Iz -pisma dopisnika iz Rima
. Titov rieobisk je malo poparil navdušenje v italijanskih in vatikanskih krogih, s katerim so ga vsi pričakova-
li.	V Rimu so bili postavljeni že govorniški odri, slavoloki, zastave po vsem mestu, jugoslovanske in italijanske. V Vatikanu je bil do podrobnosti izdelan ceremoniel, ki je določen za vladarje. Izdane so bile že vse varnostne mere. Ves trg sv. Petra bi bil izpraznjen ves čas Titovega obiska v Vatikanu; vse dohodne ceste na trg bi bile zaprte. Policija je že iskala osebe, ki bi bile sumljive in nevarne. Policija je telefonirala na domove jugoslovanskih beguncev in ugotavljala, kje so in kje jih lahko stakne, če bo treba.
Še na predvečer obiska je vodja vatikanske slovenske sekcije g. Vodeb trdil, da je po informacijah, ki jih je prejel Titov obisk zagotovljen. Tudi je že pripravil za Titov obisk posebno izredno oddajo v vatikanskem radiu skupaj z biv. urednikom „Družine“ Klemenčičem, ki v Rimu želi braniti svojo tezo in postati doktor (o Mahniču) hkrati pa se na Pro Deo v sekciji za časnikarstvo izpopolnjuje v svoji stroki.
V nekaterih tudi katoliških listih v svetu beremo pripombe in navodila na račun starih izseljencev in političnih beguncev v pogledu dialoga. Za govornike brezpogojnega dialoga usmerjam na študij note, ki jo je izdalo tajništvo v Vatikanu za dialog s komunisti, v kateri je rečeno med drugim: „Za razgovor in dialog s komunisti je potrebno temeljito znanje in poznanje marksizma in leninizma. Dialog mora biti predvsem javen. Dialog je za komuniste vedno dejanje političnega značaja: Njihov dialog je vedno vključen v sistem političnih doktrin in v veliko strategijo, ki jo je ustvaril Lenin in ki stremi po dosegi oblasti s pomočjo zavezništev z drugimi političnimi silami.“ Tisti torej, ki napada nas slovenske protikomuniste v tujini naj to posebej upošteva, še posebej pa naj si vtisne "v spomin tole trditev tajništva za nevernike, to je za dialog s komunisti: V noti jc namreč dalje rečeno: „Vsi, ki žele dialog morajo nujno poznati do potankosti strategijo in taktiko komunizma, da bodo sodili o primernosti ali naj stopijo z njimi v stik in da preprečijo da ne postanejo zavezniki komunistov, ne da bi to hoteli ali se tega zavedali.“
Kako so mnogi padli v naročje komunistom hote ali nehote in sedaj javno nastopajo v njihovo korist pa nam potrjuje njihovo vestno izvajanje tegale Leninovega naročila: da bomo odpravili vero je mnogo koristneje uvesti razredno borbo v Cerkvi sami, kot pa vero napadati frontalno. Zato je potrebno: razklati škofovski zbor v dva bloka: v integraliste in progresiste; nahujskati duhovnike s tisoč navidez stvarnimi pretvezami proti škofom; ustvarjati dvome v katoliških masah s
ČILE IN EVROPA
POSLEDICE ZA SLOVENIJO
Pred nekaj dnevj je komunistični teoretik Regis Debray, ki mu je pô Izgonu iz Bolivije čilski marksistični predsednik Allende podelil položaj v svojem režimu, izjavil, da bo imela „čilska revolucija odmev tudi v Evropi“.
Svojo trditev je opiral na mednarodno komunistično strategijo izbiranja posameznih držav za svoje nove žrtve. Čilska komunistična partija, ki danes še deli oblast z drugimi levičarskimi skupinami v Čilu, si je — opazovalci dvomijo, da iz lastne iniciative — izbrala svojo tarčo v Evropi in sicer Italijo, čilski komunistični vodja Luis Corvalan je namreč poslal glasilu italijanske KP L’Unità članek, v katerem med drugim poudarja, da si je „čilsko ljudstvo priborilo oblast, čeprav še ne popolno“. Nadaljuje s pozivom, da „si mora sedaj utrditi svojo zmago in še napredovati, tako da bo ves politični in državni aparat prešel v njegove roke... Položaj sicer še ni povsem naš, toda od nas je odvisno, ali bo postal popolnoma naš ali ne.“
Iz tega pisanja strokovnjaki prihajajo do dveh zaključkov. Prvi je, da je čflška komunistična partija in njeni ideološki zavezniki v Allendejevi levičarski koaliciji tkim. Ljudske enotnosti so odločeni postopoma prevzeti vso kontrolo nad državo v svoje roke. Drugi zaključek pa je, da je možen tak razvoj v Evropi prav v Italiji in da si jo je svetovni komunizem preko čilskega vodje Corvalana izbral za svojo naslednjo žrtev čilskega kova. Glasilo italijanske KP L'Unità pa naj bo propagandno sredstvo za to.
Italija je politično bolna država, kljub naporom državnega predsednika Saragata in vladnega predsednika Colomba ter zunanjega ministra Mora, da bi jo ozdravili. Prav zato je nad Iiali.io močno zaskrbljen NATO. Italijanska KP ja prestala velike preizkušnje ter se je odločila doseči oblast z zmago na volitvah, kakor se je to posrečilo čilskim komunistom.
Čc bi so zgodile, da bi komunisti zavladali v Italiji zakonito, NATO in 'nobena zunanja sila ne bi mogla ničesar storiti proti. Kakor Corvalan v Čilu. bi tudi italijanski komunisti hitro pognali razvoj v smer popolne komunistične kontrole nad Italijo.
subtilnimi razlikovanji med reakcionarji in obnovitelji; pritegniti nižjo duhovščino v skupno fronto proti zastarelim strukturam, ki mažejo obličje Cerkve; ustvarjati čim širše nezadovoljstvo med verniki na vseh stopnjah v namenu da vključijo laike in duhovnike v plodno ozračje razredne borbe.
Kdo ima še zdrave oči razum in u-šesa, vidi, sliši in razume vse izpade duhovnikov, teologov, časnikarjev, profesorjev in drugih intelektualcev, ki so padli v Leninove zanke, pa se nekateri tega niti ne zavedajo. Naj bi vsaj slovensko katoliško časopisje v tujini o-stalo neokuženo.
NATO bi bil v temelju pretresen. Skupni evropski trg bi verjetno dobil smrtni udarec, delikatno ravnovesje sil v Sredozemlju pa bi se drastično nagnilo na stran Moskve, ki se je že itak trdno usidrala v njegovem vzhodnem delu.
Tako mislijo o razvoju v NATO, ko primerjajo Čile z Italijo. Menijo, da se to še ne more zgoditi jutri, ni pa izključeno, da se ne bi zgodilo v prihodnjih treh ali štirih letih.
Eno generacijo nazaj se je Zahodna Evropa tresla v strahu pred možnostjo komunistične nadvlade, bodisi s pomočjo splošnih stavk, ki so jih organizirale komunistične partije v Italiji, Franciji in drugod, bodisi vsled direktnega sovjetskega vpada. Toda strah je izginil, ko so stavke v letu 1947 ponehale, ko so komunisti izgubili italijanske volitve leta 1948, ko je bil ustanovljen NATO in ko je Sovjetska zveza doživela poraz v zračni bitki za Berlin.
Danes je nevarnost precej drugačna. Italijanska in francoska komunistična partija n. pr. proglašata, da sta neodvisni od Sovjetske zveze, da sta nacionalistični in patriotski stranki in da nameravata zmagati na demokratskih volitvah. V Franciji je možnost volilne zmage za komuniste še močno oddaljena, toda ne v Italiji.
Zahodne sile, organizirane v NATO, katerega ena od ključnih članic je Italija, zaskrbljeno zasledujejo notranjepolitični razvoj v Italiji. Komunistična zmaga na volitvah v Italiji ne bi namreč imela težkih posledic samo za svobodni Zahod, temveč tudi za nadaljnji sredobežni razvoj v sovjetskem bloku. Ni dvoma, da bi bil najbolj neposredna prizade*', tudi nadaljnji notranii razvoj v so~odnji komunistični Jugoslaviji in še bolj neposredno v slovenski republiki. Silam v Ljubljani, ki so doslej ohranilo dobr-nc zahodne krščansko, civilizacijo "7 Slovpnilf, bi bila meia na svobodo na zahod trdno zaprta. Trpkih posledic za slovenski narod ni težko predvidevati.
.......
»Stoječa, lena voda se le prerada usmradi. V nasprotovanja se misel meri z mislijo; sama zase, brez tuje pomoči mora pokazati tu svojo moč ali slar bost; ima li pravico živeti in veljati ali ne.“
Josip Stritar, Pogovori, 1870, 9
Medmarosliti lede
sa
OB MAUSERJEVI KNJIGI (Nad. s 1. str.)
razburkanih, nevarnih časih še stoji „na mrtvi straži“ in še kaj piše, izpriča jpogum, ki nima primere. Naj bo kakorkoli že — od pisatelja Karla Mau-serja pričakujemo še bogate žetve. Da bo papisal še kako zrelo umetnino, ne dvomim, saj mu leta še niso upognila hrbta. Vsekakor pa bi bila nepopravljiva škoda, če bi ostal svoji veliki ljubezni
Mohorjevi družbi v Celovcu — za 'zmerom nezvest. Naš narod, razkropljen po vsem svetu in v krajih, kjer naši ljudje občutijo vso krivico narodne manjšine — na Primorskem in na Koroškem — je 'vzljubil Mauserjeve ve-čemiške povesti in si jih želi še več.
Oboje je potrebno za narodovo kulturno rast: v globino segajoča, vrhunska literarna dela, učene filozofske razprave, politična zgodovina — pa tudi tečna dušna hrana, v katerj se pretaka prirodon sok naših žitnih polj, travnikov in planjn, in v katerih se prepletalo čudno zamotano usodo naših preprostih ljudi, ki so neločljivo povezani s to našo ubogo, blagoslovljeno slovensko zem'jo. In vprav v opisovanju vseh slabeti in vrlin, ravnih poti in zmot. temnih in svetlih strani našega podeželja, je Maurer mojster. Zato se z vse”’ ponosom lahko imenuje tudi večemičnria.
Pisatelj Finžgar, ki ga ko literarna Zgodovina uvrstila med prvake slovert-■ekih pisateljev, je pravilno vrednotil pomen Mohorjeve družbe za ljudstvo in
jo je kot njen dolgoletni urednik dvignil do zavidljive višine. Takrat je imel pač na razpolago kopico uglednih sotrud-nikov.
Morda mi bo kdo oponesel: več si napisal o Mohorjevi družbi kot o Mau-serjevi knjigi. Res je. Okoristil sem se s priložnostjo, da se ob Mauserjevi knjigi spomnim tudi obeh Mohorjevih družb — v Celovcu in v Gorici, ki obe širita slovensko besedo po svetu in imata v programu katoliški svetovni nazor. Na nekdanjem skoraj povsem slovenskem ozemlju, kjer gre pod pritiskom nemških in italijanskih sil pa tudi domačih prodanih duš raznarodovanje svojo pot, ce obe družbi krčevito borita za svoj obstanek. Z nezlomljivo voljo vztrajata in s neprecenljivimi žrtvami izdajata kn’igc — katerim tu v emigraciji posvečamo vse premalo pažnle. Naj bodo torej te skromne vrstice posvečene kar: pisatelju Mauserju in obema Mohorjevima družbama v Celovcu in v Gorici, pa seveda tudi Slovenski kulturni akciji.
Mauscrjeva lm'iga Na ozarah je zelo obširna, saj ima kar 373 strani. Z njo si bo vsakdo obogatil svojo knjižnico in hkrati dal zadoščenje pisatelju, ki v najtežjih okoliščinah — po težaškem delil — ustvarja vrednote, ki imajo trajno ceno in katere bodo morali nokoč še tako zahtevni kritiki priznati tudi domó.
Broširan izvod stane 1300 pesov, vezan ra 1600 pesov, kar ni mnogo spričo visoki1'’ cen p-TO-ntinskim "—ora. Fn’!-go naročite ri-i Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu.
rez dober teden dni, prTodni .'potok, 5. februarja, se bo zaključilo drugo razdobje premirja med Arabci in Izraelom.
Egipt sicer trdi, da ne bo podaljšal premirja, če Izrael medtem ne bo določil datuma umika svoje vojske z zasedenega arbskega ozemlja, vendar več okoliščin govori za to, da novega spopada med Arabci in Izraelom vsaj v bližnji bodočnosti še ne bo.
Štiri velesile, ZDA, Anglija, Francija in ZSSR so se sporazumele, da jo treba nov konflikt med Arabci in Izraelom preprečiti. Tako med Arabci kakor v Izraelu so bile odstranjene s političnega poprišča osebe ali skupine, ki zagovarjajo trdo linijo. Nasserja ni več, tako da je arabski svet ostal brez demagoškega voditelja. Jordanski kralj Hussein, ki se hoče sporazumeti z Izraelom, že nima več protiute-ži v Egiptu. Pravtako se mu je posrečilo likvidirati organizirano silo palestinskih gverilcev — fedajinov, ¡d so močno oslabljeni in sprtj med seboj. V Siriji je trenutno na oblasti umirjena vlada, Libija pa igra vlogo posredovalca med Arabci.
Izrael, k J je prej vztrajal na direktnih pogajanjih z Arabci, je sedaj pristal na posredovanje odposlanca ZN Jarringa in je. prav tako pripravljen zapustiti del zasedenega arabskega o-emlja, če bo dobil zadostno mednarodno zaščito svojih meja in svojega obstoja.
V ZN se širi ideja o ustanovitvi varnostne straže ZN na arabsko-izra-cVt-ih moiah, ki naj bi jo opravliaii vojaki štirih velesil. ZDA nasprotujejo, da bj poslali tja ameriške in sovjetske vojake ter rredlagsjo, naj bi to službo opravljale le AngFja. Francra in ka-te-n nevtralna' država, kakor n. pr. švedska. ZDA. hočeio preprečiti med-n-r-dno pr'znnno ntabhritev sovjetske Rdečo armade na Bližnjem vzhodu.
Na Daljnem vzhodu pa sc v Južnem Vie‘namu nadaljnje prozen Pum, viet^amizacije tor nameravajo ZDA oh-a nfti v drugi polovic; letošnjega le*a samo še 100.000 svojih vojakov v Tnž-em Vietnamu. Ta račun jim bo lahko’ sprerpoTvl nadaljnji ra.z”oj v sosednji Kambodži, ki je nrav sedaj glavna. tc-ča komunistične osvojevainc strategije v jugovzhodni Aziji.
Nov» razvpednotcuje dinarja
Jugoslovansko komunistično gospodarstvo in finance drvijo z veliko hitrostjo navzdol. Vseh vrst reforme, letni plani, investicijska politika, samoupravljanje, tržni sistem — jugoslovanski komunistični in finančni „strokovnjaki“ ne morejo in ne morejo najti magične formule, s katero bi zaustavili „zgodovinski proces“ — kakor razvoju pravijo komunisti — ki pa jim drvi v nasprotni smer, kakor pa so jo nakazali taki komunistični „strokovnjaki , kakor so Marx, Engels, Lenin, Stalin in drugi rdeči tovariši.
Tako so se minuli teden po jugoslovanski „federativni“ republiki kakor blisk razširili glasovi o novem velikem razvrednotenju dinarja. Uradno je razmerje dinarja do ameriškega dolarja Titov gospodarski in finančni trust določil ob zadniem razvrednotenju na 12,50 proti 1. Pretekli teden so vsi pričakovali, da bo novo razvrednotenje doseglo 44 odstotkov, tako da bo treba za en ameriški dolar jugoslovanskemu državljanu plačati 18 dinarjev.
Titovo gospodarjenje je državo pripeljalo na položaj, ki zahteva tako razvrednotenje. Za jugoslovanski dinar ne moreš v inozemstvu kupiti ničesar, še doma dobiš sleherno materialno dobrino z dvajset odstotnim popustom, če jo plačaš z dolarjem.
Da bi zaenkrat vsaj deloma še prikrili porazno gospodarsko in finančno stanje, v katerem se Jugoslavija nahaja, je partija dovolila razvrednotiti dinar samo za nadaljnjih 20 odstotkov, tako da morajo od minule sobote, 23. t. m., v Jugoslaviji plačati za en ameriški dolar 15 dinarjev.
Vsi pa ugotavljajo, da je bilo 20 odstotno razvrednotenje nerealno in pričakujejo novih „priličenj“ dinarja stvarnosti.
■f"--'	V--	-*.... ’ ' .	"	mm**- j,
Kaj pišejo
PISMO IZ AVSTRALIJE
Kakor za pretekle „Zbornike“, tako tudi za lanskoletnega izražam Uredništvu mojo zahvalo za odlično ureditev ter za bogato vsebino. Koliko poučnega in zanimivega berila nudijo ti Zborniki iz leta v leto, zna ceniti le oni, ki jih poseduje v celoti, ter tako se lahko pouči o naši preteklosti in stvarnosti.
Prostor mi dopušča, da pripišem še kaj od nas.
Kaj posebnega ni, življenje teče svojo uravnovešeno pot naprej. Novih rojakov, ki bi prihajali semkaj iz domovine skoraj ni, tako da društveno življenje počiva na ramenih onih, ki so prispeli semkaj v letih 1950 in nekaj letih pozneje. Če ni novega pritoka novih misli, tudi društveno življenje ne zamore tako napredovati kakor b; si želelo. Res je, da se je društveno življenje pri nas v Brisbanu v zadnjih dveh - treh letih zelo poživelo, toda temu se imamo zahvaliti lo novopri-seljencem iz Melbourna, ki so prinesli.! semkaj izkušnje iz tamkajšnjega življenja. Tako smo imeli ne-le prvo oder-sko prireditev, nego tudi prav po domače vrtno veselico, nekaj filmskih večerov iz domovine, da ne omenim vsakoletnega Silvestrovania. Istotako 3 mesečno glasilce „Glas Planinke“ je pod
sedanjim uredništvom tako po obliki kakor po vsebini izredno napredovalo, k čemur je pripomogla spretna roka njegove gospe.
Sydneysko Slovensko društvo je v juniju lanskega leta priredilo 3 mesečni letalski izlet domov, k čemur se je pridružilo tudi nekaj tukajšnjih rojakov.
Tudi tu se cene dvigajo skoraj preko noči teda plače se dvigajo počasi in še to pod pritiskom različnih delavskih združenj (Union), ki imajo velik vpliv na splošno narodno gospodarstvo. Razni štrajki in protestna zborovanja močno pretresajo drugače tako mirno zemljo ki že davno ni več proglašena za „zlato jamo“. Življenje v Evropi je danes varnejše in udobnejše nego tu, saj časi ko je Avstralija bila privlačna so minili.
Skušal bom, da se „Svobodni“ oglasim s kakim daljšim člankom, ter ako bo prednje v njej objavljeno bi prosil, da se mi dotična številka dopošlje, ali le po možnosti.
Iskren pozdrav vsem sodelavcem pošilja
'Primožič Janez
( Jugo) slovenska
dobrodošlica
Po zadnjih podatkih dela v tujini skoro en milijon jugoslovanskih delavcev, med njimi 50.000 Slovencev. Za božične praznike je velik del delavcev prišel na počitnice v domovino. Z vlaki, rednimi in izrednimi, je pripotovalo
288.000	delavcev, od tega čez Maribor 73.300, ostali pa skozi Jesenice. Na Jesenicah so do Božiča odpremilj 135 izrednih vlakov, v Mariboru pa 50. Večino potnikov so predstavljali zdo-marji, kakor sedaj imenujejo delavce, zaposlene v tujini.
Vsak zdomar je ob prihodu dobil napotilo v štirih jugoslovanskih jezikih, česa ne sme pozabiti med počitnicami. Slovensko besedilo je po zatrdilu direktorja zveznega urada za zaposlovanje prevedel sam prevajalec uradnega lista -SFRJ, napisano je V spakedrani slovenščini. Za primerjavo ponatiskujemo uvod in prvo točko tega napotila:
OBVESTILO
JUGOSLOVENSKIM DELAVCEM,
KI SO ZAPOSLENI V TUJINI
Dragi rojaki,
Dobrodošli v domovini. Želimo da biste med svojci in prijatelji počutili' kar najlepše.
Ker bj vam radi pomagali pri reševanju vaših morebitnih problemov, vas želimo obvestiti o nekaterih vprašanjih, ki ih lahko uredite sedaj, v kolikor jih do danes niste uspeli urediti.
1.	Da bi lahko uredili pravico do otroškega dodatka in zdravstvenega zavarovanja za vas in vašo družino, se obrnite na komunalni zavod za socialno zavarovanje v kraju vašega stalnega prebivališča v Jugoslaviji. Tam boste dobili vsa potrebna obvestila tako o pokojninskem kakor tudi
o.	invalidskem zavarovanju.
V istem slogu sledi še šest točk. Slovenski listi, ki so priobčili Obvestilo v faksimilu, so priporočili bralcem, naj med prazniki za kratek čas tekmujejo, kdo bo odkril največ slovničnih napak...
Ob poletu Apollo 14 na Luno
Za 31. januar je napovedan odlet četrte ameriške astronavtske ekspedicije na Luno. Z Apollo 14 bodo odleteli poveljnik Alan B. Shepard (47 let), pilot Apollo kabine Stuart A. Roosa (37 let) in pilot štirinožnika za pristanek na Lunj Edgar D. Mitchell (40 let).
Shepart je astronavtski veteran, saj j’e bil prvi Američan, ki se je zapeljal leta 1961 za 15 minut v vsemir s ka-binco Freedom 7. Zaradi bolezni V ušesu je moral čakati 10 let na drugi polet. Druga dva sta novinca.
Mogočna Datum 5 raketa jih bo pognala na pot ob 16.23 argentinskega časa z rtiča Kennedy, kar bo najbrž prenašala tudi argentinska televizra. če bo šlo vse po sreči, bodo čez tri dni dosegli Luno in jo začeli obkrožati.
4.	februarja bodo pristali na Lun; v bližini znanega in zanimivega meteoritskega žrela Fra Mauro, ki lež; južno od. luninega ekvatorja. Znanstveniki menijo, da bodo astronavti mogli tam nabrati najboli staro kamenje, kar ga ic sploh mogoče najti.
A- in 5. februarja bosta Shepard in MitobeR izstopila na Luno. Vsak od teh sprehodov bo trajal vsaj po 4 ure
Namestila bosta zopet nekaj merilnih inštrumentov, fotografirala in nabirala kamenje. To kamenje bosta vozila v vozičku z dvema kolesoma. Podoben je vozičku, s katerim hodijo gospodinje na trg kupovat.
Ker se je TV prenos z Lune po pristanku Apollo 12 zaradi okvare JV kamere takorekoč po prvih korakih po Luni ¿a vedno prekinil in ker ponesrečeni Apollo 13 polet Lune sploh ni dosegal, vlada po vsem svetu veliko zanimanje.
čeprav doslej argentinsko časopisje tega ni sporočilo, ni dvoma, da bomo moglj gledati tudi v argentinski TV prenos sprehodov po Luni. Američani bodo gledali sicer v barvah, argentinski prenos pa bo preko satelita v črno belem.
Kot zanimivost je treba omeniti dejstvo, da je datum odleta, 31. januar 1971, padel natančno na 13. obletnico odstrela prvega ameriškega satelita Explorer I, ki je šele lani zgorel v ozračju. Pravtako sovpada ta dan s 5. obletnico pristanka sovjetskega avtomata Luna-9 na Luni.
AÑO, (LETO) XXX (24)
No. (štev.) 4
ESLOVENIA
LIBRE
BUENOS AIRE»;
28. januarja 1971
REALNOST JE V POLITIKI MOČNEJŠA KOT VSE DRUGO
Ceilba año 1971
Ya se han cumplido doce años, desde que el régimen de Fidel Castro impera en Cuba. En el transcurso de todo este tiempo muchas' han sido las promesas que el dictador cubano ha hecho al pueblo, pero pocas de ellas han sido cumplidas. Ni bienestar económico, ni una real justicia social, ni avances técnicocientíficos se han concretado y el propio Castro no tuvo más remedio que conocer su fracaso.
Uno de los golpes más fuertes fue el desastre de la zafra del año pasado. Estimada y pomposamente anunciada por el régimen en diez millones de toneladas, ha sido casi dos millones de toneladas inferior, pese a que el gobierno d’ctatorial ha desplegado todas las fuerzas, para alcanzar la cifra fijada. Para este año, ya con la experiencia anterior, los anuncios prometen apenas siete millones de toneladas y ya se duda incluso de poder alcanzar esa cifra.
Pero lo más importante es que, al entrar en 1971, Fidel Castro exhortó al pueblo a trabajar aun más, pues se avecina una época de cinco años de austeridad, pasados los cuales, recién se comenzará a notar un progreso económico en la isla del Caribe. En resumen: una visión de privaciones y una promesa, que como tantas otras, se convirtirá en esperanza vana.
Kuha leto 1971
i
Dvanajst let je že minilo, odkar je režim Fidel Castra zavladal na Kubi. V tem času je kubanski diktator izrekel mnogo obljub narodu, a se jih jie les malo izpolnilo Ne gospodarsko blagostanje, ne realna socialna pravičnost, niti znanstveno tehnični napredki se niso izvedli in sam Castro je moral priznati svoj neuspeh.
Eden najhujših udarcev pa je bil gotovo polom zafre lanskega leta. Režimski strokovnjaki so računali in napovedovali, da bodo pridelali deset milijonov ton sladkornega trsa, a resnični pridelek je bil skoro dva milijona ton nižji, kljub temu, da je vlada napela vse sile za dosego postavljenih ciljev. Za letos pa, ko imajo že bridke izkušnje, so napovedali proizvodnjo le sedmih milijonov ton, pa že sedaj dvomijo, da bi to količino mogli doseči.
Najbolj važno pa je to, da je Castro ob vstopu v leto 1971, narod navduševal, naj še bolj dela, kajti prihaja doba petih let, doba pomanjkanja, po kateri bo šele nastopilo večje gospodarsko blagostanje na karibskem otoku. Torej bodoča slika bede in obljuba, ki bo, kot toliko drugih, postala prazno upanje.
Mirko Kunčič
Ob Mauserjevi knjigi Na ozarah
n.
Stminiee sovjetske * zunanje politike
Ko so je predvsem lansko leto vsled sredobežnega razvoja v Titovi Jugoslaviji začelo med posameznimi emigrantskimi skupinami južnoslovanskih narodov in v svetovnem tisku razprav-jati o nadaljnjem obstoju ali neobstoju Jugoslavije kot države odn. o njeni nadaljnji odvisnosti ali neodvisnosti od Moskve, je prav, da si naši bralci prikličejo v spomin nekatera dejstva, mimo katerih noben trezen opazovalec razvoja na balkanskem prostoru ne sme iti, če noče, da bi ga dogodki presenetili.
Usoda razvoja na balkanskem prostoru, kjer se razteza tudi Titova Jugoslavija in današnja komunistična slovenska republika v njej, iri ki spada v geopolitični sklop Vzhodnega Sredozemlja, je bila vso dobo po drugi svetovni vojni in ostaja še naprej odvisna od zunanjepolitičnih potez, ki jih kujejo ne samo v Washingtonu, temveč in predvsem v Moskvi.
Balkanski prostor spada neizpodbitno pod načela doktrine Brežnjeva, ki so bila vedno temeljno vodilo moskovske politike do komunističnih držav. Uradno pa so bila formulirana 12. novembra 1968 v Varšavi in se glasijo v najvažnejšem odstavku iz govora Brežnjeva, kot je bil priobčen v Pravdj 13. novembra 1968:
„Če skušajo notranje ali zunanje, socializmu sovražne sile razvoj katere koli socialistične dežele obrniti nazaj h kapitalističnemu redu; če nastane nevarnost za socializem v dotieni deželi ali nevarnost za varnost celotnega socialističnega občestva držav, ni to ramo problem dotične dežele, temveč splošen, za katerega se morajo brigati vse socialistične dežele.“
Toda kljub tej tako jasno formulirani doktrini, ki je niso doslej uradno osporavali ne v Washingtonu, kakor tudi ne v Parizu ali Londonu ali Bonnu alj v kateri koli drugi zahodni (vele-)sili, pa Moskva dobre ve, da ni sama in edina velesila na svetu. Zato ima točno izdelano vrednostno lestvico svojih zunanjepolitičnih stalnic (konstant), ki jih je mogoče strniti v štiri skupine:
1.	— Prva in najvažnejša stalnica moskovske zunanje politike je: ohraniti obstoj Sovjetske zveze kot države In kot svetovne velesile z izognitvijo slehernemu direktnemu vojaškemu spopadu z ZDA, s čimer je odstranjena edina možna situacija, ki bi mogla spraviti v nevarnost obstoj Sovjetske zveze;
2.	— Na drugem mestu moskovske vrednostne lestvice je stalnica o obrambi in utrditvi sovjetske hegemonije v Vzhodni Evropi, se pravi širše baze, na kateri temelji moč Sovjetije kot velesile, ne izključivši tveganja direktnega vojaškega spopada z ZDA;
S.	— Na tretje mesto spada stalnica o obrambi izven-evropskih članic socialističnega tabora, vključno Severne Koreje, Severnega Vietnama, Zunanje Mongolije, Kitajske in. ^ube, za „kamere na je že manj pripravljena tvegati direkten vojaški spopad z ZDA;
4.	— četrto stopnjo zavzema podreditev vseh drugih mednarodnih obveznosti (zlasti vojaške in gospodarske pomočil ’vrhovni mednarodni dolžnosti graditve komunizma1 v Sovjetski zvezi, sami.
Ta vrednostna lestvica sovjetskih zunanjepolitičnih ciljev potrjuje temeljno načelo moskovskega vodstva, ki se ga je doslej krčevito oklepalo, fla namreč ne bo področja, ki je bilo enkrat vključeno v ’socialistično skupnost1, nikdar več preoustilo .razrednemu sovražniku*, k; bi ga skušal prevaliti v nasprotni tabor.
Ker pa v Moskvi vedo, da zgoraj naštetih ciljev ne mereio dosegati, če bi samo pasivno reagirali na mednarodni razvoj, zato se Sovjetsko vodstvo nenrestano trudi, da veliva na tok dogodkov z vrstjo zunanjepolitičnih akcij, ki ali krepijo ali pa dokazujejo njeno moč, medtem ko istočasno zmanjšuje — če je le mogoče — tveganje vojaškega spopada z ZDA na vsemogočih kritičnih področjih. Tudi
Od burnih in ostrih nastopov proti centralistični ureditvi nove države Srbov, Hrvatov in 'Slovencev do današnjega dne, se v borbi za pravice sloven skega naroda kaže dosledna in jasna pot v politiki SLS, ki jo je začrtal dr. Korošec. Kakor je bil dr. Korošec prepričan, da je za Slovence najboljša rešitev v državni povezanosti z ostalimi južnoslovanskimi narodi, tako je bil neizprosen nasprotnik centralizma in prevlade katerega koli naroda. To je jasno in odločno zapisal ob koncu leta 1932 v Slovenski deklaraciji, ko je dejal, da sj mora slovenski narod v jugoslovanski državi priboriti tak samostojen položaj, ki bo neprestano služil kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, ki žive v drugih državah. Dr. Korošec je poudaril,. da je za tak samostojen položaj Slovencev v jugoslovanski državi potrebno: narodna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda.
Te temeljne zahteve so bile pozneje izražene ponovno ob raznih prilikah in različnih oblikah. Tako v času okupacije, ko je bilo leta 1941 v skupnem programu vseh demokratičnih strank postavljena zahteva, da naj bo svobodna Slovenija svoboden in ravnopraven del federativne Jugoslavije na podlagi enakosti pravic in dolžnosti. Iste zahteve so bile poudarjene naslednje leto v osnutkih ustave slovenske države in zvezne države Jugoslavije, ki jih je pripravila SLS v domovini. Korak naprej je bila proglasitev ustanovitve slovenske narodne države na Taboru 3. maja 1945. kj naj bi bila sestavni del Jugoslavije.
Dr. Miha Krek je v globokem prepričanju v pravilnost Koroščevega političnega koncepta branil te ideje neutrudno, vztrajno in brez ozira na vse napade in očitke vse do svoje smrti. Leta 1954 je objavil program SLS, kjer je odločno poudaril, da ima slovenski narod po naravnem pravu pravico do svoje države. Povezanost te slovenske države z ostalimi državami na slovanskem jugu, je smatral kot najbolj naravno in najboljšo. Zato je želja po tej povezanosti sestavni del programa SLS.
Nazaj v realnost
V emigraciji smo imeli med izseljenci skupino, ki je šla svojo pot in ni priznavala Koroščevega političnega koncepta za slovenski narod. Zavzemala se je za rušitev jugoslovanske države, za katero se je slovenski narod pod vodstvom dr. Korošca svobodno in naravnost plebiscitarno odločil leta 1918. Ta skupina — Slovensko državno gibanje —• je dokazovala, da bi šele potem, ko bi jugoslovanska država razpadla, Slovenci mogli graditi svojo srečo in živeti svobodno.
Dr. Miha Krek, ki je tako dosledno branil Koroščevo politično smer in program SLSi, je bil več kot 20 let žrtev najrazličnejših napadov posameznikov te skupine in njenih sopotnikov. Toda realnost je v politiki močnejša kot vse drugo. Ni se ji mogoče upirati: Lani je predstavnik Slovenskega državnega g:banja javno zavrgel tezo, ki jo je branil več kot 20 let. Ni pa imel poguma ali odločnosti, da bi priznal: Pot dk Miha Kreka in SLS je pravilna.
tu je možno postaviti vrednostno lestvico sovjetskih akcii, ki odgovarjajo po vrstnem redu zgoraj omenjeni vrednostni lestvici zunanjepolitičnih stalnic:
a)	— Moskva vztrajno širi idem o organiziranju vse-evropskega varnostnega sistema, da bi z njim zajezila zahodnonemški vpliv, z dolgoročnim namenom razbitja NATO. s čemer bi odstranila severnoameriško prisotnost v Evropi in tako postopoma odpravila nevarnost direktnega sporada z ZDA v Evropi (zun. polit, načeli 1 in 2);
b. — Vzporedni napori gredo za izoliranje Kitaiske z utrjevanjem zvez z Zunanjo Mongolijo, Severno Korejo, Severnim Vietnamom, Burmo in Indijo z dolgoročnim namenom, da se po onemogočenju Maocetungovih zunanjepolitičnih ekspanziomVičnih eiFev zmanjša nevarnost direktnega voja-
Komunisti so se igrali z usodo slovenskega naroda, kakor so jim narekovali interesi partije. Po revoluciji m prevzemu oblasti s pomočjo Sovjetov je partija uvedla v Jugoslaviji diktaturo iri centralizem, kakršnih narodi Jugoslavije dotlej niso poznali. Toda čas je naredil svoje: dokazal je, da komunistični nauk ne more osrečiti ne posameznika ne narodov. Tudi je dokazal, da centralizem in diktatura komunistične partije ne moreta družiti svobodoljubnih narodov Jugsolavije. Pred to realnostjo skušajo nekateri komunisti (Kardelj) rešiti položaj tako, da bi vijak diktature partije in centralizma še bolj privili. Drugi pa iščejo izhoda v -prevrednotenju narodnosti in narodnih interesov. Tak pojav je govor dr. Franceta Hočevarja, podpredsednika izvršnega sveta Slovenile, 28. decembra na skupni seji republiškega zbora in enotnega zbora delovnih skupnosti v Ljubljani, ko so razpravljali o prispevku SR 'Slovenije k ustalitvi gospodarstva.
Iz govora dr. Hočevarja
„Pripravljajo se dolgoročne spremembe tako zvezne kot republiških ustav, ki bodo globoko posegle v sedanji ustavnj položaj federacije, republik in pokrajin.
Njihovo bistvo je predvsem v tem, da krepijo ustavni položaj republik m pokrajin, ki naj povečajo svojo samostojnost, naj razširijo svoje pristojnosti, z drugimi besedami, dogradijo svojo suverenost in državnost, obenem pa naj bi postale odgovorne tudi za skupno državo. Federacija naj bi v bodoče opravljala strogo opredeljene funkcije in pristojnosti, katere bi prenesle nanjo republike v interesu svoje varnosti in mednarodnega položaja, utrjevanja in razvijanja enotnih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in funkcioniranja enotnega trga.- Federacija bo v tako določenih okvirih samostojno delovala, vendar ne kot nekakšna oblast nad republikami, nitj mimo njih, marveč kot izraz skupin in uskladenih interesov republik in pokrajin.
Mislimo, da lahko trdimo, da bo takšna rešitev v največji možni meri upoštevala samostojnost republik in pokrajin, federacija pa bo lahko našla v njej svojo življenjsko moč. Opravljala bo sicer omejene funkcije in pristojnosti, zato pa bo izrednega življenjskega pomena za obstoj in varnost vsake republike in pokrajine, kakor tudi za skupno usodo vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji, za enoten in uskladen razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Slovenski narod v takšni rešitvi vidi najboljšo uresničitev svoje zgodovinske težnje po lastni državnosti in suverenosti v okviru Skupne jugoslovanske države, za kar so se zavzemali največji ljudje tega naroda.“
Tako dr. Hočevar.
če je bilo vse to izrečeno v spoznanji’, da sta za bodočnost in srečo slovenskega naroda, življenjskega pomena tudj politična in kulturna svoboda, potem bi te besede imele lahko kaj pozitivnega v sebi. če pa ni tega spoznanja, je njihova vrednost več kot dvomljiva.
M. S.
škega spopada z ZDA v Aziji (zun. polit, načeli 1 in 3);
c)	— Na Karibskem področju je treba zagotoviti obstoj socialistične Kube in istočasno odstraniti nevarnost direktnega vojaškega spopada z ZDA na tem področju (zun. polit, načeli 1 'n 3);
d)	— V polnem razmahu so moskovski napori za okrepitev varnosti ranljivega jugozahodnega dela Sovjetske zveze v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu, z dolgoročnim namenom še boli zmanjšati učinkovitost NATO in CENTO in tako tudi zmanjšati nevarnost sovjetsko-ameriškega sponada na tem področju (zun. polit, načeli 1 in 21
Razvoj na balkanskem rrostoru je vsekakor vključen v sovjetsko _ zunanjepolitično stalnico št. 2. Sem brez dvoma spadajo trdi načela dokrtvno Brežnjeva. Tu Moskva celo ne izklju-
Ko sem pred dolgimi leti naprošen v nekdanji Slovenski poti napisal svojo prvo in menda zadnjo oceno o neki knjigi, ki je izšla v Buenos Airesu, sem polagal avtorju na srce, naj nikar tako pretirano ne idealizira svojih junakov, da so vsi že kar svetniški liki. Pa nisem s tem hotel reči, da je knjiga slaba; saj sem jo z užitkom prebral. Edini rezultat te moje menda prve in zadnje ocene je bil, da sem so menda komu zameril. Pisatelju Mauserju kaj takega ni treba svetovati. Kdor je samo bral Večernice, ki jih je napisal za Mohorjevo družbo v Celovcu, lahko vidi, kako globoko je posegel v dušeslovje svojih junakov. Dobro in grešno v človeku in njegovem značaju si kar podajata roke. Temu pravcu svojega ustvarjanja je pisatelj ostal zvest do danes: oblikuje sončne in senčne strani življenja, bolno in zdravo v človeku. Naj nadaljuje v tem pravcu, da obogati slovensko zamejsko literaturo še z marsikatero novo umetnino. Za vzor naj mu bodo klasiki slovenske literature Ivan Cankar, dr. Ivan Pregelj, Finžgar, dr. Tavčar, Narte Velikonja, Stanko Majcen in drugi, ki prav tako niso enostransko idealizirali svojih junakov. Le tako nastanejo velike umetnine, ki imajo trajno vrednost v literaturi.
Pa tudi svojih predhodnikov pri nekdanji Mohorjevi družbi v Celovcu ne sme Mauser pozabiti. Saj niso pri Mohorjevi sodelovali samo manj vidni slovenski p;satelji-idealisti, marveč tudi priznani. Tako mi je še v živem spominu povest Sosed Luka Ivana Cankarja, Mlada Breda dr. Ivana Preglia in Meškova knjiga Mladim srcem. V živem spominu pa mi je še nešteto del drugih pisateljev Mohorjevih večernic — n. pr. dr. Detelovo Malo življenje in Kostanjevičevo Novo življenje. Tudi ti rt-rormr. nesebični, prav nič častihlepni oblikovalci slovenske besede za prepro-
čuje tveganja direktnega vojaškega -popada z ZDA.
Sovjetske zadušitve uporov na Poljskem, v Vzhodni Nemčiji, ha Madžarskem, v češkoslovaški niso izzvale učinkovite reakcije zahodnih velesil.
In zgornjih sovjetskih zunanjepolitičnih stalnic in njihove dosedanje praktične aplikacije ter nereagiranja zahodnega sveta na ’notranje* probleme socialističnega bloka ni težko potegniti zaključkov o nadaljnjem razvoju na ’socialističnem* balkanskem prostoru. kjer se razteza tudi Titova Ju-goslavila in današnja komunistična slovenska republika v njej.
sto ljudstvo, ne smejo biti potisnjeni v kot v slovenski kulturni zgodovini-. Sledovi njihovega prizadevanja za ohranitev starih, verskih in narodnih tradicij, se še danes kažejo — doma. Tako so med drugimi s svojimi večemiškimi povestmi bogatili in sladili tudi mojo grenko mladost. Vse te priznane in nepriznane pisatelje večerniških povesti imam v neizbrisnem spominu. Iz njihovih knjig sem se mnogo naučil.
Nekatere Mauserjeve črtice v knjigi Na ozarah so jezikovno, stilistično in vsebinsko tako dovršene, da bi zaslužile, da jih objavi kaka slovenska srednješolska čitanka. Spomini na mlada leta so ožarjeni s takšno milino in vedrino, da je bralcu toplo pri srcu. Ob njegovem domotožju pa človek kar odrom* kot na božjo pot — v njegov mali, sončni svet tam pod očakom Triglavom.
'Slovenski kulturni akciji čestitamo, da se je spomnila tega neumornega, zaslužnega slovenskega kulturnega delavca v zdomstvu, spretnega govornika, pisca nekrologov pa tudi oblikovalca žlahtnih mladih src v časopisu Ameriška domovina. Izdala je petindvajset» njegovo knjigo, kar je pač redek jubilej v življenju kakega literarnega ustvarjalca.
Kdor si hoče privoščiti mnogo ur prijetnega in koristnega branja, ki ne razvedri samo srca, marveč ga tudi poplemeniti: kdor hoče spet obuditi domotožje po rodnih krajih; kdor hoče z vs» mehkobo spet oživiti spomin na mlada leta; kdor ima še jiaj smisla in ljubezni do požrtvovalnega dela slovenskih pisateljev v tujini in do. tvegane dolžnosti slovenskih založb, ki v najtežjih časih izpolnjujem svoje kulturno poslanstvo, naj si nabavi to knjigo! Ne bo mu žal denarja, s katerim bo moralno in gmotno podori prizadevanje Slovenske kulturne akcije.
Zbrane črtice so kakor pisani kamenčki, skrbno in z ljubeznijo nanizani drug k drugemu, da je nastal mozaik, skladna enota, podoba, na kateri se prelivajo odtenki rožnatih barv — verno ogledalo najskritejših kotičkov pisateljevega nemirnega srca, ki meri širina in globine v sebi in svojem bližnjem. Narava na mu je odprta knjiga.
Pisatelj Karel Mauser je nedvomno nainlodoviieiši, najpopularnejši in naj-nriljubljeneiši slovenski pisatelj izven domovine. V njem gotovo zorijo še velika dela. s katerimi bo presenetil našo zamejsko literaturo — če ne bo svetovni vihar prej uničil vseh naših kulturnih in prosvetnih postojank. Kdor v teh’ (Nad. na 2. str.)
TRADICIONALNA DRUŽABNA PRIREDITEV REVIJE
áá
99
DUHOVNO ŽIVLJENJE
NA PRISTAVI V MORONU V NEDELJO, 31. JANUARJA 1971
Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, popoldne do večera nagradno žrebanje in prijetno razvedrilo.
bogat srečolov s 500 i» več dobitki„
Lepo vafelj eni!
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
ŠPO RTNEM SVETU
stov, dr. Stanko Žakelj, pa je bil osebno navzoč in je pri obeh mašah pridigal. Verniki so se praznovanja najlepže udeležili.
MONTREAL
Miklavževanje in izseljenska nedelja
Šestega decembra je župnijski odbor priredil miklavževanje, ki je nad le zapadnega torontskega predmestja, ampak tudi mnogo trgov in vasi, ki se razprostirajo med Torontom in Hamiltonom in se vanje selijo Slovenci iz Toronta v vedno večjem številu. Po dosedanji rasti župnije' je sklepati, da bo kmalu največja slovenska župnija v Kanadi.
Življenje v tej župniji je bilo zadnje čase precej razgibano. Ob obisku pro-vinciala lazaristov, dr. Stanka Žaklja, so imele žene Katoliške lige poseben sestanek, na katerem jim je predaval o verskem stanju v Sloveniji.
Rožmanov zavod v Adrogue
O 10	20 SO 40 BO 60	70	80	90	100	110	120	120	140	160
I I 1 I I ' I I I I I I I I I 1
P O
TORONTO
Iz župnije Brezmadežne
Župnija Brezmadežne v Novem Torontu je zelo razsežna, saj ne zajema
Tudi zveza Katoliških mož in fantov in Slovensko mladinsko društvo lepo delujejo. Prav tako skavti in skavtinje, ki so organizirani na področju župnije, vse lepo uspelo. Po trudu čč. sester jt bila na odru predstavljena Willramova igra Sveti Nikolaj. Vloge so številni igralci, starejši in mlajši, pa tudi pevci, sijajno izpeljali. Veselja in užitka ob prihodu Miklavža, pa tudi strahu pred parkeljni, je bilo ta večer obilo.
13. decembra pa so Slovenci v Montrealu praznovali izseljensko nedeljo. Imeli so kar dva izredna pridigarja. Ljubljanski pomožrii škof dr. Stanislav Lenič je spregovoril vernikom po nedeljskih „Oznanilih“, provincial 'lazari-
© Z enim zadnjim kolesom smo še v
Vsem dosedanjim in bodočim do-
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leand.ro F. Peljhan
M. P. 10693
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 15 do 21
Mariano Acosta 432, Capital
Zahtevajte določitev ure na T.E. 67-9791
blatu. Še dober sunek v našem tla- brotnikom iskreni: Bog plačaj! kovanju, pa bomo na trdni cesti, k
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(Coop, de Crédito „S.L.O.G.A.“ Ltda.)
Bartolomé Mitre 97
Ramos Mejia
T. E. 658-6574
KINTA SLOGA
Del Cielito 279 — Villa Udaondo
Poletna sezona 1970/1971
Do 14. marca 1971 vse dni v tednu, razen ponedeljka, od 9 do 21.
Vstopnina:. ob sobotah, nedeljah in praznikih $ 3.— za osebo. Vstopnina: ob delavnikih $ 2a- za osebo,
Siezonska vstopnica: $ 30.— za osebo.
Otroci članov do izpolnjenega 14. leta imajo vstop le z družinsko člansko izkaznico, sicer pa brezplačno; od 15. do 18. leta pa za polovično ceno. Vstop na kinto je dovoljen samo članom Slovenske hranilnice in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni za ? 1.—.
Na kinti bo vedno na razpolago hrana in pijača po zmernih cenah.
Dr. Tene žužek
AD?OKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2'31, p. 5, ©f. 10 T. E. 47-4852
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL \ CASCANTE
Escribano Público
Cangalle 1642	Buenos Airea i
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
14. marca 1971
VELIKA TOMBOLA v Slomškovem domu
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital
V januarju bo pisarna zaprta zaradi počitnic.
UNIV. PROF.
DR*. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedij« in travmatologijo
Ordinira ▼ torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. Josič E. Uribnru 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefona 49-6855
Correo Argentino jcentral (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 996.221	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
TOMBOLA
na Pristavi 4. IV. 1971
SLOMŠKOV DOM. solrota. 30. januarja:
DRUŽABNI VEČER S PLESOM
Igra orkester Planika Pričetek ob 21
Družine (starši z mladino) imajo pri vstopnini poseben popust.
Slovenski restavrant. bar in confitería “MILLION’S STAR”
Krasni in idealni prostori za privatne in trgovske sestanke in večerje. Izvrstna postrežba. • Izbira jedil po domačih in tujih okusih. Govorimo tudi slovensko.
Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete.
Avda. Libertador 15.299 esq. M. Coronado SAN ISIDRO
Rezerviranje na T. E. 743-4786
(Ob sklicevanju na ta oglas poseben popust)
Vsem prijateljem sporočamo, da nam je po daljši bolezni, dne
22. decembra 1970 umrla, v starosti 73 let, naša draga teta in sestra, gospodična
Ivana Turk
Pokopali smo jo na pokopališče Barcina del Barco — Burgos, Španija.
Vsem jo priporočamo v molitev. Naj počiva v miru!
Žalujoči:
Anton Čepon z družino, brat Alojzij ter ostalo sorodstvo
Burgos, Španija
Podgora pri Novem mestu, Ljubljana, Kranj
Aleksander Solženicin	3
En dan Ivana Denisoviča
Okrog stebra na dvorišču so se zbrali brigadirji, ki so zahajali v plansko proizvodni oddelek. Med njimi je bil tudi bivši heroj Sovjetske zveze, še mlad, ki je čilo zlezel na steber in brisal toplomer.
Od spodaj so mu svetovali:
„Ne vdihavaj vanj, sicer se bo vzdignil.“
„Vzdignil ali ne, saj se ne ravnajo po toplomeru.“
Tjurina, ki je bil brigadir Šuhova, ni bilo med njimi. Iz radovednosti je šuhov obstal, postavil vedro na tla in opazoval.
Brigadir na stebru je končno spregovoril :
„Prekleta črepinja; sedemindvajset in pol.“
Ko je še enkrat pogledal, če morda ni bilo zmote, je skočil na tla.
„Ne kaže prav, zmerom laže,“ je dejal nekdo. „Mar bodo dober toplomer obesil znotraj cone?“
Ko so brigadirji odhajali, je šuhov stekel k vodnjaku. ¡Mraz mu je zbadal ušesa, ker si naušnic, sicer spuščenih s kučme ni zavezal tesno pod brado.
Odprtino vodnjaka je obdajal debel sloj ledu, in komaj, komaj je vanjo porinil vedro. Vrv je stala pokonci kot drog.
S polnim vedrom vode, od katere se je dvigala para, se je šuhov vrnil v pazniško sobo. Gole roke so mu premrle in zato jih je vtaknil v vodo. Odleglo je.
V pazniški sobi že ni bilo več Tata-rina, paznikov pa se je ' nabralo že četvero. Namesto igre in spanja so se začeli prerekati o tem, koliko bodo januarja dobili pšena (v naselju svobodnjakov je bila slaba prehrana, zato so paznikom, čeprav se je nehala prodaja po nakaznicah, dajali še posebej nekatera živila po znižanih cenah).
„Ti, grinta, dobro zapri vrata!“ je vendarle eden izmed njih opazil Šuhova.
Da bi si že zjutraj, med ribanjem, zmočil klobučevinaste škornje, to bi bilo napak. ‘Preobuti se nima v kaj. Mar naj steče v barako? V osmih letih taborišča se je šuhov seznami z redom alj neredom, kar se tiče obutve. Včasih so vso zimo prestali brez toplih, klobučevinastih škornjev, včasih niso dali čevljev, marveč samo opanke iz lubja ali skrpucalo iz avtomobilske gume, razdrte po slojih. Sedaj je glede obutve bolje. Oktobra je dobil krepke in velike čevlje (zato ker se je s pomočnikom brigadirja vred vrnil v skladišče), v katerih je bilo prostora za dvoje zimskih nogavic. Ob nedeljah se je sprehajal kot slavljenec in z novimi petami trkal po dvorišču. Decembra so prišli klobučevinasti škornji. To je o-betalo raj, ne bomo še pomrli. Pa se je v knjigovodstvu našel nekdo, ki je načelniku našepetal, češ, če damo škornje, vzemimo čevlje. Kakšen bi bil red, če bi jetniki imeli dva para obutev ? In tako je moral šuhov izbirati: ali naj
........¿iiir-rnnn—m_b~
hodi vso zimo v čevljih ali pa naj obuje tople škornje in bodi v njih, četudi bi se recimo pričel sneg tajati. Varoval je čevlje, z mastjo jih je negoval, popolnoma novi so bili. Ah, ničesar nrn v zadnjih letih ni bilo tako žal, kakor teh čevljev. Vrgli so jih na kup. Spomladi ne bodo več njegovi.
Šuhov se je takoj znašel: urno je stopil iz škornjev, jih postavil v kot, vrgel na tla tudi obujke (pri tem je žlica zveneče padla na tla; čeprav je še tako hitel za dežurnim v zapor, žlice le ni pozabil) ter se bos lotil ribanja. Polil je tla z vodo, ne da bi skoparil, in se z mokro cunjo zakadil pod pazniške škornje.
„Ti, gad, ne hiti!“ je zavpil paznik in umaknil noge na stol.
„Riž? Riž dajejo po posebnih normah, ne primerjaj ga z drugim!“
„Koliko vode pa polivaš, bedak? Kdo tako riba?“
„Državljan načelnik! Drugače se ne bo dalo očistiti. Umazanija se je trdo prijela...“
„Ali si ti, svinja, sploh kdaj videl, kako je tvoja baba ribala?“
Šuhov se je zravnal. S cunje v roki je curljala voda. Nasmehnil se je dobrodušno in pokazal redke zobe; večino mu jih je leta 1943 v Ust-Ižmi pobral skorbut, ki bi ga skoraj uničil. Tako je že propadel, da ga je krvava griža docela očistila in da želodec ni več sprejemal jedi. Na tiste čase ga je spominjalo le sesljanje.
„Državljan načelnik, od babe so me odtrgali že leta enainštiridesetega. Ne vem več, kaj je ženska.“
„Vidiš, kako ribajo... Podleži niče-
sar ne znajo in nočejo delati. Niso vredni kruha, ki ga jim dajejo. Z govnom bi jih krmil.“
„Kakšnega dr... ribati vsak dan?! Sama vlaga ostane. Veš kaj, ti, osemsto štiriinpetdeset! Na rahlo drgni, samo toliko, da zmočiš deske, pa hajd od tod.“
„Riž? Ne primerjaj ga s pšenom!“
Šuhov se je urno zasukal.
Delo je podobno palici; dva konca ima: če delaš za ljudi, opravi dobro, če delaš za tepce, opravi le na videz.
Sicer bi že vsi pocrkali, jasno.
Šuhov je odrgnil deske, da ni ostalo nikjer suhega madeža, zagnal neožeto cunjo za peč, obul na pragu svoje škornje, izlil vodo na stezo, po kateri so hodilj načelniki, ter se po bližnjici, mimo kopališča in temnega hladnega kluba pognal proti jedilnici.
Ambulante ne sme zamuditi, spet ga je treslo. Pa da ne bi naletel pred jedilnico na kakega paznika, kajti načelnik taborišča je sérogo ukazal, naj vse posamezne zamudnike polove in pahnejo v samico.
Oj sreča, danes ni pred jedilnico ne gneče ne vrste. Le naprej!
Jedilnico je polnila para, da je bilo kakor v pralnici. Paro je povzročal mraz pri vratih, para se je dvigala od čorbe. Brigade so sedele za mizami, alj se gnetle med klopmi ter čakale, da se kak prostor izprazni. Skozi to tesnobo, s klici opozarjajoč nase, so garači — dva ali trije od vsake brigade — nesli na lesenih podstavkih sklede s čorbo in kašo ter iskali prosto mizo. Glej nerodo, teslo leseno, ni slišal opozorila, pa je trčil ob podstavek.
Tlesk, tlesk! Mahni ga s prosto roko, po buči, po grbi! Prav mu je! Ne stoj na poti, ne oprezaj kje bi kaj polizal!
Za mizo se je mlad fant prekrižal, preden je pomočil žlico. To je gotovo zahodni Ukrajinec, pa še novinec.
Rusi — tj so že pozabili, s katero roko se prekrižaš.
V jedilnici je mraz. Zato sedijo in jedo v kučmah, toda brez naglice, loveč razkuhane ostanke gnile in drobne ribe pod listi črnega zelja. Koščice pljujejo na mizo. Ko se kosti nabere cela kopica, jih kdo od naslednje brigade porine na tla, kjer jih pohodijo.
Pljuvati kosti naravnost na tla se ne spodobi.
Jedilnici podpirajo strop nekakšni stebri v dveh vrstah. Sredi nje, ob takem stebru, je sedel Fetjukov, član iste brigade kakor šuhov, in hranil zanj zajtrk. Imeli so ga za slabega člana brigade, slabšega kot šuhova. Če namreč pogledaš brigado, bi po njenem zunanjem videzu dejal, da je enota, saj so vsi v črnih suknjah in imajo številke, toda notranji sestav je pisan, člani se vrstijo nekako po- stopnjah navzdol. Tako ne moreš naročiti Buj-novskemu, da bi komu varoval skledo, pa tudi šuhov se ne loti vsakega posla; za to so drugi, ki so slabši, nižji.
Fetjukov je zagledal šuhova, vzdihnil in mu odstopil prostor.
„Vse se je ohladilo, že sem hotel tvoj obrok pojesti; sem mislil, da si v zaporu.“
Ni čakal več, saj je vedel, da mu Šuhov ne bo ničesar pustil in da bo obe skledi do kraja postrgal.
(Dalje prihodnjič)
v letu 1971 pomoč ob rojstvu otroka 250 din, otroški mesečni dodatek 70 din za prvega otroka, za vsakega nadaljnjega pa po 95 din. IDosedaj je bila denarna pomoč ob rojstvu različna v posameznih občinah, najnižja je bila 130 din, najvišja pa 250 din.
TRŽIČ — Delavcem usnjame Runo Tržič so 17. decembra uradno povedali, da tovarne ni mogoče sanirati, ker ni denarja. Podjetje je prenehalo z delom 15. januarja, preostale delavce, ki jih je bilo še okoli 100, pa so namestili po drugih tržiških podjetjih.
UMRLI SO OD 21. DO 29. DEC. 1970 _ LJUBLJANA —• Anton Težak, Marija Stepančič r. Kavčič, Angela Lakov-nik r. Gostič, Franc Verbinc, Ivan Makovec (86), Ana Pogačnik r. Groznik (74), Marija Kovačič r. Korošec, Ivanka Špacapan r. Kocjančič, Frančiška Zabukovec, up., Nežka Redenšek, up., dr. Elsa Soss (82), zobozdravnica, Marija Klun r. Požrl (90), Ljudmila Plev-čak r. Klembas, Frančiška Logar, Ana Habič r. Skubic, Jožefa Klun, Alojz Turk, čevlj. m. v p., Franc Pokovec, up., Hilda Mencinger r. Benner, vd. po liv. m., Antonija škof, učiteljica v p., Frančiška Toni, Jože Klabjan, up. Ana Kokalj (85), Franc čuden, Avgust Vrhovec, up., Jože Likovič, dipl. pravni svet-
LJUBLJANA — Cankarjeva založba je za 52-letnico smrti pisatelja Ivana Cankarja podelila tri nagrade za izvirna dela. Prejeli so jih dr. Danilo Lokar za prozo zbrano v knjigi „Silvan“, arh. Marijan Mušič za delo „Arhitektura slovenskega kozolca'* in Beno Zupančič za roman „Plat zvona". Za študije oziroma recenzije knjig te založbe je dobil prvo nagrado Andrej Inkret za oceno „Dvoje sodobnih nemških romanov", Dimitrij Rupel za oceno novel Danila 'Lokarja in za oceno romana. „Plat zvona", Rapa šuklje pa za tekste prebrane v radiu o nekaterih knjigah.
STUDENCI —< Iz studenške cerkve pri Mariboru so več gotskih in baročnih umetnin prepeljali v Pariz na razstavo „Jugoslovanska umetnost skozi stoletja". Poslali so dva metra visok kip sv. Caharije, ki ga je naredil baročni mojster Josef iStraub leta 1750, štiri plastike Jožefa Holzingerja, ki predstavljajo štiri kontinente, ter kip sv. Danijela, ki so gotske umetnine iz 15. stol.
MARIBOR — V mariborski občini je zaposlenih okrog 60.000 oseb. Po podatkih skupnosti za zaposlovanje pa kar 27.150 zaposlenih ni dokončalo obvezne (!) osemletke. Kot razlog, da je tako veliko številb oseb z nizko izobrazbo, 30 na skupščini navajali tudi, da učitelji preveč suhoparno prenašajo znanje iz učbenikov in učence premalo navajajo k samostojnemu razmišljanju.
LJUBLJANA — Po poročilu Inštituta za abortus in kontracepcijo pri kliniki za ginekologijo in porodništvo je bilo 1. 1969 v Sloveniji zabeleženih 12.400 splavov, to je 450 splavov na tisoč živorojenih otrok. Od tega je bilo 9100 uradno dovoljenih in 4300 „vseh drugih“.' Strašna številka! Pa pišejo, da je to najnižja številka, odkar so pred petnajstimi leti začeli registrirati število splavov.
LJUBLJANA — Februarja bodo dobili v obtok kovani denar za 2 in 5 dinarjev. Kovanci za 2 dinarja bodo tehtali 5 g in bodo imeli premer 24.5 mm, tisti po 5 dinarjev pa bodo tehtali 6.27 g in bodo za 3 mm večji.
V omejenih količinah bodo prišli v obtok posebni kovanci za 2 in 5 dinarjev ob akciji Združenih narodov za boj zoper lakoto. Ti kovanci se bodo ločili od rednih 2-dinarskih in 5-dinarskih kovancev samo na hrbtni strani: natisnjena bo značko FAO in letnica 1970.
LJUBLJANA — Letošnji proračun Slovenije predvideva 880 milijonov dinarjev, kar je za 11% več kot lani. V zvezi s stabilizacijskimi ukrepi so bili sprejeti na seji izvršnega sveta Slovenje predlogi za znižanje nekaterih namenov splošne porabe, s čemer bi v tem letu razbremenili gospodarstvo za 225 milijonov dinarjev. Za šolstvo so namenili nekaj več denarja kot lani in tako upajo, da bodo mogli učiteljem povišati plače za povprečno 14%.
LJUBLJANA — Po novem zakonu, ki ga je sprejel izvršni svet, bo znašala
Gospod urednik! Po dobroti dr. Rudolfa Hanželiča sem bil letos v njegovem počitniškem domu (oziroma naselju, saj obsega ta „dom" že sedem hiš) v istem času, ko se je tam nahajalo 67 učencev in učenk slovenskih šol iz Velikega Buenos Airesa. 4
To, kar sem v tem času videl, slišal in občutil, bi rad povedal vsem slovenskim očetom in materam. Sedaj razumem tisto slovensko mater iz okolice Buenos Airesa, kj že več let pošilja svoje otroke v ta počitniški dom in ki mi je rekla, da prihajajo njeni otroci iz kolonije čisto spremenjeni: bolj veseli, bolj verni, bolj narodno zavedni, bolj ubogljivi in bolj zdravi na duši in telesu.
Ko sem letos opazoval življenje otroške kolonije, sem se prepričal, da je imela omenjena mati popolnoma prav. Otroške, mladinske, dijaške kolonije, ki jih organizira dr. Hanželič v svojem počitniškem domu, imajo ogromen pomen za vzgojo slovenske mladine.
Že samo to dejstvo, da se zbere skupaj velika družba slovenske mladine iz raznih krajev, je velikega pomena. Mia • dina se tu med seboj spozna, skupaj igra in skupaj poje. S tem se utrjuje slovenska skupnost.
In to slovensko petje! Kdo bi ga mogel primemo popisati. Že leta in leta, morda desetletja nisem poslušal
flOVCMC! V
BUENOS AIRES Osebne novice
Krščena je bila v Slovenski kapeli Marjana Edith Bizjan, hčerka g. Štefana Bizjana in ge. Grete roj. Ingrisch. Botra: g. Viktor Potočnik in gdč. Anica. Breznik. Krstil je msgr. A. Orehar.
V	družini g. Toneta Krošlja in ge. Selmire roj. Badaracco se je rodil sinček, ki so ga krstili na ime Tomaž.
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi so bili krščeni: Marko Burja, sin Antona in Cvetke Cesar, Viviana Zidar, hči Jadrana in Sanke Guzelj, Viktorija Irena Poberšnik, hči Ivana in Irene Zgonc, Damjan Berčič, sin Božidarja in Marije Goljevšček, Emil Goljevšček, sin Marjana in Anice Suhadolnik, Marjana Gabrijela Urbanija, hči Feliksa in Rezke Ravnikar, Andreja Suzana Zupančič, hči Lojzeta in Marte Čemak.
Poroke
V	župni cerkvi Santa Rita sta v sredo po Treh kraljih stopila pred oltar g. Anton Mozetič, sin pokojnega inž. Albina Mozetiča, ki je bil nekaj let predsednik Društva Slovencev v Buenos Airesu, in gdč. Marija Ester Maffez-zini in prejela zakrament sv. zakona. Botrovala sta ženinova mati, ga. Vida Vidmar vd. Mozetič in oče neveste g. Ernest Maffezzini. Naslednji dan pa se je poročila v isti cerkvi Slovenka iz Boulogne Ana Marija Lončarič, hčerka Jožeta in Ane Šporar, doma iz Bele Krajine. Za moža sj je izbrala g. Fer-mina Fiedela Lencino. Obe poroki je blagoslovil župnik g. Albin Avguštin.
V	ukrajinskj cerkvi, v neposredni bližini Slovenske hiše sta se poročila 16. januarja gdč. Terezika Marn in g. Stane žužek. Nevesti sta botrovala njena mati ga. Marjana Mam in g. Lojze Dolinar, ženinu pa njegova mati ga. Ivanka žužek in brat g. Lojze žužek. Poročne obrede je med sv. mašo opravil delegat msgr. Orehar. Pel je ženski zbor, ki ga je organizirala Zveza žena in mater.
Vsem novoporočencem naše iskrene čestitke.
tako lepega in navdušenega petja. Kako so nam odraslim — posebno pa še dr. Hanželiču — žarele oči ob tem petju. Zgodilo se je, da je dr. Hanželič v cerkvi pri maši, ko so otroci odpeli kitico cerkvene pesmi, kar izpred oltarja prosil, da naj odpojejo še drugo kitico. In na koncu maše se je -'z-pred oltarja otrokom zahvalil za lepo petje. Meni je potem še dejal, da so mu te otroške kolonije plačilo za delo in žrtve, ki jih je vložil v počitniški dom.
Prve dneve otroci še niso znali peti vseh pesmi, kajti vsaka šola je prinesla s seboj nekaj svojih pesmi. Po nekaj dnevih so vsi znafi peti vse pesmi.
Eno stvar pa mopm posebej poudariti: Počitniške kolonije pri dr. Hanželiču so visoka šola slovenske narodne zavednosti. Vse življenje v koloniji je usmerjeno v to: slike slovenskih krajev v dvorani in obednici, petje, • slovenske igre, branje in pripovedovanje slovenskih pravljic in povesti, nastopi in kratki govori v dvorani, zlasti pa krasni govori dr. Hanželiča pri vsakdanji jutranji maši. Ti govori so pravi vzgojni biseri. Letos je npr. pripovedoval v lepi domači in vsem razumljivi besedi o slovenskih junakih, o slovenski kulturi, o lepotah slovenske zemlje, o slovenski pesmi in podobno. Vse to je označil kot velik dar božji.
Te dnevne mladinske maše nimajo samo verskega pomena, ampak tudi
nik, Emil Rus, uč. v p., Marija Klepec, vdova po odvetniku (89), Marija Gla-ser, Marija Pipan r. Lončar, vdova, Jože Stupica, up., Bruno Humar, obrt-
MARIBOR —■ Genovefa Druovič (86), Ferdinand Gumsek (78), Franja Horvat (67), Elizabeta Pavalec (73), Filip Lesjak (77), Elizabeta Kremavc (67), Pavla Svetec r. Žnidaršič (94), Ivan Lončarič (70), Alojzija Bračko (78), Ludvik Murgelj (78), Terezija Bukov-šek (81), Ivan Kranjc (85), Franc Za-vec (68).
RAZNI KRAJI — Jože Mokorel (70), up., Lesce, Alojzija Jerše, Žužemberk, Jurij Hočevar, up. Slov. nar. gl., Vič, Mirko Jarc, up., Ločna, Peter Knapič (74), „Kramarjev ata", Tacno, Marija Zupanc r. Poteko, Petrovče, Ivan Juhant, učitelj, Kranj, Katarina Sajfar, up., Škofja Loka, Matilda Zorko r. Brod-ner, Celje, Marija Zahradnik r. Kočar, Polje, Ivan Nagode, pos. (82), Mokronog, Alojz Repše, Kamnik, Otilija Kocjan, Središče ob Dravi, Ivana Bončina r. Rupnik, Stara cerkev pri Kočevja, Alojz Zorič (80), knjigovez v p., Krško, Jože Pretnar, Bled, Ana Majce, Moravče, Ivana Žitnik (72), črna vas, Jože Teran, Radovljica, Janez Anderluh, up., Šmarje pri Jelšah, Alojz Jerman, up., Ptuj, Slavko čeme, Polje, Alojzija Clikl r. Senčar, Trbovlje, Marija Lončarič, Mokronog, Melhior škoda, župniški upr. v Tomišlju, Anton Štraus (86), up., Polje, Ivan Gubenšek (80), Tinsko pri Žusnu, Anka Vrečer (93), Celje, Antonija Piki r. Topovšek (72), Gomilsko, Marija Anko r. Šenk (78), Ravne, Ludvik Kovačič, Ribnica, Apolonija Mravlje r. Rotar, Dravlje, Jože Knific, pos., Medno.
A t • C N T I N I
+ STANKO VREČAR
V	soboto, 16. januarja, je po dolgi in težki bolezni umrl na svojem domu v Ramos Mejia g. Stanko Vrečar, doma iz Moravč na Gorenjskem.
Pokojni S- Stanko je bil rojen 17. avgusta leta 1899. V mladih letih se je pri svojem očetu izučil mizarske obrti. Leta 1921 se je poročil z Minko Cerar. V svojem novem domu je nadaljeval mizarsko obrt, katero je dolga leta vodil kot samostojen mojster. V srečnem zakonu se mu je rodilo šest sinov. Čas komunistične revolucije tudi njegovi zavedni, verni družini ni prizanesel. Dva sina so mu mučili in ubili komunisti, za očetovo srce nezaceljiva bolečina!
Kot odločen nasprotnik komunističnih zločinov je 1. 1945 zapustil svoj dom in odšel z družino na pot begunstva. Po nekaj letih življenja v taboriščih Lienzu in Spittalu v Avstriji je 1. 1949 emign-ral z družino v Argentino.
V	tujini je takoj začel z delom v’ mizarski stroki, kar je z vso strokovno sposobnostjo vršil, dokler mu je dopuščalo zdravje in se tako v tistih težkih letih prebijal naprej! Sinova Dane in Tine sta se posvetila študiju. Z vztrajnostjo in zvesta klicu sta dosegla cilj in postala duhovnika!
Ko rajni ni mogel več na delo, je pa doma še vedno rad kaj mizaril, dokler ga ni v oktobru lanskega leta zavratna bolezen položila na posteljo. Ni bilo več pomoči! Potrpežljivo in vdano je prenašal hude notranje bolečine. Velika tolažba v trpljenju mu je bilo pogosto sv. obhajilo, ki ga mu je prinašal sin duhovnik. Pripravljen in vdan v božjo voljo je mirno zaspal v Gospodu! številni znanci in prijatelji so ga prihajali kropit na njegov dom.
Ni mu bilo dano, da bi s svojo zakonsko družico obhajala zlato poroko, do katere je manjkalo le nekaj mesecev. Posebno ljuba in draga je bila pokojnemu dobra slovenska knjiga in časopis. Še v zadnjih dneh je želel, da mu je žena prebrala Svobodno Slovenijo.
Pogreb pokojnega je bil v nedeljo
velik narodni pomen. Tistim redkim v Buenos Airesu, ki mislijo, tia dnevna maša v počitniški koloniji ni potrebna, svetujem, da naj se udeleže samo ene maše v starj jezuitski cerkvici v počitniškem domu, pa bodo gotovo spremenili svoje mnenje. Navdušeno in krepko petje te množice mladine, skupno prejemanje evharističnega Kristusa in govori dr. Hanželiča bi jih prepričali, da je to tako dragocena vzgojna metoda, ki skoraj nima primere.
'Ni moj namen pisati kroniko letošnje otroške kolonije. Vendar naj omenim nastope naše šolske mladine v dvorani počitniškega doma. V kratki dobi 15 dni je mladina trikrat nastopila: na dveh božičnih večerih in pri igri „V kraljestvu palčkov". Na božičnih večerih so nastopili vsi učenci in vse učenke skupaj in potem pa še posebej posamezne šole s svojimi pevskimi zborčki. To so bili skrbno pripravljeni nastopi, ki so tudi ogledalo vzgojnega dela slovenskih družin in šol. Težko je najti besedo primerne zahvale za delo našega učiteljstva tako v šolah kot v počitniški koloniji.
Gospod urednik, napisal sem te vrstice zato, da bi slovenski starši spoznali velik pomen mladinskih kolonij pri dr. Hanželiču v kordobskih hribih, in da bi svojim otrokom nudili to dragoceno priložnost, da vsaj za nekaj dni v letu zažive zdravo, pravo in lepo slovensko življenje.
Lepo Vas pozdravlja
Vaš Rudolf Smersu
17. januarja s koncelebrirano sv. mašo I v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bos-kovem zavodu. Somaševali so: krajevni g. župnik, sinova^ gg. Dane in Tine, č. Škrbec in g. Lenček. V govoru med sv. mašo je domači g. župnik poudaril: „Tu leži oče dveh duhovnikov, kar mu je •najlepša krona za večnost!" Na pokopališču Villegas je opravil pogrebne molitve g. Jože Škrbec in se tudj od raj-nega poslovil z lepim nagovorom. Za slovo so mu še zapeli „O srečni dom nad zvezdami".
V Argentini žalujejo za njim žena ga. Minka, sinova duhovnika gg. Dane in Tine ter sin Gabrijel z ženo. V Avstriji sin, inž. Stanko z družino, v domovini pa brat Tone in sestre Štefka, Minka, Francka in Ivanka, katerim izrekamo naše sožalje.
Počivaj v miru, naj Ti bo lahka tuja zemlja!
POČITNIŠKI DNEVI
Ko v najbolj vročih mesecih argentinskega poletja upravičeno vse išče sence in počitka ali pa sonca in vode, bi sklepali, da so tudi Slovenski domovi na počitnicah. Pa temu ni tako. Kogar zanese ob ponedeljkih v Slomškov dom v Ramos Mejia ali ob sredah na. Pristavo v Castelar in Naš dom v San Justa, se bo veselo začudil. Znašel se bo v živžavu 50, 60 ali celo 80 slovenskih otrok, ki se igrajo, tečejo, telovadijo — skratka vse, za kar med šolskim letom ni bilo časa, .pa se v počitniški prostosti lahko lep0 izpolni in istočasno obogati rodna govorica. Kar bodo v teh dveh mesecih ustvarile njihove roke, kar bo zraslo v njihovih glavicah ali bo sad drugih spretnosti, bodo gotovo pokazali na svojih končnih razstavah in nastopih. Kar pa bo vzklilo in se razraslo lepega v njihovih srcih kot sad jutranjih maš, naukov in vedrega slovenskega življenja, pa bo ostalo za vse življenje te naše mladine.
BARILOČE
Slovenska božična pesem po valovih LU8 radio Bariloche
Bariloški Slovenci majhni po številu ne premoremo pevskih zborov, ki bi nam prepevali ob raznih priložnostih in slovesnostih, med katere spadajo tudi božični prazniki. Poslužimo se zato tehničnih pripomočkov konzervirane glasbe, gramofonskih plošč ali magnetofonskih trakov.
Kakor prejšnja leta, so tudi letos preko valov LU8 radio Bariloche zadoneli mogočni zvonovi Gospe svete na Koroškem. Orgije slovenskih cerkva, petje domačih zborov, prelepih božičnih pesmi; vse to nas je v duhu povedlo tja v daljno domovino kjer smo v otroških letih, v krogu svojih domačih doživljali slovenski božič. Lep božični govor pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana (posnetek na traku) je poudaril pomen božiča.
Kot za božič, je tudi za Novo leto bariloška radijska postaja predvajala program; tokrat vesele slovenske glasbe.
Prihodnja slovenska ura bo 20. februarja in bo posvečena 20-letnici slovenskega planinskega društva v Argentini. Tako je bil odobren’ predlog prijatelja dr. V. Arka, ob skodelici kave v baru Ameriki.
Kakšen je bil namen slovenske ure do sedaj in kakšen za naprej ? S slovensko pesmijo pričarati rojakom košček domovine, prikazati domačinom lepoto slovenske pesmi, vsem onim ki jih pa veter maje, vzbujati slovensko zavest.
Pred božičem,, kot že parkrat zaporedoma zadnja leta, je Fomento de Cul-tura organiziral koncert cerkvene glasbe, izvajan v cerkvi posvečeni naši Gospe iz Nahuel Huapi. Nastopajo« mešani zbor Metodistov iz Buenos Airesa s solisti, takozvan} Coro Estable de B'ariloche in pa mladinski zboj gospe Lučke Jermanove so za dovršeno izvajanje želi mogočne aplvaze.
Še par. vrstic onim, ki nameravajo prihodnje dni v Bariloče. Medtem ko imate pri vas v Buenos Airesu hudo vročino, imamo pri nas na jugu še sneg po gorah in preko Nahuel Huapija ve-ie osvežujoča sanica. Kdor temu ne ver-jame, bo najbolje če se sam prepriča. Torej, kaj storiti? Kar po domače: pojdimo v gore, ker radost in veselje nam krepi srce.
Uredništvu Svobodne Slovenije in vsem bralcem pošilja
planinske pozdrave
Peter Amšek
O-BVFSTTT. A
SOBOTA, 23. januarja 1971:
V	Slovenski hiši ob 18 sestanek tistih, ki so šli ali bodo šli letos k vojakom. Na programu bo razgovor z vojaškim kuratom g. dr. Mirko Gogalo. SOBOTA, 30. januarja 1970:
V	Slomškovem domu družabni večer s sodelovanjem „Planike".
NEDELJA, 31. januarja 1971:
Tradicionalna prireditev Duhovnega življenja na Pristavi.
POIZVEDBE
Alojz Repič iz Sanabora pri Vipavi
Prosi vesti njegov bratranec Ivan Repič, rue Petit Bruselles 27, Boussu Hai-naut, Belgica.
Lucija Basile iz Idrije in Kirin Jože iz Ilirske Bitrice Kdor bi kaj vedel o obeh naj obvesti uredništvo „Svobodne Slovenije".
Vsak teden ena
POMLAD NA GORIŠKEM Anica čemejeva
Pa pravijo, da je vigred pri nas na Goriškem doma, vendar odkar smo nesrečni, skoraj nas več ne pozna.
Po logih in po poljanah se sonce pomladno smeji, v naših tihih domovih in v srčecih naših ga ni.
Ej, bratci v zlati svobodi, ko pride vigred med vas in v -dni se vaše zasmeje, mislite malo na nas!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
BEGUNCI VČERAJ IN DANES
Dvakrat v šestih mesecih je uničujoča vojna vihra prehrumela Južno Korejo...
Prvi naval rdečih hord je korejski narod počakal doma, po skrivališčih in gozdovih. Po končanih bitkah se je prikazal na beli dan in se pokoril novim gospodarjem. Ni verjel, da se ne bi dalo živeti pod rdečo diktaturo. Nadušeno je potem pozdravil osvobodilne vojske ZN, ko je lahko spet svobodno zadihal. Fred novim rdečim navalom pa so se začeli obenem z vojsko pomikati na jug nepregledne množice civilnega prebivalstva. Nad dva milijona beguncev se je že nabralo v Pusanu in novi stotisoči starcev, žena in otrok se vale kot široka reka z neštetimi rokavi in prelivi proti južnim obalam, bežeč pred grozotami dvignjene pesti...
Neverjetno, da se skušajo svobodnjaki pogovoriti in sporazumeti z mogotci Kremlja, ki so Judežu postavili spomenik. Nerazumljivo, s kako težkim kladivom jo mora kdo dobiti po glavi, da se mu posveti pred očmi. čudovito, s kako ostrim srpom morajo komu vsekati v meso, da ga zaboli.
Leta 1941 do 1945 so razkrila vsemu svetu nevarnost rdeče kuge. Zahod je na laste oči videl preplašene in izmučene množice. Niso te množice počakale rdečega terorja doma, da bi ga izkusile do dna, kakor so to storilj Korejci. Evropski narodi, ki so padli za železno zaveso, so že vedeli, kaj jih bo doletelo, če počakajo „osvoboditve" z vzhoda. Svet je videl, pa ni verjel.
PO iPORTNEM SVETU
Kitajski namiznoteniški igralci so na svoji turneji po Evropi igrali 17. dec. v Ljubljani. V Tivoliju je jugoslovanska moška^ekipa izgubila z njimi le s 4:5. Stipančič jf premagal nekdanjega svetovnega prvaka Čuang Ce Tunga z 2^0 in Li Fu Junga z 2:1, Korpa Hsi En Tinga z 2:1, in Šurbek Čuang Ce Tunga z :21. Pri srečanju ženske vrste so Kitajke veljale za velike favorite, saj po turneji y Jugoslaviji niso dotedaj izgubile niti ene tekme. Vendar je 17 letni Ljubljančanki Evi Jeler, ki je mladinska in članska prvakinja Slovenije, uspelo premagati Čeng Huai Jing t 2:1, v vseh ostalih tekmah pa so Kitajke zmagale z 2:0; končni rezultat je bil 5:1.
V Zagrebu so kitajski in jugoslovanski namiznoteniški igralci nastopili v tekmovanju posameznikov, ki je bilo 18. decembra. Izkazal se je spet Stipančič,
I	ki je zasedel prvo mésto in je premagal tri kitajske ase Čuang Ce Tunga, Li Fu Junga in Ču Lan iSuna ter v polfinalu še Šurbeka. Korpa je premagal dva Kitajca, prav tako tudi šurbek. V tekmovanju članic so se v zaključne igre uvrstile samo Kitajke. Ljubljančanka Je-lerjeva in Martinčeva sta sicer dobro igrali, vendar je bilo le premalo za dosego kake zmage.
Na IV. mednarodnem prvenstvu Zagreba v umetnostnem drsanju je nastopilo 42 tekmovalcev iz 11 evropskih držav. Pri moških je bil prvi Švicar Hoehner, pri dekletih pa njegova rojakinja Walterjeva. Slovenka Helči Gazvoda je bila med petnajstimi dekleti deseta. V parih sta zmagala Baslerjeva in Rausch iz ZR Nemčije.
Mira Cerarja, svetovnega prvaka na konju z ročaji, in njegovo ženo Zdenko so Japonci povabili na turnejo na Japonsko. Na turnejo so poleg Cerarja povabili še Klimenka (SZ) ter Brehme-ja in Kosteja iz ZR Nemčije. Pri dekletih pa so poleg treh Japonk sodelovale še B'urda, Lazakevič in Korbut iz SZ, Rimnačova, Brazdova in Krasna iz ČSSR ter Rigby in Carver iz ZDA. Cerar je imel smolo že pred prvim nastopom. Pri ugrevanju je hotel še ponoviti uleknjeni salto nazaj z obratom 720 stopinj, pa je doskočil tako nesrečno, da si je natrgal vezi v gležnju. Nogo so mu dali v mavec ter bo moral še nekaj časa počivati.
Darovali so. G. Emil Cof je daroval v Socialni sklad društva „Zedinjena Slovenija" 5.000 $ mesto cvetja na grob rajnemu Robertu Petričku.
Glas iz Kordobskih hribov
San Esteban, 11. 1. 1971