna; v cerkvi nimajo kam sesti, saj so vsi stoli (klopi) od naših klepetavih, priliznjenih, hinavskih in lačnih tercijalk zasedene.
Gospod župnik! Ali se več ne spominjate, kaj je ljudstvo govorilo o Vašem čudežu? Ali mar hočete, da natančno pojasnim svetu celo zadevo, da bo strmel in se čudil? Ali Se dosedaj ne veste, dasi imate cel »škrbasti parlament* na razpolago, ki Vam vsaki najmanjši do„odljai prinese, daje vendar le oni človek največji nečistnik, kateri je poleg altarja najbližje stal. Svetujemo pa Vam in mežnarju, da pomedeta najprej pred svojim pragom ter šele potem lopnita po nas grešnih naprednjakih. Mežnar zna prav dobro zabavljati in udrihati po nas naprednjakih na komando učenika, a ko je čas bire, tačas je naša pšenica, ajda, maslo itd. dobro. Z vso pravico smemo zahtevati od teh ljudij, da spolnijo najprej svoje dolžnosti ter da drže jezik za zobmi, sicer jim ob biri lahko pokažemo vrata. Sramotili so tudi naše napredno »Kmetijsko bralno društvo", katero je prevzelo prevzvišeno nalogo, ude poučevati ter jih preskrbovati z drevesi. Da je to društvo prepotrebno, kaže število članov drugega leta društvenega obstanka; društvo šteje nad 70 članov. Ali ni to za nas hribovce veliko število ?
Le zabavljajte ter metajte nam polena pod noge, saj duha časa ne vstavite, ker on se vsak dan bolj odločno pojavlja v našem kmečkem ljudstvu. Naprej hočemo in ne nazaj, to si dobro zapomnite, vi zapeljani »črnuhi*. Držimo se gesla: Kmet s kmetom, gospod z gospodom.           Kmet.
Pllskoriea, dne 13. avgusta. — Slavno uredništvo »Soče* I — Prosim, da sprejmete par vrstic v Svoj cenjeni list kot znak, da še živimo. Včeraj, to je 12. t. m., je bila po našem Krasu nevihta. Bliskalo, gromelo in treskalo je, da je bila groza. Treščilo je v eno hišo, kjer so bile 3 osebe ravnu . kuhinji, gospodar, žena in hči. Vse tri osebe je vrglo ob tla, da so šele črez nekaj časa prišle k zavesti. Gospodinja je bila najdalje v nezavesti, in ko se je zavedla, so jo nesli ' v posteljo, kjer še zdaj leži, vendar je upanje, da okreva. •
Ko se je zvedela strašna novica, so hiteli ljudje skupaj, da vidijo na licu mesta, kaj se je zgodilo. Komentovali so vsak svoje mnenje o streli, in izražali sočutje prestrašeni rodbini. Med temi radovedneži je bil tudi neki mož, ki se je prav nedostojno izrazil. Povedati moram, da je - bližini tega nesrečnega kraja tudi bralna soba našega društva, in ko je omenjeni mož šel mimo, je rekel, da je strela bila namenjena v to hišo, kjer je bralna soba, a da je vdarila pa v uno hišo. Ako bi bile to besede kake nerazsodne ženice, naj bi že bilo. Ali to od moža, ki je oče dveh menihov in ene nune, to je vse kaj drugega, in on je po vrhu še steber klerikalcev, ki so z eno nogo že v nebesih. Glejte, taki so sadovi „Prim. Lista* i Ako bi rad priklical strele na moža, oziroma hišo njegovo, ki je dal sobo bral. društvu, to pač kaže njegovo klerikalno srce. Gospodar omenjene sobe, kakor tudi vsa družina, se vede povsem dostojno, da ni kaj kritiko-vati. Ako pa želite društvu kaj takega, tudi kaže njegov dušni položaj. Prašamo ga, kaj je društvo komu zalega storilo ? Navedite J le en slučaj, ki bi bil le najmanjše graje l vreden. Pomisli naj, da, ko bi Bog hotel ' grešnike koj kaznovati, ali bi ne bil tudi on kaznovan že radi predolgega jezika? Saj o vsakem ve njegov jezik kaj povedati. In kako smešen je v kritikah! Kar predpoldne hvali, popoldne že graja, sploh pa se vede kakor petelin na strehi.
No, vse to bi bilo izostalo, da se ni o društvu tudi že prej surovo izražal. Le poglejte, kako mu škriplje tistih par zobcev, kadar o društvu govori. Društveniki smo vsi dobri kiistijani, morda boljši od njega! Vsaj strel ne kličemo na nobenega.
Ako ste na društvo jezen, da se ne strinja s Perinčičevanjem v Pliskovici, saj Perinčičevanja smo vsi siti, kterega nas Eminenca kmalu reši. Drugega ne rečemo, nego moža priporočamo  v molitev g. okrog
»Prim. Lista", kateri mu je že vso pamet zmešal. Pa tudi menihom ga priporočamo v molitev, saj sta mu dva v najbližjem sorodstvu.
Nekdo, ki se strele boji.
Iz Št. Andreža. — Zadnji krivoverski .Primorski List* piše tudi nekaj o misijonu! Vidi se, da oni dopisnik Istega dopisa ima mnogo laži v svojem požrešnem širokem klerikalnem želodcu. Zato jih je nekaj izbutal v ,Prismojencu". Z dolgimi nogami in širokimi usti pripoveduje, kako ogromna je udeležba pri misijonu. Resnica pa je, da je udeležba domačinov jako pičla, posebno pri jutranjih govorih, kajti ljudje so preveč z delom obloženi.
Dopisnik v »Prismojencu" obžaluje, da se dobe v Št. Andrežu take Ijultke, ki aSoči* dopisujejo. Zato se je dopisnik spravil na mojo osebo in me imenuje s polnim imenom, da sem jaz pisal oni članek v »Soči" o svetem misijonu.*) Evo sad sv. misijona, kako je to klerikalno šepasto revče vže vsega-vedno. Pozor, torej »liberalci!* Pripoveduje tudi, da sem se jaz v imenu narodno - napredne stranke (Kdo me je pa pooblastil?) že pred misijonom repenčil po občini, da misijon ni potreben, in da v imenu naprednjakov proti misijonu protestujem, ter da sem šel tudi h kuratu in da sem v imenu narodno-napredne stranke zahteval, da se misijon vstavi.
G. dopisnik v klerikalni lažnjivi koži, imate li zato potrebnih dokazov? Odkod imate dokaz, da sem jaz pisal oni dopis v zadnji »Soči"? Odkod imate dokaz, da sem jaz že pred misijonom govoril po občini proti misijonu? Odkod imate dokaz, da sem šel jaz h g. kuratu, da se misijon vstavi, v imenu narodno - napredne stranke ?!
Da sem šel h g. kuratu, to je res, ali sem šel le po svojem opravilu zaradi pogreba moje pokojne hčerke, ter do istega dneva nisem ničesar o sv. misijonu vedel. Isti dan, to je 2. avgusta, mi je sam g. kurat povedal, da se prihodnjo nedeljo začnejo govori sv. misijona. Jaz pa nisem ničesar pro-testoval proti misijonu, ampak še celo g. kuratu rekel, da misijon je v Št. Andrežu jako potreben, ali da malo sadu obrodi, kajti jaz poznam predobro svoje sovaščane. Da bi se Št. Anderžci »poboljšali", treba jim pokazati živega na debeli verigi privezanega hudiča, posebno pa dopisniku rP, ano-jenca". Kaj sva še z g. kuratom govorila, ~ potrudite še do njega, naj vam pove, ker jaz ne morem vsega napisati.
Preden skončujem, pa zahtevam od onega dopisnika v krivoverskem »Primorskem Listu", da mi v 14 dneh popolnoma dokaže, kar je pisal, ako tega ne stori, se vidiva drugje.
Andrej Zavadlav.
*) Potijujemo, da gosp. Zavadlav ni pisal one vesli v .Soči* in tudi ne stoji ž njo v nikaki dotiki. Uredništvo.
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Davčni oficijal gosp. Andrej K a v s v Pulju je premeščen v Gorico. — Gosp. dr. Andrej Lisjak je odpotoval ter se  vrne zopet v  Gorico   dne 7.
Članom, Izpraševalne komisije za
ljudske in meščanske šole v Gorici so imenovani gg. ravnatelj Štef. Križnic predsednikom, prof. Viktor B e ž e k namestnikom, člani pa so gg.: prof. Anton Š a n t e 1, Ferd. Seidl, Ant. Fras, Ant. Gvaiz, dr. Fr. Kos, Pij Babuder, Aleks. Gioseffi; vadnični učitelj Karol Travan in okr, šol. nadzornik Finžger.
Deželni zbor goriški bo otvorjen zopet, kakor se čuje, okoli srede septembra, najbrže v , obi od 15.—20. na kratko zasedanje. Potem bo deželni zbor razpuščen, in nove volitve utegnejo biti ali koncem oktobra ali verjetneje začetkom novembra.
Tečaj za knJlgOTodstvo, jednostavno in dvojno, trg. dopisovanje itd. se odpre v prvi polovici meseca septembra. Oglasiti se je do 1. septembra v naši »Goriški Tiskarni*. Dasi se je oglasilo že lepo število udeležencev, je pričakovati vendar, da se število istih pomnoži, vsled česar se določi toliko nižja raesečnina. Zadnjič smo povedali, da se je oglasila za pouk tudi jedna dama. Radi tega opozarjamo, da je tak pouk potreben tudi blagajničarkam ter drugim uslužbenkam v trgovinah in obrtih kakor tudi pride prav pri vsakem večjem gospodinjstvu.
Torej upamo, da nikdo prizadetih ne zamudi te ugodne prilike, poslužiti se poduka v trgovinski stroki.
Zarod gluhonemih v Gorici. — V torek so zaključili na tem dobrodelnem zavodu šolsko leto ter se je vršila preskušnja ob zaključku od 9. ure do čez poldne. V dvorani se je bilo nabralo premnogo odlič-
nega občinstva, predsedoval je preskušnji deželni glavar vit. dr. Pajer, navzoč je bil tudiEm. kardinal, dež. odbornik dr. Ver-zegnassi, kanonik in dekan Se dej itd. Najprej je izpraševal gojence vodja zavoda Miroslav Lenardig verstvo. Učenci so vsi povoljno odgovarjali. Potem je sledilo uči-teljstvo. Izvrstno so govorili gojenci prvega razreda pod učiteljico g.čno Berlotovo. Tudi v drugem razredu so se sponesli dobro, prav posebne hvale vredno pa so govorili gojenci tretjega razreda pod učiteljem R u-dežem ,er povedali, da so se tudi naučili dovolj iz tistih predmetov, katere potrebujejo za življenje, kakor zemljepis, zgodovina itd. Lepo so odgovarjali zlasti iz zgodovine. Pohvale so vredni tudi gojenci prvega italijanskega razreda pod učiteljico Sommariva, na sploh pa je treba povdarjati, da so se slovenski gojenci veliko bolje obnesli nego italijanski. Slovenski gojenci so govorili dokaj razumljivo, od italijanskih pa je bilo le težko koga razumeti. To bi bili morali citati tudi v italijanskih časopisih, ako bi poročevalci poročali nepristransko resnico.
Koncem preskušnje je bila telovadba. Slovenske gojenke pod vodstvom g.čne Ber-Iotove so telovadile prav lepo, ravno tako italijanske pod učiteljico Mosettig. Posebno zanimivo in nekaj novega je bilo videti, kako je gojenec tretjega razreda Ive Kirinčie* komandiral svoje slovenske gojence kakor kak pravi hrvatski korporal, in kako je Bogomil Mohovich vodil svoj italijanski oddelek, oba pod spretnim vodstvom veščega učitelja R u d e ž a. Priznanje mu je prihajalo od vseh stranij.
Iz razvrstitve gluhonemih gojencev deželnega zavoda v Gorici konec šolskega leta 1901. posnemamo, da je bilo gojencev in gojenk skupaj 74, in sicer v slovenskem oddelku 38, v italijanskem pa 36. Po spolu je bilo dečkov 41, deklic 33. Iz Istre je bilo gojencev in gojenk 36, drugače so s par izjemami vsi iz naše dežele.
Ravnatelj zavodu je gosp. Friderik Lenardig, učno 03obje pa tvorijo g. učitelj Ant. Rudež ter g.čne Matilda Berlot, Cilka Matteuz, Ter. Sommariva, Jos. Stepansig in Terez. Mosettig-Kurner, —' Učiteljstvu, zlasti na slovenski strani, so vspehi pač v veliko zado-voljnost in nesrečni stariši so jim pač hvaležni za nemali Irad.
Dostave k. —. Še par besed imamo dostaviti. Da se je ta poskušnja tako lepo izvršila ter so bili navzoči naravnost očarani o lepih vspehih, in da se že več V. tako izvršuje, je pripisati posebno slovenskemu oddelku gojencev, kajti le ti so, ki ee v resnici izkazujejo toliko v govorjenju kolikor v napredku. Italijani pa slikajo zavod, kakor da bi bi! povsem italijanski, holeč mu dati seveda povsem italijansko lice, kakor hočejo po svoje pobarvati vse.
Posebej moramo imeti še risanje in Iepopisje. Znano je še iz prejšnjih preskušenj, da gluhonemi gojenci čudovito lepo rišejo. Tako se je videlo tudi pri tej preskušnji. Jednako lepa je njih pisava. Vendar zopet ne smemo tu spregledati slovenskih gojencev 1. razreda pod vodstvom g.čne Berlotove, ker se sliši kar neverjetno, da gojenci v prvem razredu tako lepo pišejo, no, da oni v tretjem slov. razredu pod vodstvom g. Rudež a krasno pišejo, nas potem seveda ne preseneti. Pisava gojenke Šturmove je res naravnost krasna.
Konečno moramo poleg veščaka in izvrstnega učitelja g. Rudeža omeniti posebno pohvalno g. ravnatelja Mir. Lenar-diga, ki je izvrsten katehet, ki skrbi za red in lepoto v zavodu, da ima tako lepe vrte, saj se zdi vse v cvetlicah, in gojenci so tako zdravi in debelo-rudečih lic.
Obdarjeni in pohvaljeni gluhonemi gojeucl v slovenskem oddelku so bili i Obdarjeni : G r z e t i d Antonija iz Dobrinja, Bernie* Anton iz Dobrinja, Rus tj u Anton iz Skrilj, Ozbič Marija od Sv. TomaŽa in Kirinčič Ivan iz Dobrinja. Pohvaljeni so bili: Mljač Karolina iz Lokve, Saršon Anton iz Marčelj, M o d i c Jurij iz Vel. Blok, Orel Leop. iz Šmarij in Šorli Marjeta z Grahovega. V ženskih ročnih delih je bila obdarjena Pri j on Terezija iz Solkana, pohvaljena pa je bila Š t u r m Ana iz Gabrij, v poljedelstvu obdarjen Orel Leop. iz Šmarij.
Štrajk v Nabrežini. — Minolo soboto je bil velik ljudski shod v Nabrežini, na katerem so prečitali pogoje delodajalcev. Delavci pa niso sprejeli teh pogojev, marveč so sklenili sogiasno, da se ne bodo več pogajali ž njimi ter so jim poslali ultimatum.
V nedeljo je bil shod v Sv. Križu, kjer je bilo zbrano do 2000 ljudij. Govorili so Kopač, Učekar in Bianchi.
Gospodarji v Nabrežini so sklenili, da ne morejo ugoditi zahtevam delavcev ter da radi tega zapro vsi svoje klesarske delavnice. Ako se to res zgodi, tedaj bo uplivalo to skrajno neugodno na NabreZino in okolico, ki se je dvigala po večjem prav vsled klesarske obrti. Menda pa se vendar najde kak modus, po katerem se dajo končno uravnati zahteve delavcev z onimi delodajalcev!
Prekrasen poziv imenuje ,Prim. List* poziv »Slovenca" na slovensko ljudstvo ha Kranjskem, s katerim smo se bavili tudi mi zadnjič na uvodnem mestu. Poziv je pa v istini poln lažij in podtikanj, brez katerih klerikalci nikjer ne morejo živeti, in poziv je tako podel, da je vreden le klerikalne stranke! Tak poziv pa imenuje »Prim. L."
prekrasen. Nd, saj smo rekli že zadnjič, i da naši klerikalci se pridno vežbajo pri kranjskih sobratih gledč na predstoječe de-želnozborske volitve. Kdo ve, kakšen poziv izdajo klerikalci na Goriškem? Gotovo bu sličen onemu v .Slovencu". Konstatovati se da celo naprej, da bo mrgolelo v njem lažij, kajti klerikalec desetkrat zevne, enajstkrat se pa zlaže, kakor pravi narodna prislovica.
Pritožbe delavcev pri gradnji Vipavske železnice. — K že omenjenim pritožbam omenjamo danes* kako. j^pMujejol delavce. Danes 8 dnij so izplačevali nekje na Vipavskem. Izplačevalec je spravil denar za vsakega posebej na kupčke, |atere je potem 1 pokazal, za katerega da je vsak kupček pripravljen. »Ta je za Vas, ta za Vas ... pa ni treba nič šteti. Kdor se ima kaj pritožiti, naj se oglasi v ponedeljek*. RT glej! Marsikateremu je manjkalo toliko in toliko. Ali kdor se je oglasil v ponedeljek, ali mislite, da je dobil primanjkljaj? A kaj še! Nekateri so šli v Ajdovščino, drugi celo v Gorico, ali povsodi so slabo opravili. ....                               —
Ali ni res nikoga tu, ki bi varoval ubogega delavca pred takim postopanjem ž njim?! Nekdo je bil šel v Ajdovščino k sodniku, kateri pa ga je napotil na okr. glavarstvo. Tudi mi smo tega mnenja, da okr. glavarstvo je poklicano varovati delavce v takih slučajih, in mislimo, da stori svojo sveto dolžnost, ako se potrudi, med podjetniki in delavci napraviti red in mir! Zadnji čas bi bil za to!
.Šolski Dom« v Gorici. — .Slovenski Narod* piše : Na glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru smo izvedeli, da je družba v milolem letu dala za šolstvo na Goriškem 3578 K. Dotične zavode upravlja .Šolski Dom*. V očigled temu dejstvu, da žrtvuje Ciril-Metodova družba tako lepo svoto za rečene zavode, pa moramo vendar vprašati: Kako pride .Šolski Dom* do tega, da se postavlja v službo dr. Gredolčičeve stranke. In kdo da je stranka, je širšemu občinstvu dobro znano iz .tutti frutti*, ki jih je priobčila .Soča*. Odločno protestiramo proti temu, da bi goriška .tutti frutti" stranka izkoriščala .Šolski Dom" v svoje umazane strankarske namene, da bi ta stranka uganjala svojo pogubno politiko s pomočjo .Šolskega Doma*, ki dobiva podporo Ciril - Metodove družbe. Klerikalna strankarska podjetja morajo na vsak način iz .Šolskega Doma*, in če se to ne zgodi, se poskrbi na prihodnji glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, da se Šolski dom* postavi pred kategorišče aut — aut.
ta .učiteljskih krogov* v ,1'rlsmo-Jencu*. — V zadnjem »Prismojencu* je pri-občcnega zopet iz .učiteljskih krogov* nekaj, kar pričenja z lažjo, skončuje pa s perfidnostjo. Pričenja, da »Soča* je že ponovno imenovala učitelje farovške skledoliznike. Stavek, tako zapisan, ne odgovarja resnici. Res pa je, da so bili imenovani sklcdolizniki tisti dopisniki po »Prismojencu* in »Norici* ki se pehajo v številki za številko teh dveh trobil za farovž ter se jim pozna lizanje celo v dopisu! — Na koncu pa prihaja hinavec v .Prismojencu* do .jamra*, da »Soča* hoče ločiti duhovnika in učitelja, in glejte, ali bi mogel kdo na kak drug način bolj škodovali našemu narodu? Poliznjeni hinavec! Citajte dopis ,Iz vrst učiteljev* v st. 93. od 13. t. m., tam najdete m ozki odgovor na vsa svoja zvijanja! Seve, za take vrste ljudij je vsak pameten odgovor le bob v steno, kajti vseh koncev konec je ta, da prevlada pri njih lizanje sklede!
Neka) o šolskih razmerah je napisala .Gorica*. Toži, da tuintam je zavladala med otroci taka surovost in zdivjanosl, da morajo posegati vmes pol. oblastnije proti šol. paglavcem. Tu prideva .Gorica* v oklepaju besedo: Napredek! Potem da mnogo otrok zanemarja šolo itd. Nu, mogoče so slične pritožbe deloma opravičene, ali da bo vedel svet, ker .Gorica* hudomušno pristavlja »Napredek!*, povemo, da take pritožbe prihajajo prav od tam, kjer učiteijujejo klerikalni učitelji. Naši napredni se brigajo vedno bolj in bolj m pouk v šoli ter store v to svrho, kar jim mogoče. Tudi se jim gleda na vsak korak, dočim klerikalni učitelj sme delati, kar hoče, in radi tega umevno, da prihajajo iz delokrogov slednjih pritožbe. Pa takih bo še več, ako nastane v deželi še kaj šol po znanem šempaskem vzorcu. Potem pojde res ves napredek rakom žvižgat, žabam pet! — Gospodje, le tje glejte, odkoder izvirajo v resnici take pritožbe!
Blljenskl karat Boječ ne pusti nikoga na miru. Dne 4. avg. se je peljal izvošček P. Pahor iz Renč skozi Bilje. Na celi poti niso videli, bito je 10 oseb, nikakega nunca, tudi ne onega iz Bilj. Toda glej čudo! Tisti dan je pravil kurat biljenski na Volčjidragi, da izvošček Pahor je razsajal za kuratom, da naprednjaki gre^io naprej, in da konj mu je šel nazaj.
Radovedni smd, kaj poreče na to g. kurat? Ali bo zanikal ali potrdi gore njo vest?! Potem pa damo tej reči pravo ime!
V Dornbergu priredi jutri 18. t m. ob 5. uri popoldne ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda veselico s tem-le vspo-redom: 1. Ob 3. uri popoldne ogledovanje železniške proge.in predora. H. Vspored veselice t i. Pozdrav prvomestnice; 2. G. pl. Farkaš .Sokolska koračnica", udarja domači tamburaški zbor; 3. Deklamacija; 4. H. Ploh-berger: .Tout a vous", cone. rev. za štiri citre s spremljevanjem goslij; 5. Iv. pl. Baje:
»Poputmca Hrvatskega doma*, poje možki i zbor; 6. V. Parma: .Venček slovanskih na- j pevov*,  svira   domači  orkester;   7. T. H. I Saltner:  »Na planine", poje možki zbor; 8. I C. pl. Farkaš: ,U boj*, udarja domači tamburaški zbor; 9. .To sem bil jaz !* veseloigra v enem dejanju; 10. C. M. Ziehrer: ,Wiener Burger«, svira domači orkester; Po veselici prosta zabava.
Prav uljudno se vabi p. n. občinstvo k tej slavnosti, ,s kpjo je združeno ogledovanje gradnje vipavske železnice, ki je uprav v TOrTtttergu rtSjta»noličnejše in najzanimivejše, \ ter za naše okolfčane popolna novost.
Prijateljem trtoreje bodo na uslugo vo-I ditelji, koji jim razkažejo nasade amerikanskih I trt v suho in zeleno cepljenih.
Torej v nedeljo vse v Dornberg, kjer se Vam* nudi toliko užitka! — Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
V Bevln J — Dn<§ 25. t. m., to je prihodnjo nedeljo, priredi .Tržaški .Sokol* izlet v Devin. Tega izleta se udeleži poleg drugih društev tudi i,Gori Ski Sokol* korporativno z eno vrsto telovadcev. Opozarjamo na to slavnost v Devinu tudi druga društva in naše p. n. občinstvo, nadejaje se, da se zbere 25. t. m, v Devinu lepa mno- ' žica slovenskega ljudstva in rodoljubov. Zato nam bodi za 25. t. m. deviza: v Devin!
Upravi teIJlca raznih listov nastopi lahko službo s I. sept, — Zahteva se popolno zmožnost slovenščine v pisavi. Ponudbe sprejema .Goriška tiskarna" A. Gabršček.
Drobiž. — V sredo in v četrtek povodom praznika Vel. Šmarna je bilo v Gorici obilo tujcev, namreč romarjev, pred vsem romaric, ki so šli na Božjo pot na Sv. goro. Zlasti mnogo jih je bilo iz tržaške okolice.
Povodom cesarjevega rojstnega dne sta bila pomiloščena dva kaznenca v kaznilnici v Gradišču ob Soči; ta dva sta Fran Gorišek in Fran Zupančič s Kranjskega.
V Gradež prihaja letos izredno veliko tujcev. Tako jih je bilo do 7. t. m. po ma-gistratovem izkazu L184.
41 - letni   Ivan   Š.   y   Dornbergu je
razgrajal po   vasi.  Vsled  tega ga je prijel
j orožnik, kateremu se je zoperstavljal ter ga
j hotel celo udariti. Ta človek ima  v Dorn-
I bergu neko hišico, katero ima v najem neki
J Brce; temu je rekel nekoč, da  mu zažge
hišo, da bo zgorela družina živa, tudi če gre
j za 20 let v zapor. Djati so ga pod kuratelo,
poprej pa še ga 4 mesece v zapor.
Na 6 ur zapora je bil obsojen Jos. J, iz Opatjogasela, ker je skočil z vlaka poprej, nogo se je vstavil. Torej nikar ne skakajte z vlaka, preti no se ne vstavi, kajti kazen za to je gotova: ali se človek ponesreči, da pomni svoje žive dni nepremišljenost, ali ga pa vloiijo v luknjo za nekaj ur!
Delavcu Iv, Kušu iz Galicije, ki dela pri Vipavski železnici pri Dornbergu, je padel 6 m dolg hlod na levo nogo ter mu jo poškodoval, da so ga morali prenesti v tukajšnjo bolnišnico,
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Dočim se glede časa, kdaj se snide drž. zbor, vrše še pogajanja, pišejo Češki listi, da bode moralo bodoče zasedanje narodne razmere na Češkem vsekakor urediti. To se zgodi težko, ker je nastala med Nemci na Češkem velika nesloga. Nekateri so za Pradejevo stališče, da treba Češko razdeliti v dve upravni polovici, drugi pa proti temu. Shod v Brucku ni donesel nobenega zjedinjenja. Drž. zbor pa bode imel gotovo drugih nujnejših nalog: treba je dognati proračuna za I. 1901 in 1902, izgotoviti avtonomni carinski tarif, ter dognati vprašanje glede zavarovanja privatnih uradnikov.
Državni zbor bo sklican, kakor se čuje od merodajnih stranij, v" prvi polovici meseca oktobra.
Volilno gibanje na Kranjskem. — V nedeljo je bil v Št. Petru na Krasu shod zaupnikov narodno-napredne stranke, ki je sklenil kandidovati za logaški okraj gosp. Ar kota, za postojinski pa g. Asnbrožiča. Kandidata so postavili ljudski zastopniki, torej sta kandidaturi pravi izraz ljudske volje.
Shod na Rzelju na Vipavskem, kateri je imel dne 11. t. m. kandidat Ivan Božič, je bil jako dobro obiskan.
Dr. Tavčar je imel v nedeljo shod v Novemmestu, na katerem je povdarjal važnost, da mesta volijd napredne posla?. ;e. Bil je določen kandidatom za dolenjska mesta.
Jutri bo imel dr. Tavčar shod v Vipavi.
Med klerikalci ni povsodi prave sloge gledž kandidatur, kakor se kaže. V kranjsko-škofjeloškem okraju je postavljen od strani dr. šusteršiča kandidatom dr. Brejec, ali s tem ni zadovoljen znani dekan Koblar, ki hoče kandidovati na svojo roko in se že sedaj agitira tam proti dr. Brejcu.
Vinska klavzula In Italija. - Milanski list .Šole* priobčuje, kakor pravi, iz dobrega vira, sledečo vest^ iz italijanskege ministerskega sveta: Italijanski kabinet ja namreč soglasno sklenil, da se pred pričetkom pogajanj s sosednjimi državami glede obnovitve trgovinskih pogodb kot condilio sine qua non spravi v prvi vrsti na dnevni red vprašanje glede carine na italijansko vino. Ta sklep je storila italijanska vlada v svesii si, da bo konečno odnehala tudi avstro-ogrska vlada, če bo vedela, da drugače ne more skleniti trgovinskih pogodb z Italijo.
Kajpada je to samo pesek v oči, ker je vsa- I komur jasno, da Italija ne more obstati brez I trgovinske zveze.                                              I
Proces Sarafor. — Sarafov in tovariši so bili svoj čas obdolženi, da so povzročili tiste politične umore romunskih odli-čujakov, ki so se izvršili nedavno temu na Rumunskera na nekaterih Bulgarih. Sodni dvor pa j*e Sarafova in vse druge oprostil obtožbe. Člani makedonskega odbora v Sredcu so priredili tem povodom veliko demonstracijo, katere-se-je udeležil skoro ves Sredec, tudi vojaštvo.
Vesti Iz Amerike. — V .Glasu Naroda* čitamo:
Vročina in suSa. — St. Louis Mo., 24. julija. Vsled vročine je danes umrlo 50 ljudi, kar je največje število solnčarice, odkar stoji mesto St. Louis. Zdravniki so vsled prenapornega dela utrujeni. V več dolinah porečja veletoka Missouri poraanjkuje vode. V mnogih krajih stane sod vode 50 centov.
--------Iz Boonville se poroča, da je vročina
dosegla 114 stopinj. V Cooper countv ni več krme za živino; farmerji so pričeli krave, vole in prešiče klati, da gladu ne poginejo. Konji padajo vsled vročine kakor muhe. i          Lincoln, Neb., 24, julija. Vročina še
I vedno traja. Oves je uničen.
St. Paul, Minn,, 24. julija.  Včerajšnji
I dan je bil najbolj vroč, kar jih je dočakal
I severozapadni del-republike. V New Ulm je
vihar več poslopij razdejal. V Olmstead county
razsajal je tornado in opustosil 25 milj dolgo
ozemlje.
New Orieans, La,, 23. julija. V južnem delu države Mississippi je razsajal vihar, ki je napravil mnogo škode. V Biloxi je razdejal mnogo hiš, ruval drevesa in potopil več ladij, ki so bile v luki usidrane.
Topeka, Kansas, 24, julija. Sto in devet stopinj vročine. Na preriji in polju je kakor v žareči peči. Iz vseh krojev prihajajo poročila o mnogih mrtvih in bolnih, Mnogo farni orj o v je umrlo na polju. Ako tudi prične deževati, ne bode več koristilo.
Stroj mu je odrezal nos. — Cleveland, Ohio, 24. julija. Delavec Josip Marovš, ki je delal v skladišču rude .Cleveland & Pittsburg Dock*, je žrtva čudne nesreče. Nesrečnež jo namreč, ne da bi na to mislil, prišel z glavo preblizo velikih parnih škarij, katere so mu odrezale nos. Marovš videč, da je njegov nos zgubljen, je tel; jI k telefonu 1 in poklical zdravnika, kateri mu je nos zopet prisil na prejšnjo mesto.
Kitajsko. — Reuter naznanja, da poslaniki so podpisali mirovne pogoje, kakor so sedaj, da bi tako uplivali na vlade, da bi se ne zahtevalo še prememb. Prihodnji torek podpišejo baje mirovni protokol skupno s kitajskimi pooblaščenci.
S Kitajskega v Evropo. — Koncem prihodnjega meseca se pripelje z Llovdovim parnikom .Nadvojvoda Fran Ferdinand* večji oddelek nemške ekspedicijske armade s Kitajskega v Trst. Od tam se odpeljejo vojaki preko Dunaja domu. Na Dunaju ostanejo 3 dni.
VJnžnl Afriki. — Kruger je dobil iz južne Afrike poročilo, da je 17.000 Burov in 12.000 Holandcev iz Kapske kolonije pod bursko zastavo. — Kruger je protestiral pri vseh velevlastih radi proklamacije, katero je izdal lord Kitchener. Ako se lotijo Angleži izvrševati Žuganja v proklamaciji, posežejo tudi Buri po najhujših represalijah.
Neki angleški častnik piše o burskih Ženah: Burski tabori nam provzročajo največje težave. Tabori so izvori ustaje in vseh težkoč. Ženske in še posebno žene burskih častnikov in poveljnikov nas nad vse sovražijo. Zasmehujejo nas, ker jih redimo in preskrbujemo z obleko. Burom, ki so nahajajo še v vojski, zabičujejo v pismih, naj se le hrabro in vstrajno bore, ker njim gre dobro. Za svojce opravljajo daljše molitve, sicer pa govorč samo c vspehih svojih mož ter s tem navdušujejo posamne omahljivke. Nihče ne more dvomiti, da so ravno ženske v naših taborih največ vzrok, da še ni vojska končana. Proti nam so popolno nespravljive in se ne bodo nikdar sprijaznile z našim narodom. Z zunanjim svetom so v vedni dotiki in vsaka najmanjša smola na naši strani je takoj znana v vseh taborih mnogo prej, predno smo mi obveščeni o njej vojaškim potom.
Bamotero. — Med postajama Zalog in Ljubljana se je vrgel pod poštni vlak Simo Pajie, urednik lista »Novo Vreme* iz Zemuna. Vlak ga je razmesaril. Pajič je bil slaboumen. — Na progi Maribor-Pra-garsko je povozil v sredo brzovlak poštnega uradnika Feldbacherja. Ta je namreč hotel tešiti otroka nekega žel. čuvaja, ko je tekel čez tir, ali vlak je oba raztrgal na kosce.
Narodno gospodarstvo.
ORGANIZACIJE KMETIJE.
(Članek izven uredništva.)
(Dalje.)
IV
Nemec Dr. Fr. Oppenheimer, bivši so-
cialnodemokratiški pisatelj, je spisal dve knjigi
o organizaciji kmetije v našem in bodočem
času. Najboljši gospodarski pisatelji so se o
teh knjigah: Die Siedlungsgenossenschaft (na-
selilna zadruga) in: Grossgrundeigenthum und
sociale Frage (veleposestvo in.soc. vprašanje)
izjavili, da jih je treba uvaževati kot najvažnejše pojave naše zdajšnje literature, V teh knjigah podaja Oppenheimer pregled o dozdanjem stanju kmetije in slika pot, katero mora ista v bodoče hoditi. Po njem je vpra-- Sanja kmetije deliti v štiri razdele:
1.   Agrarno vprašanje veleposestva, ki hoče rešiti zagonetko, kako naj naše evro-pejsko veleposestvo dela, da zamora tekmovati z ameriškim poljedelstvom in kmetijskimi pridelki drugih svetov, katere meče zdaj cena vožnja s parobrodi in po železnicah na evro-pejski trg po tako nizkih cenah, ki pri nas pokrijejo komaj stroške pridelovanja istih.
2.  Agrarno vprašanje kmetijskega srednjega stanu, srednjega kmeta. Ta mož je v gospodarstvu sveta najvažnejši človek. Rešiti gre vprašanje, kako zabraniti, da isti ne zgine.
3.   Agrarno vprašanje je, kako kmetijskega delavca brez lastnine ali malega bajtarja rešiti, da gmotno boljše izhaja in da se ga vzdigne iz njegove duševne reve višje,
tako da postane tudi ta samostojen, ssmo--------
svest, dober člen družbe.
4. Agrarno vprašanje je: tehnično agrarno vprašanje, ki ima pokazati in izvršiti, kako je mogoče kmetijsko obrt tako preosnoviti, da isto zdajšnje skoraj povsod nahajoče razmerje slabotnega dela in gospodarenja z malimi pridelki zapusti in se preosnovi tako, da zapore tako delati, kakor naša zdajšnja velika industrija, ki toliko proizvaja in zraven toliko I človeških moči privarči in tako, da zamore I kmetija tekmovati z industrijo, To vprašanje je po Opp. rešiti s tem, ako se dobi srečno I razmerje, v kojem se gospodarenje veleposestva in kmetovanja na manjših kmetijah zjedini. Ta štiri agrarna vprašanja delajo I glavna znamenja socijalne bolezni na kmetiji. i        Povedali smo poprej, kako s! skuša veleposestvo odpad človeških moči nadomeščati s stroji, oziroma pridobiti delavce za stalno I delo, da goji tudi industrije na veleposestvu. I V novejšem času oddajejo veleposestniki delavcem nekaj oralov zemlje, na kateri jim I stavijo hišice in se zavežejo, da jih drugo I ne more iz njih pregnati, nego nedelavnost, l Zavarovanje teh  delavcev  se  v nekaterih | nemških   krajih   splošno upeljuje. Da lože delavce na veleposestva dobijo in jih držijo, j sklepajo nekateri italijanski in nemški vele-I posestniki s svojimi delavci pogodbe, da se t prebitki kmetovanja mej delavci in lastnikom I veleposestva razdelijo na polovico. Pogodbe j so, da se daje delavcem obdelovanje v akord, I .Metajaža* se zove pogodba, po kateri ima I delavec neki del pridelka. To navado najdemo tudi še v nekaterih slov. krajih na manjši kmetiji. I          Baron Rotcnhahn na Nemškem je že
I leta 1825. s tem poskusil, delavske moči pri-I kleniti veleposestvu, da je svoja posestva I razdelil in posamezne dele prepustil nekemu 1 številu delavskih družin v obdelovanje.
Tretji del pridelkov je bila lastnina delavcev. V naših bližnjih desetletjih se taka pogodba večkrat dobi na Nemškem. Tudi s premijami hočejo veleposestniki delavstvu boljše izhajanje omogočiti, oziroma jih k pridnejšemu delu izpodbujati. Vse te pogodbe storijo, da je delavec pridnejši, da lepše ravna z inventarom, da varči z živino, da ga ni treba nadzirati, ker jeden delavec drugega nadzira ter da je vse delo točnejše storjeno. K temu pride, da hočejo države, kakor nemška, s takozvano .notranjo kolonizacijo* kmetijskemu delavcu več zemlje v last pripraviti, da napravi istega zadovoljnejšega. Kar se je grešilo pri odpravi tlake in desetine pred 50—100 leti nad kmetom, se hoče zdaj popraviti. Država kupuje veleposestva ter stvarja iz njih kmetska gospodarstva. (Rentenguter.) Tudi na Angležkem že mislijo na tako delo države. O tem vprašanju kolonizacije so pisali Sering, Goltz, Buchenberfc.r, zdajšnji najboljši poznavatelji kmetije. Sering piše, da ima država na to gledati, da pripravi kmetiji zadostne delavne moči, ali to se mora tako uravnati, da ima delavec prosto pot, si svoje gmotno in duševno stanje zboljšati, višje priti. .Odkar se je tiskarstvo odpravilo, odkar se je dala .magna charta* kmetiji, se na Nemškem ne smejo na kmetiji ljudje nahajati, ki bi se jemali kot sredstva za smotre drugih. Goltz piše: Prepričan sem, da koristi veleposestnika in delavca istega zahtevajo, da pridobi delavec kos zemlje v last ali tako v najem, da je sličen lastniku. Brez tega ni mogoča rešitev tega dela agrarnega vprašanja. In drugi agrarni pisatelj piše: .Ne samo od tega odvisi zadovoljnost kmetijskega delavca, da ima vsak kako zemljišče v lasti, ampak od tega, da mu je odprta pot, da višje hodi ali da zamore pridobili zemljišča«. Z lastnino postane delavec jednako-praven z veleposestnikom, dasi stoječ na dolenjem klinu lestve. Zato zametuje večina agrarnih pisateljev najemno pogodbo, ker ista dela preveč odvisnega delavca-najemnika, kar se vidi v Italiji.
Torej imamo dokaj načinov, po katerih si skuša velika kmetija pomagati, da zajezi izseljevanje ali beg kmetijskega delavca v mesta, v industrijelna dela. Urejenje zadolžitve, hipotek veleposestev, k. se imajo zopet kmetu nazaj dati, dalje urejevanje manjših kmetij, celih novih kretskih vasi dela veliko težkoč, ali Nemci imajo veliko število šolanih kmetov, tehnikov. To bi Že šlo. Ali veleposestniki sami se še držijo pri starem, da morejo z delavci ravnati po svoji volji in pri srcu je priraščeno starejšim družinam veleposestvo svoje rodovine.            (Dalje pride.)
.Vinarska In sadjarska druStva* 1b Bihemberga, KamenJ In BrJU v zvezi z drahmi občinami po Vipavski, dolini — tako nam pišejo — prirede 15, septembra t. I. kmetijski shod in razstavo domačih pridelkov grozdja in sadja.                               .   .
Na shodu bo razgovora o položaju in težnjah kmetovih kolikor mogoče natanko, vse, kar zadeva kmeta-trpina ter specijelno o vinarstvu in sadjarstvu.
V razstavi, ki bo trajna tri dni, se potem na razstavljenem grozdju, sadju in kmetijskih orodjih m pripravah dokaže, kako je treba razumno in racijonelno gospodariti in napredno kmetovati.
Društva so se odločila — pustivši neplodni separatizem na stran — za razstavni prostor in shod nekako v središču, t. j. v Kasovljah.
Pohvalno moramo omeniti vnetost naSih društev za nameravano stvar in zlasti Se gosp. M. L. iz Rihemberga, ki res nesebično in intenzivno v prilog deluje.
Vladarnam gre v strokovnem in gmotnem ozira popolnoma na roko. Zvedenec in strokovnjak iz c. k. namestništva v Trstu gosp. Anton Štrekelj nas je že večkrat obiskal radi tega, da v strokovnem ozira stvar vodi, nadzira in popolnuje. —
Nameravani razstavi in shodu je želeti obilo vspeha, da bi nai kmet preživelo zastarelost v mišljenju in obdelovanju čim prej opustil ter se tako pospel do boljega blagostanja, da bi mu ne bilo treba kakor nezavednemu sužnju le delati in — trpeti, temveč delati in — živeti 1 —
fiudlnskl superfosfat. — Naročbe na to umetno gnojilo se prevzema pri našem c kr. kmetijskem društvu do 15. septembra t. 1. Gena je za celi vagon (10.000 Kg} 520 kron; manjše množine po 5*60 kron kvintal.
Išče se
gostilničarja in učenca za trgovino
z mešanim  blagom.  — Ponudbe na naslov: A. Casagrande v Ajdovščini.
Prodi se
v najboljem položaju in jako v ceno. — Ponudbe na upravništvo našega lista.
Oliva*
99
druStro absolvent?? trgovske akademije v Kraljevem Gradcu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: ,OUra* - Kraljevi Gradec.
registrovado društvo z omejeno zaveze v Gorici
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja
ˇ lastni hiši.
.------------mm-------------
Hranilne   vloge  se   sprejemajo   od
vsakega, če tudi ni  član društva,
In se obrestujejo po 47t%. Rentni
davek plačuje posojilnica sama. Posojila  se  dajejo  samo članom, in
sicer na  menjice  po Q%  m  na
vknjižbe po 5Yt$. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure
dopol. in od 2, do 3. ure popol.
razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1990. je bilo K 1,263.536. Poštoo-hran. račun štv. 837.315.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvln.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Gognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropino vee, fini rum, različna vina, goružice (SenfV Ciril- Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drago v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca t Semenišči ulic! Bt. i v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Božjasl,
Kdor trpi na boijasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v 6chw«iinen-Apoteke, Frank-tart k, *,
M* 1881. Y Sond ustanovljena tvrdka
Riessner, v Nunsla nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Fran Melinek
zidarski mojster v Vlšnjovlku štev. 87 (v Brdlh)
se priporoča
za vsakovrstna zidarska dela bodisi nove
zgradbe ali poprave po ugodnih cenah.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA      Via Giardinu 8 priporoča
pristna b«la    jL&jtf*     brlaklh,d«l
in črna vina   ^POK     matlnsklh in
iz vipavski*,    «4>T»        Istarsklh
furlanskih,         V        vinogradov.
Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od ;><"> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Caaa smarn«. Poafratha poštena.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica VettuFini št. 3.
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sternil, na Franc-Josipovi cesti št. 9.
Dobre ure in po ceni!
s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter Izvoz zlatnine
Mest (Češko). Dobra ara Rem. iz niklja fl. 3*75; srebrna ura Ram. fl. 5#80; srebrna verižica fl. 1*20; budilnik iz niklja fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate i srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizoainih isem. — Ilastrovan cenik zastonj!
•r- Veliko zalogo -»• šivalnih strojev, dvokoles in slamrezitic
raznih sistemov prve angleSke tovarne ,Hellcal' ima
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Munielpio št 1
mehanika delavnica v Nunski ulici št 16
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za šivttje, krojače, tevjjarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei).
Ceae koles so v gotovini od 80 gid. naprej.
Z nami J« vsaka konkurenca nomogoča I
8e toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem ndan
SAUNIG & DEKLEVA.
Gorica    •
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vetturini Štev. 11.
Domača,  istrska   in   dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih
Anton Petatzkv v Gorici.
Xa sredi BaitolJ« 7. TRGOVINA NA 0R0BN0 IN DEBELO.
Naiceaeje kupevalUče siriBerikega C« drobnega blaga ter tkaiia, prej* fa aitij.
POTREBŠČINE
za piMPflice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaSe in Čevljarje.
SvetinJIee. — Rožni venel. — Masne knjižice.
lišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, travi ii detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.      ,S 35-8
t
J
.MIŠKA TISKARNA'
^j^   A. GABRŠČEK   ek%^
v Gorici, Gosposka ulica 11
izdaja sledeče časopise: 0AA,.(( pol. časopis; hh&jm j-« _iLMlt.»    torek, četrtek, sobota, ročnina kron 13-20.
Pl*illi*iT»PŠ»" V°l &*>pl»; Maja *»?!<> ,,11 llllUrtvii    petek.   - tetna naročnina kron 3-20. — Najbolj razSirjen »lov. list v deieli.
:    „SIov. kiijižiiic^SK-^!;:
I.etna naročnina kron 360. — Doslej Izšlo 101 sno-pičev. S snopičem 94. smo začeli izdajali sloveči To!« stojev roman »Vstajenje-, kateri je končal s snop. 101.
Sprejnma tudi naročila
za tlsek vsakovrstnih tiskovin
kakor:
, Vabil« k vosellctm, trgovik« ra&in« in zavitke tor llttavn
papir • tvrdko, ramovrttn« potttkt z zavitki v eiagMtnih
ikalljah, porotna In »ročna naznanila, osmrtnica Ha
!                    Šolam in županstvom priporoča
| vallfca zalogo izgotovljanih tiskovin.
i        Pivd kratkim ho izšle sledeče knjigo:
JARCO VI8C0NTI".
ital. spisal TOMMASO OROSSI; cena s poštnino vred kron 2-60.
»ODISEJA" II. izdaja; s poštnino vred kron 1-10.
»VENEC SLOV. POVESTIJ"
..SALONSKA KNJIŽNICA'.*
I. knjiga: „0 te Utnkt". Spisat FRAN OOVEKAR; cena s poštnino vred kron 2-a>: H. knjiga: „H»mleM Prevel J. CANKAR; cena s poštnino vred kron 1-60; III. knjiga: „Ry«ka antoloaljau, zbrala I. VESEL in A. AŠKERC. Str. 468. Cena po polti K 3-20.
Zahim](e ceilk njll Maf, Uttrui piiHjui m\tt\l

.^1^
l^arol Praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Ooriet naKopiu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna naročila  ter obljublja solidno
postrežbo pO jako zmernih cenah.
101 do 310 ill. niesečao
lahko zaslužijo oBebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in sredk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Ludwl§ Oaterreioaer, VIII Deutsche gasse 8 Bndapest
Lekarna
Cristofoletti ? Gorici
Prave fi el(ne želifaie kapljic« z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vrettik redno jtrebaoljmjfe, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepo po-
(V.rstvann .p.mka).   J(Vayj9ni  L9(0tfee
store\ da zgine p kratkem iasu
omotica in živetna lenost (mrtvoat).
Te kapljice tudi storž, da človek
raji je-.
Csna staklnnlcl 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah? na svetu.  Za naroSitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici,
Na dež. juliil. razstavi odlikovan s srebr. drl. svetinjo No tvovaki razstavi % prvo ceno  - srebrno svetinjo
Tovarna Mirnih telovadnih priprav JOS. YINDYS-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradsk& ulice Čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili In šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktikih sestavih.
V ia dokaz je na razpolage mnogo priporoča-joeih spričal domačih in inozemskih
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne. plaOuje se pa na mesečne obroke po voiji in zmožnosti.
/favadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne teto vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                         - 3
Poprave Izvrlnje po aajnifjln cenah.
Glavno zastopstvo
Schielin & Miiller
V TRSTU,
ulica Acqu«dotto it. 40.
Mineralne vode
vseh vrst
se dobi  v mlrodllnicl   prt
A. JBRETIČ-U
v Gorici — Tržna uliea {poslopje okr. sodišča.)