LW s :*3T V Gorici, v cetvrtek 4 septembra 1873. ten1' tffi-rri ifo^A; „&oLa" izliaja vsal&otvrtek in velja posto prejemana ali v Gorici na dom "* na za drnfahnik polit. drostva V*se leto...... f. 4.~ Pol leta.....i „ 2.-~ Cetvrt leta . *.....1.10 nedruialmike': Vse leto......f. 4.50 Pol leta .......2.SO Cetvrt leta , ........,, 1.20 Posamesine itevilke so dobivajo no 10 Boldot v Gorici pri Paternollijn in So* harju; v Trstu v tobakarnicah „Via del JMvertw 179" in „Via della easenua CO". SOČA Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Pri ozrianiiih" so placujfl m navadn© piistopno vwto: o 8 lor., co s« tiska 1 krat 7 .. '¦„ » „ 2faat 6 .» „ „ ,. Stoat, Za voce crke po prbstoru iA vattlr pot 30 kr. za kolek. Narocmna in dopisi naj so blago* yoljno posiljajo uredniku: Vmofju iSo-tacit t> (?ofM», Con. delCristo 186 blteo ziviuskega trga kder se uahaja tudi now mfitvo. — llokopiai so no vrafojo; dopftt njij «o blagovoljno frankujejo. — PelaU com indrugim nepromo&nim so tiaro6nin» rniifta, ako so og]«wo pri uwinlifcvn. Volitve v Jriavni zbor. Te volitve bodo kmalu razpisane, kakor vse kitze, v nekaterih deZelah imajo c. kr. glav.ustva \m nkaz, Bkrbutj, da se zaceojajo napravljai ineiiiki volilcev v kmetskih obcinub, trgib lit i-.estih. Akopiam smo u/.o precej volino postavo v nekiterriski in Grad.ski od svoj^a pa- LI8TEK. sestva, v italjanskih c. k. okrajih od Bvojega zemljiS'm na leto vsaj sto goldmarjev ali foriutov cesarske-a gruatnega d»vka tbrez priklada za vujsko) v slovt.i-skib c. k. ukrajih pa 50 gld. nlacujejo.' b.) Izm^j vefi n»po»estnik-iv («ovbiBtnikov) p-i«o t-va, ki d«jy pravico za \olteir, sino vol.ti saino tisJ, kte'emu oni oblast za to dujo. Co una kdo dve ali pn v» c po!»09tev> od ktenh ne skup na leto vsaj sto goidiii rjev ce^arskega davka (bivz prikiada /.a vojsko) plaiJ ijo, sine tudi voliti. c) Co ima kaka flkupSciiu (korporaoija) ali kaka dm/.bu v lnsti posestvo, ki daja pravico za volitov, »ie voliti puslwaco za-njo tinta osiba. ktera po posta\nili nil druibooib pravilih sknp^iio nli drnjibo proti m.a-iijiia nwmtstuj". C\i obfiiio (aoaoske) v lasti imajo takoSno p<»B'3i>t-vo, ki clije pravico za volitev, no murejo kakor obeme te pravice u^tvati, d,) V §. l\ itafttetim inestom, trgom in kr.tjBin zavolj obortnosti imenituiin volijo poslance naravnost (po ncpo^rednji volitvi) Vbi tisti obemski ali HoseBkini ijudje, ktenm jo po posebnom obemskem stauovilu (Statutu) nli po obcinski postavi oi 17. marca 184tf, St. 170 dri. x.tk. daaa oblasf, voliti naiuestovavco o-meiijenib, kakor posubeu vditui okraj razglaSenib mest trguv in obrtnib trgov, ce so oni a) c soseskHb, kt'jpo imsjo tri versto ali BkupS^iue volivcev, iz prvo ali druge vrste, ali pa <5o v tro- tji vrsti volivcev plauiijcjo vsaj deset goldinarjev neposrednjega (na ravtiost pla^evanega) davka; ah b.) tSe v takosuili soscykah, ki im.tjo manju kakor in vrste volivcev, spadajo mej pivi dve treljiui vseh obcujskib vuhv«ev, postavljunih vrstoma drug za drngim, kakor kdo vec ali lnnnjeueposrednjega davka na leto opravlja. Preci za temi se pridajejo tisti mozje, k*eri imajo \m svoji osebni lustnosti pravico, v obdini (suseski) moze voliti. vo'^jo po izvolji- P. Gospod Janez Jesenko, profesor na c. kr. g'mnaziji v Trstu j«> te dni jsa svatlu dal preznHmcmto koj'go: „Obcni zej»ijepisu (V Ljubijini natisuiia «nar>>dna tisktraa4* 1873, v veiiki osuierki, 4ti2 sir, cena 2 gld.) Knjiga se mt zdi imemtna iz ved ozhov. Kajpreje nam je trebn poudariti, da je nOb(oi zemlje-pisa So!ska knj'gab. namenjena po pisaletjevih beseda nsisim srednjim solam m uciteljskim izobraz ;valiseeai. 1 kateri nuobrazeni Slovenec, zlusti ucittlj. *§j n j ob-cutil in izpoznal, kako revno je nase solsko slovstvo i kako hvalezni moramo hiti vsakemu, ki nam po svoj.U mofieh 2eli jz te rove pomagati? Prvf. Jesenko se mi zdi edeu tistih pametnih m >^, ki pravijo: ^Napisimo najprpje po trebn-b solskib kirjig, da, kedar §e sole posloveoe, no pridomo t zaaregola — v tern ko drugi cakajo, da bi vladt v sole narodni juzik vp**ljala ter nam tudi potrebnib knjig preskrbela. Ktjdd ima^prav, to je jasno kakor beli dan; kajti tie imamo enkrat dosta §olskb knjig, po torn ns§irnna*protnikom izbije-mo najostrcje oroije iz rok, pravicno ocitanje riamre<5, da Slovenci se nemajo dovolje svojib ucniU pripomoL> kov. Kako sitno, zamudno i tezavno pa je kak pred-met v slovenscini uciti, ce imajo ucenci nemsko solsko knjrgo v rokab, to ve phatflj teb vjstic i z njim go-tQvo raarsikedo drugi iz lastnc izkusoje. In to se n;h c.) Poslanei kmockili sonesk : izbornikdi. Vsaka soseska unog* volilu.g.i okraj v \olt na \sa-cih pot sto stauovavc>v po tnega mo/a i/.b-nruika. Ce se stevilo vs«»b stanovavcov r.izdoli ahrazsteje 8 petsto in do. prj ti delitvi kako storilo ostaao, fiisla se za polaih petsto, kular i/.nasa dv« sto in petdesct deloma godi in sm bo.le se go bio pri nas. Vec ali manje sh mora ucittMj vedno mi kuj-go ozirati. ucenct se iz up uce i priva-.igo an tako ;»emsko misliti, da, ce tudi pri izprasevanji i ponavlja»j» sloven^ko odgo-varjajo, je v« n>lar ta hloveusC-ina tfiko strasuo popadtna, da se cloveku lasi< j«Le. Uspesi.eg.i napiedka v pred-metu samem in v niatur nem je^sku se pri Uikem pod-udevanjt nij nadej.ili. Drugic mi jo opanmiii, da je Jesenkov zemljc*:s, kolkor stm povrsna pregb dovaje ga mogei opaz ti tak> osnovan m izl.larj, da he z vsako pri na-', ua-vndno i.etnsko zemlj' pi-»no knj.go ne samo b.dik-> mori, nego tudi vsako (ziasii po nasdi ui.hucah ud««maco-nega sukopuruega Ivluua) dale6 prekost. Ko bi mi bilu nitinera pisati malo obs.mejo knt ko. a ne satne^a uaznanila, hotel bi to na dal^e dokazat?, pa to pie-pus6a:n drug.m ali vsaj poznejfiema casu. Danes rhcio to onit?nim, da mi II. del, prirodoznanski zemljep»s, katerega nas\*, §oiske knjige koro popolnoma zaiie-marjaj >, najbolje dopad,1, celo bolje nego jako teme-ljito in obSirno obdelani dt?.avni Eeuiljcpui. Prav zanimivi so tudi mrogi stati&ticni pregledi. Kav pa kujigi dajo postbno h* aio, to je lepa doroaca, a krepka in jedernata pisava. Gospod Jesenko je uze v svojih dosedanjih dveh Sohkih knjigab*) dokasal, koliko mu je na jasn^m, prijetnem, nuravnem, lehko umevoem jeziku, na dobrih novih, kolikor mogofio iz *) L Zeraljepisna zacetnica za gimnaaije in realko, V Gorici 1865. 2. Obcna zgodovina za ni«c raarede srednjih sol, I, dol. V Trstu 1871, ali pa ve6; ce pa oitaa-dc ta ne dosega dve tto in petuesit, pusti so v nemar, kakor fie bi ga ne Wlo. Malo floneoke, ki oijmajo do petsto stHnovavoe?, volijo po unegt izbornika. f.) Mow izbornk-j volijo vvsaki (kme6ki) soseuki tisti izmoj Ko ncenci'v, naj si no pozabi te lepe knj«ge preslcr-beii. i'osebiiu pa Iju Iska ucitelje, isubraieiiQ oboinske t.jnke i zupane opcsurujein na »>j<>. Dokler knjiga§e mj v stde* vpidjanii, moiajo drugt skrbeti aa to, da se raeogo proda in da se p satelju povrno gotoyo obflui siMski ^esfbuo pa, ker im« prof. Jeseoko za tnek pripavljeni u/e dve drugi znin^tveoi kujigi: \a) 06cm mniji!pf& tfa mesecms7ce sole (okoli 10 tiskanih pol) m for l2$\hicrj katobeanov; vsi katoli dajni g. predsediik dr. Toukli sam, ker je sam od!oc»l, da sa shoda nema naznaniti. A pri vsem tern in dasiravno si je bil dr. Tonkli se svojo italijansko pntozbo od vseh drugih odbornikov loLtl - nijsem ntti jaz mti mj kedo drugi v svojih zagovonh omeuil, da je bd on .saradi naznanila po-pras.tn, a da nij hotel shoda naznaniti, in da j» bila samo njepova doI4no3t in da je on e d i n i im«d pra-vico shod naznaoitt, — kar bi biio razsodbo gotovo nekoliko spremendo. Hoteli smo posteno solidarni biti. Dr. Tonkli pa kotpravFpostenjak bi bil moral v svojili zagovorih reci: ,Nikdo izmej na? si nij svest nobenega preuopka, ker je bila seja sam > od^wrova 8eja in ker se take ne i.aznanjajo, ker so bdi k t«*j seji im«ioma vabljeni nekateri mazje in se tak sbodi po postavi tudi i.e naznanjajo itd, a de je kd«> kriv, ue mora biti uobin drug, uego sain jaz, ker sem bil jaz preJsednik in ker sem sam jaz za take nuznaniia odgovoren. A d . Tonkli nij leg* z nob ;>:lo ljib§t», da smo vsi odborniki globa plaoali, ne{;o bi jo bil on sam, ki jo j».», dasiravno zoper svojf prepru'ranje, sam /akrivil. K»r sem tuliij razlozii, pripravljem sem vsak cas s prisep> potrditi. Ni» drugo toik-3 dr. Touklijevega dopisa, katere so delo.na enuko neresnune, delomi dvoumno zasuk-uene, naj odgovaijajo dtngi. _________ERNEST KLAVZAB. S Tominskega 24. avgusta. Kelor mnogocez drnge govort all pi§e ter s tern sam sebe p>veli<-ati houe, uze sam kaze, da nij dosti vreden - tako si raislijo vdi prebrisani nGondurji11 in drugi, kedar fiitajo „Gias" ki je oroije res nkerd5sebno lzobraze^alna pa se je pokazala se svojimi modrimi, nravstvenimi Ziipovedimi. Budajska vera se je v liunajski (v Tibetu) le za zunanje strani I'azvila in rekel bi oblesonela, k ir se je obdala s premuogimi obredi. Teh dvel ver so razni narodi in razrodi *non-gulskega piemena, o. pr. Kttajci, Japonci, Tibetanci in po vecem tudi prebivaici zaduje Indije. Vsi stejejo okoli 500 milijon jv, t. j. skoro % (uekaj crez 3(>°l0) vsega clovestva. - Razni pa primeroma z budtisti le malo brojni seveni narodi mongolskega plena jna (v Sibiriji in srednjr Aziji) so pa saraauske ali erne veie. Ta vera pozna si^er v^egamogocnega bogor a ta biva v neizreL>mi daljavi ter se prav ni5 ne menizaLIo.*e§tvo. Mesto tega so si ondeSnji verniki, ki po ^alostnih pu-icavah in goljavah zive, pri zivi svoji domiselnosti na-polnili svoja ataiovaliSca s hudobnimi duhovi, pred ktenmi se vedno tresejo. Da bi se tega obopnega Btrahn iznebdi, skuSajo te duhove zarotiti in s praztiim volitve mu je rekel neki prebrisani volilec iz Cerkne-ga: Pri zadnji volitvi nam ste ravno tako, kakor zd.nfj, vse m s* ve6 obijubavaii, kakor sma mi hoteli, ko pa ste prish v dezelni zbor, se uijste veL bngali za uas; zato pa brez uspeha j§dete ziaj zopet gL.gov pri nas. In res, ce se ne motim, j^ takrat dobil dr. T. en sam glas. Lejje, g. doklior, tako so Vas bdi Tolminci takrat postilt na cedilu kljubu Socinemu priporodevanju in muogim agitacijam z\ Vas. Ni6 boljie se Vam pa tudi zdaj ne bo godiio. N.tdejati se je, da bodo tudi Vipavci in KraSevei dobro premislili, preden se bodo moralidnemu prosilstvu Vase stranke udali in za Vas glasovali. Kitjti vsak previden volilec si bo mislil, da se ste v dezelnem zboru svoje volilce slabo zastopali, ter se morda dah nasprotni stranki pregovarjati, kpli-ko neatanovitnejSe boste se v zapeljivem Dunaji, kder je u2e manikateri pred na vide2 se znacajen poslanec svojim obljubam in voltlcm nezve^t postal in se na laatno korist udal. Vai, duhovniki in drugi, ki se kaj za slovenski narod brigiino, vemo, d-i ua§a ljuba Slovenijt nijma zvesu'jsega mola, nego je naS gospod doktor l^tmH* Sj celo Itabjant pravijo, da ga nijsaio vredni. Vendar nekateri zngri^oenci si dosta prizaluv.ijo zoper njega pod bozjo larib in versko knnko. Oglejmo si malo se progratna toU ;J nasprotnih kaudidatov. Dr. Lavric pravi; Jaz ne brepenim po Lij!tiauslvu, ker vem, da to je pretezaven posel za vsa-ccga, ki hoce svojo dulznust zvesto bpolntivati; vendar ker se nikoli nijsem odtegul, kedar me je naroi klical r.jegove pravice zagovaijati, za to prevzamem tudi pais unstvo v drzavni zbor, ce bum izvoijeu. Sicer pa zjgotovljum tudi v prihodnje, kot do zdaj za narod, svobodo in napredek slovenskega ntrod delati, ce tudi ne bom dr2avni poslanec. Kaj p.t moi "no iz T. programa povzeti? Versko krinko, latfo, s katero svojts sebicne in pohlepne ua-kaoe pjkriva. Njeutu se ta posel ne zdt nic tezaven; on ga brez vse skibi prevzame in ueizreceno po ujeui hrepeni. Kdor tako vazuo dol^uust za v%% narod ieh-komiaeluo prevzame, je bo tudi lehkomiseiao opravljal. Gospodu dr. Abramu se ta po3el tako tezaven zdi, da ga no prevztine. Gospod dr. Lavric tudi prav luc no hreieni po podanstvu in si ne pusti v Soci loliko zanj moledvati, uego oni fljunak4 v Giasu. Rivuo to nam je dukaz dobre volje in postene lmsli, ce knndidata skrbi piovzeti poslanstvo. Posteni mozje in narodnjaci naj vse to dobro pre-tnhtajo, po tern pa bodo pridli k zavesti, kajje vei krik v „Glasu", ki si ga da dr. Tonkli delati v dokaz, da je on edioi. Pravijo, da koko§, katera vehko kokata, malo jajec izleze. ____ S Krasa 25. avgusta. Politicno drustvo .Gorica11 je menda uze dozivelo svoj vrhunec in bo temkoj ua* stopilo ouo oaravno pot, katera je vsaki pozemeljski reci odmerjenH, pot pogma. Nekateri druzabniki tega drdstva so uze jeli izprevidati njegovo puhlost in iz-stop.ijo. Te dni sta dva od tukaj povrnila svoje spre-jemmce tako-le: Slavno politicno drustvo „Gcricau v Gorici! Ker sva mislila, da se je politicno drustvo wGorica* za to ustanovilo, da bo izdavalo svojim druzabnikoni po nizi cent podudljiv casopis, ki bo ob enem tudi ljudske pravice z govarjal, za to sva se bila v to druStvo vpi- caranjem odgnati. Ti carovniki ali z^klmjalci dubov se pri Tunguzih samaui imenujejo. Avstralski Matajci so izprva Cestili le nekoliko glavnih bogov, ki mj*o bili drogega nego poostbljeue prirodae moci. Ti so se pi skoro pri vseh r»zrodih izgabdi; na ioraestili so jih z mnogobrojuimi novimi bogov. ki so nastali iz poobozenih zamrlih vladarjev. — Vere amerakih ljudstev so sitno razbene. Vera tecajnih raz odov spomiuja v mnogo stvareh na mon-golsko samanstvo. Indijani severne Amerike '¦¦ verujejo najbolje v„velikega duhau, dajalca vsega dobrega, a ta jiui nij sredisce njih verske zavesti; kajtt on jim deli svoje dobrote, ce ga tudi zanje niti prosijo, ntti se mo ne zahvaljujejo. Datje ko se je ta najv& duh oddalil od vsega cloveSkVgi, tern neizmermse so si izmssljevali praznj bogove nizih razredov. - Mahkovalstvo nek-danjih izobraftenih narodov v srednji in juzni Ameriki je le malo znano. Indijanski gozdnjaki v juzni Ame-r ki so pa skoro braz verske cnti in znamenja bogo-castja so se pri njih komaj zasledila. Najsnrovejsa pa je vera malikovalska pri zamorcib. Nekteri raz»odi verujejo vsaj nekoliko v neko najvise bitje, ki pa. je z.iuje po poinem nirtvo; kajti na 2iveuje nijma najmanj-Sega upliva. Zato obozujejo in destijo razne atvari, 2.ve in nezive, vcasih celo nepomenljive, n. pr. kamen ali kos lesa, ki so ga slu5ajno naleteli po poti. Taka sirova vera se imeuuje fetsizem (od portugalske be-sede fetico s carovanje.) Ce so v posestvu onih cudmh bogov, mislijo da so si caruje pridobili ponebne b^zje moci, s kterimi ne varojejo le sami sebe liudega, um-pak po svoji volji lehko tudi drugim skodujejo. sala. Ker pa vidiva, da ima to drustvo vse drugacne namene, ter dela veliko bolje zoper pravice, svobodo in, napredek ljudgega Ijnditva prav po voiji, ko Vara je ono se svojimi zulji vrec» poinilo, ktero je vedji del . . , . namesto revne eva&u* de piyd smrt,o odnesla, kajti pregovor: „Kmet more za sitostjo, go-spod za If koto in duhovea za mrazom", se je uze marsikje uremieail* K»ko svobodo ste zoleli m to ceio u&teljew, Vain lahko iz skusuje vzgledov uitstejein, pa dovolje, berite dopis „lz Vipavakega4 v f,Slov. Nar." it. 190. Tarn se lusrkajte gospodine! V nmjem dopisu, <5e ste pazijivo brali, grajam le iiavado, da so se otrokom ne pa Btarim ubegiin inilo-dari delili. Kaj je treba svet narobe obracuti'! 8vet nij vec" tako nzatelebanu kakor si ga Vi misiite. Mui-du Vam je Vogtjainottzeiesrkiil. I)u pa guspoda l\...a na vsa usta hvalil se mi zdi opraviceno in pa met no, ker oni za knjiznico podarjeni uovci b.xio vec koristtli otrokom, kakor bi j.b posaiutii v ZL-Iodec se „zeleijun" (b^nte!) sadjein in Uawkanjo pometaii. Vaso moilro-vo ja z Vas m opisoin, kako bi se ta cleuar dal bolje obrniti, bi rad sli§al. Jaz • dam bvalo, kedor je je vreden, Vi se pa nad tern spodtikaie, kar graje vred-bo nij. Pa pustimo to. Gospod P.... bi Vam onih 50 gl. za »prosnje* da), kajbt rekli? — Dobiojih je obrml, bat h^l — Ker jih je pa soli daroval, jih je 0siuboa obrnil, in zak.»j? ker sola (omika i svoboda) Vaa je „tni* v ocesu. % Kako jaz svoj denar obracHoa, naj Vas celo nic ne briga. Vi pomctajte pred svojiut pragom! in za me na skrbiie. G dopisuik, berite moj dopis Se eakratl wOtroct* ne znajo z denarjem go»podariti in jib v zepu sfiiplje kakor pijanca-, glasi se moj dopis, ne pa: „stari ubogi.* — Ce je ,uccniktt tega kriv, kaj pa \i—? Oj! g. —r— v tej zadevi imate z njim e-nako „8veto dolznobf*. In ce imite v vasi dubovoiji kterega pijanca, goljufa, zapravlj vca, ltd., kedo je pa tega kriv? Povt*jte mi-li, od kdaj je miloSema „svtta* na-vada? Je morda zapoved, dogma ali kaj se? Kedo Vam taji, da miioscino deliti, nij bvalevredtto. Ali sem morda hvalil g, P.., zato, da nij miloscaie delil, ali zato, da je nij r.avadno in otrokom. aii pa da je za knjizaico daroval? Ab nij vsakemu prosto milo-dare deliti po svojt volji ? Le Vi menim, da ste r.nestrpljivitt, kt otroku o-mike ne privoscite, saj telesuo hrano tudi ziviuce mora i.noti. G. P. je svojo krscansko dolznost tudi do starih ubogih uze dm pogrebi spohul, io ce hocete se pre- * pridatr, vprasajte jih Vi, jaz vera za nje, in ce seste- rate one milodare, morda bo znesek vecji, kakor bi ga Vi v Vast niosnji sesteli. „Sret vcseli se!* Sole, n&telje, ^svobodo, omiko 4iro& Sii&ali ste dosleduosU i modrovauje tega Buad-nega gospoda", ki zeli, da bi ljudstvo pod njegovim jarmom zdihovalo iu v „nevednostia zivelo, no pa se v peat 8mejal in svoj . . . polnil! To je Vase gerfo, kaj ne? Cemu ste Vi hodili v Solo m morda veliko brali? O.lgovorili ste si sami v 5. tocki Vasega dop sa. Vase modrovanje ne reSi gotovo nobenega iz ^Vasega" p...., lakote i zejo, dobre Sole i dobre knji^nice pa vsega tega, Ce g. P..., nij previdsn, bodite Vi bolje previdni, da z* torazom ne emrjetei Ste morda Vi gospodar deoarjer g. P..., mojih in drugih, ki jib v potu svojega obraza, ne pa kakor ,Vift sla2im-> 1 Vi gospodarite z Va§im, mi pa bomo z nasim po na§i voljr gospodarili in milodare debli po na§jm Bpoznanji. S kakorsno uneru nie rn^ni ia«riti, s tako vam vracara. , D<)H*inkuy*{r dol. svetovalec. . PoliticuL pr^gled, V ustavoveiMiem Ismela. je z>jet aa^elo liudo javkanje; razdor moj flWmi in-'tuladiiai je velik ; mladi pridobivajo na, terana* ta.fe na- pi\ si Griskra ne upa vee kaudidiiati nsi'DtfUaJi, leder je \i\ dp-zdaj zmerom voljea, &mn^ niisli lotirirati se svojo kaudidaturo ua JMoravsko, tor ^a _& mladi u2o postavili svoje kaadidate 0 talcim nspehom da se rNeue freie Pressn* ^0 iipk ne astsv^tovati dnusih starih kandidatov, Crlskra, Herbet ia vsi drug! stari ustavoverei po ^riai n|nujo ni5 ve6 apli/a, zarad tega je sla^ula u klika, Intern je v ozki Spokulativni zmi % rn\a atr^auska kriza tias §e le Caka; to diqsjijq J€» tcllta Tjoljo opraviioao, ker vsi trgovci se ocltogiijey'o pr^v vidno dobrim podvzetjem in 8|jiikiilrt.tij4.ni in so boj* 8koi\) L-istne sence. To nezaup&nje ^orft. grotavo iiaeti strasno nasledke in naravno je, q lio^emo vozati b pravno strauko samo toliko dsii, doklor mngu fo-deralistiiino na6el? v dr&afi ; Oohi j)a zdaj javljajo, da jih na to striutfco vo^e vSaiiio f«deralisjti6na misel in druzega n\L i Po tern tafeem smo ini Sotani postavili program v Kihenberku, katorsga orlobroje slovamika. ve5ina, in tega slovens koga programs, se hocemo driati, dokler cutimo v sol)i slova,nslco kiv. Vsi«d nemskih vladnihi listOT bodo volitve -volilnih moz so le konec tega ali j>a prvo. ^»i prih. aeseca, tako da bodo volitve za nopo^srectni dr^.zljor se le proti sredi oktobra davrSeiie, U\ sklicati de2. zbore. Cudno odia§anj« to in dote, <3a so vresnici kaj kuha v vladni kuhinjt, toSu-kom^rotnis zRauscher-jem in sploh s konser^tivci, hlun pri nas noCejo biti vladni. Naj M« pmtti* silovauska opozicija. Cehi gotovo ne pogdejo ua I)iiMJ» f-e se bodo tarn same konservativue m\$tt pekle* Hrvaski sa,l)or ribj ^I'^loduje nstgodbo z Ogrsko, menda jo bo odobriU Jr. -Matan&c je v eni seji zahteval, da se dej, 3l)»ru prtadlcMi preiskava proti Rauchu zarad toaskega po>]jik Uanch jo sploh za-niCevan od vsea strauk in ij^govn stranka je blizo pogina. Hrvatom ne stele" jarlaBMatarn^a zlvenja. Na Francftskem je »a«ji>*n vclika agitacija za Henrika V.; Mac UliJhoa -'¦'}*¦}*&> reserviran m \se kaie, da nij ugoien nahlt^dft. l^gitimistov in or-leaaistov. Thiers pa» i»y,ivr5ipo ^rstncoskem veliko zaupanje, in to vkljob ^W^ IM) aerepublikansliih listih. Na. Spanjskom se korfccni poevetujejo, He liofojo oddati vse oWasti ypeteed»$te ift .skapffiuo skleoiti. To sB bo najM 2godilo, fa se republika lo2e brani. ^_____ Basne vesti. (,fValentin it^i»i^,"> ^iiillet^u, katci'Ogn jepod tern imenom za ,,81360* sj)i9^.1 »a5 Putins je neka-teira tako dopal, da §a Jc «ara^ni§t;vo „SoLe« izdalo v posebni knjizici, ki se do])i^ p>ri Injigarjili Pater-nolliju, Wokulata in S*h"trjuv Gorici in pa pri ^Ulniikem cSuvaji v G^ici. .C^uft knjl^i Je 30 kr,j po poSti prejemani pak^fer. (»««e uvibtila dru^ovrstnun toekam; dumafii deklifii so pivikrat uavtondi in v«nd«ii' jsko*dobro in naravnb i-grali; giMpudoina KaUrina Pinterjova je Jelo prav sitnpa'iu.io igrala, nalogo Oigo je gospina Kumarjeva tudi dobro reSila in guspioa Liza Jukin jo bila roll btare gos^e po^olnom t ko^, Euako so moiki svoje role dobro igiMli, moj njinn po»ebuo g. Slrnad, uditelj na Kvikem, kateri je domnde finite in, deklice pHdutoval. I'rav m piav j»> go«p. St mad bil d,usu vsu beiedo, on ne je miiogo iriuiil, da su je osnovida citalnics; on je aranz.ral ukubiio dukorovatijjo, aplobso sift le en.glas ua lCv.skem, da g. Stnuid dobro razumo svojo. nalogo k»t uaro.im uCitHj, k..r se na v»o mofi truili v ^dj, in zuniij solo za otniko in n-prctl^k naroda^ Zaiorej pa ga MiKino z micno vi»stjo siavil; v vzglcd marsikater^nu u^iteiju. Pu besedi b.la je skupna veuurJHT War smo hq prav [>o domiico mej pet join, godho in kvenkiud na* pitniciiirn zabuvljali in se od Kvi6cai)ov . se le po pol-noci sreno p islovili 1 na Io, da se jta| ve^krat. /.vidimo pri kalci citalnicm besedi na prijaznem Kvisjcem. ty stojunu nri Tm«u> je bil v nedeljo 31, pret. in. fdiod volilcev trza§ke okolice, PriSlo je,jk 1fee.mu sho.lu (irez 100volilcev, olliLn;h moz; centraifti volilni oillntr je b.l zastopaa p> svojem -predfeduiki). g. d.ru Vosujaku, kat-rcga so navzocni z veliko simpatije poz-a je bii za k indidata za di-2. zbor. izvoljen '.vrli na-lodnjak in dulgolut.ii vr!i zastopnik trzaiktb Slpyenpay g. Ivan Nabergoj. Sprejemai in zabvabvsi z^ kandi-dutnro, je rnzvil svoj program in rekel mej dr^gim, da je federalist, pa vcndar ne pravni6ar, ter da 8% bo odlociio drLal naprodnjaske narodne stranke,. ker je preprican, da le uapredok, omika in syoboda ,n\ora^a-. rod osrcfiiti. Obcnistvo jo tem busedam z^burnimi klici „2ivio Nabergoj" pritrjevalo. Mi vrbm okoj^a-norn na »rce polagtimo, da neutrudljivo delpjojida bode g. Nabergoj izvolien, ki-r prepridani smo, da ^pde la-honslvo vse strune na polo, da bi g. Nabergoj ne bil i?.voljfin,' Tedaj pozor in delalnost. Sjpodo pii moralo doteg^^laje ho-tela pocimice za celib 14 dr.jj pristricl malim otoB*om ki so p..&ika gotovo toliko, ce ne Se bolje* potr>bni kakor krepkejgi realci in gimuaqjalci. Pri tej prilozflpsti povomo, da se ji mej ufiiie'ji uaSih ,sri.dpj^; Spl vzbu-dila ziva ajgitacija za to, lea bi se minisiiers.tiTO v posebni spomenici naproailo, da l?i.;poLitnice n% gWkih solah na meseca avgust in sei>|t.e.m,ber.i.preio2ilo: To se nHm pr«v pametno zdi, kajii n?4ftejji iAaH^nci oTj afrikanski vrocini pasjih dnij trpe kakor crna zivi* na in uiti- en pim*ten razlog nam nij znan, .zakaj1 hi morale v Gonci po6itnice pjzneje biti, kakor drugod v Avstisti. Z Jtalijo in njenimi navad.mi pa mi sedaj cic opraviti nrjfmamo. (j«a«wr«.) 8e je na nasi giuaniziji vrsila 28. 29. in 30. avgusta. Izmej 12 maturandov je bil 1 Italijan (privatist) ro«j izpitom od nadaljnega izpra§eva»ja iz-kljoCen. vsi drogi so matnro dubro dostuli, stirje c«Io z odliko. Slovenci so jo 4 deiali, namred gg. M*tej Kobal « Senobora, And. Kragelj iz Modrejec, Domi oik Paskolo iz ViskorS (Monte aperio) na BemSkem pa Jaoez Sorli izpod Melcev. Zxdnji jo je nandil z odliko, drugi trije so bili za zrele izpozaani Vsi Stirje bodo baje stndirali profesuro. Dobro sr*co! (Viaorejsku draStvoJ s6 je osnovalo v Kamnjab pri Uroicah; to diuitvo steje doziJaj 26 odov, pred-sadnik mo je g, Anton Faveiti. To vinorejsko drastvo, menda 5. na Goriskem je dobilo letos od roimsterstva za kmetijstvo 200 g!d. podpore zanapravo kletursbga orodja, za kar izreka predsedmk v imonu dnritva /a-hvalo visokemn ministerstvu. (««rel») je ndarila vderaj zjutro v stanovanje prof. L. na novi cesti, svignila je nad profrsorjein m nje-govo boprugo in le-neki zvlezni kljakci v zidn se imata sahvaliti, da nijsta bila zadcta, ker je ivh zna kiju . kica blizo poatelje strelu na-so vlekla in je strela na tistem mesln zid predrla in zopet sviguila na ulieo in ? da. Lebko si vsakdo misli pulozaj iifisih zakouskib. (**•*, Biawduwia) je svoje „opazke *, katere so bile lansko i lelosnj* leto natisnene v „S>Liu izdat v poaebni knjizmci, katera se pri Paternoiliju dubiva po SO kr. in po kateri bodo Slovenci gotovo rudi segli, ker je g. professor ves cist dobodek namenil „Narodni Soli1* in ker je gotovo zammivo m'tati, kakovo se slo-veoskega naroda tdu§no i telesuo zivenje vidi tujemu opazovalca, Slovanu, Rusu. Prav gorko pripcrocamo omenjeno ,opazke ruskega"profesorja* naiim citateljem. (N« ramatevt 4«nwjalti} 60 sledecl razstavljenci iz Goriskega dobili razaa odlikovanja: 1. G. k. kmettjska druzba za razne kmetijske in gozdnje pridelke, svetinjo za zasioge; 2. ravno tiata za razne lesene izdelke in deske priznaojevalui diplom; 3. dr. Levi iz Vilanove za galeto in svilodno oro« dje, svetinjo za zasluge; 4. Chiozza iz Skodovake za zboljg&nje Sterke, avetiojo za uapredek; 5. Gonaka tovarna za inilo in svece, priznano* vakit diplom. 6. Moritz Franciska iz Trziea za olje in mazilo za masine, priznanjevalui diplom, 7. Winspach v Gorici za kremar, priz. diplom. 8. Dottori pi. Anton izRookzarefosk, priz.diptom. 10. Fabiani Ant iz Robdila za razne vina, pri-znanjevalni diplom. 11. Grof Latour za razaa vina, svetinjj za napr. 12. Mlin v Stracicab, svetinjo za zasluge. 13. Jakop Marizza iz Gorice za suho m ocakreno Sftdje, priz. diplom. 14. Hennk Bieter iz Ajlovscine za moke, svetinjo za zasioge. 15. Dr. Levi iz Vilanove, priz. diplom. 16. Tkalnica in barvarija v Ajdovseini, svetir.jo za zasluge. 17. Sa n d p i c h 1 e r v Gorici za konser rirano sadje, svetiEjo za zasioge. 18. Hausner Janez iz Mirnega za razno obuvalo, priznaojevalni diplom. 19. B. R. Leuass: iz Gorice za surovo svilo, pn-znanjevaloi diplom. 20. Moser Aslolf ia Gorice za nidece bombazuo mtko, priz. diplom. 21. PfeLfer in dr. v Solkann za floretno svilo, pnz. diplom. 22. Ritter, Rittmaier v Strafiicab za kotenino •vetmjo za zasluge. 23. Bratje Aquaroli vSagradn z^i usnje, priz. dipl. 24. Gaodeneij Tosi v Sovodnjah za nsnjV. svetinjo 25. Ceket Filip iz Foljane za pletenxe iz bek. pnz. diplom. 26. Franc Gorjup iz Gorice za marmeli k Cirk-», priz. dtplom. 27. Baron Ritterjcva papirnica v Podgori, svetinjo 28. Broili in Polli iz Gorice za zvbiiovk: svetinio za zasluge. e '^ ^ J v* ft,s??ar» Ri"ma«er in dr. iz Strand* za popis his za delalce, priz. diplom. v v 30. Antpnmi Jozefa iz Gorice za moderde, pri-njevaloi diplom. v 31. Razstavni odbor v Gorici za zbirko zenskih del, svetinjo za zasluge. 32. NemSka sola za zenska deia, svetinjo za zaslnge. 33. Biasa Ivaiika iz Gonce za zenska dela, svetinjo za dober okus. 34. SirofcniSnica Zenska v Gorici za zenska dela, . pnzn. diplom. 35 Grof Franc Coronini za sodelovanje prt goris-ki kolektivni razstavi svetinjo za aodelovalce. 36. Wiljem pi. Ritter Zahony iz Strac:c za sode-iovanje na goriski kolektivoi r:.zstavi svet. za sodelov. 37. Baron Hektor R ttar za riX svet za napredek. 38. C. k. knu'tijsko drastvo gorisko za kolektivuo razstavljenj-s pr.delk.iv ia orodjt za svilopr^jstvo. svetinjo za zasluge. 39. Karl Zanetti v Gorici zi kemicne izdelke pn-zuanjevalni diplom. 40. Viljeni pi. i.itter in drogi v Scrac:cah za tkal-nino iz sviie (floret) castuo diplomo. 41. C. kr. latitat za svilorejo r Gorici, svetinjo za napredek. 42. €biozza iz Skodovake za vinor priz. diplom. 43. Juz«rf Ganz v Dornbergn za viao v b. tiljah, svetinjo za zasluge. 44. 21. Giflincoli v 6>>rici za vino, pri/.. d:plom. 45. Anton Ukmar iz Tomaji zt uvr»to» t^rau, priznanjevaliii diplom. 46. Fonzari J^zef iz Skodovake za vino, priz. d.pl. 47. Baroggi Cezav- v St. Petru zi vino, priz. dp!. 48. C. k. kmetijsko drastvo v Gorici za kamenje, marmelj in kredo, prizuanjevului diplom. 49. Dr. Levi v Gorici za bodelovanje pri razstavi kmet. ilruStY.f, tvetinjo za sode'ova»jt% 50. Tnieriot A. za sodelmuij» pri razstavi mii.'i-sterstva za p^lpdejjstvo, svitinjo za sodvlovanje, 51. Bader Atojzi v Gorici za vosek in voSLi>ne lu6i, priznaojevalni dtpli>m. :V2. Yen col Jackmann »tlinar v AjJovscini za moke, svelinju za zasluge. Odlikovanje ptve vrste je Tasini diplom, tega je dobii same g. Viljem pi. Ritt r /.a «>viiu; druge vrste odlika je svetinja za za^ing?, ka-tero je dobilo mi.ogo njib, po tem pridejo svetinj'; ?a, napredek in sodelovanje in zadoji red odlike je priz-nanjevaini diplom. Omeniti morttmo, da so se mej Slovenci posehno obnesli g. Fabiam iz Kobdila. g. Gtnz iz Dornb. Hausnerju gre na vsak nncin zashiga, da jo svet zveih'l za raircuske devlje, kateri so v primeri trdnobo prav dober knp in se tedaj poiebno priporo-cojejo d^lftlcem in nizkim stanovotn. (Wenadena »mri.) Janpz Gabrijevdic kmet iz Sarnedvedja pri KauabVje blizo Katarina na tla padel in v ma'em casti nmrl, zadel ga je mertud v jnoz-jane. ' Poslano. Vsem tistim tjospodom, ki sa bili tako pnjazni, da so mi pumagali pri spisovanji Stanicevega zivoto-pisa, presreuo zahvalja se V Gorici 27. avgusta 1873. PAULUS. Iz urednikove listnlee. Gg. B in 31. v Gatriji. Vajina poslana so predolga, nam zaleZeio colo stran, zatorcj prosimo, da se z. B. k nam potrndi v pondelek. G. F. v Ravmci. Kadar prideta v Gorico, sc pomeniva. . G. B. v S. Oba dopisa priobcimo prilifcoma. zdaj smo pre-oblozem z vaznimi dopisi, katere smo poprei prejeli. Pisite nam kaj o drnstvu, ker smo prvi dopis zgubili. Drogim gosp. dopisni-koro, katerih dopisi se nijao pri§li na vrsto, pisemo s posto. Zarad pomanjkawja ptostota smo morali za denes odloi iti tadi nJe tiskano nadaljevanje dopisa Iz Gorice: „Nas prepir", ka-terega konec pride prihodnjic. Tudi si ho&mo prcskrbeti do prih. neka pisma, da bo vse kar trdimo Iepo dokazano. ;«®i ALBIN SLITSCHJER^ trgoyec v LJUBLJANI, na dunajski cesti, St. 64 ( priporo5a svojo gtacuno za specerijsko blago in zeleznlno; drzi . .:.^P®?_.?0®l^--.Todpih in cirkularnih L zag za dile, deske in furnire, Mndgovrsfc^ }&*L nih ro6nih 2ag, pil, vlitih in iz pleha "^ emailiranih piskrov in vseh orodij za fjlg knbinjo; Mezne prihranilne ognjiiCa; pie- f|f hate in grudelnaste pefii in kotle, koSnje 2S bo slamerezne kose, lepo pozlafiene kri2e fft ¦¦"""*' i. t. d. SB itHiiiiiiiiiiiiiilSti ffi 100 panjer Cebel, popolnoma zdravih 9 (0} i lepega plemena, ima na prodaji pojako(jg ^5 ugodni ceni p& Martin Sorli \ t Podmeleih pri Tolmiou, | ^^ kamor naj se kupazeljui gospodje blago- * ^g^ yoljno osobno ali pismeno obrnejo. a Pigiigiiiiiiiiiiiiiii 1 Oznanilo. Naznanja se slavnemu obfiinstvu, da vsled odloka c. k. namestniitva v Trstu 12. avgusta 1373. st, 8607tIII. jesc-llienj y i%abre2iill na dne l§l. s<*pJciitba*» f. I. (K^aferti ^elrrlck) prelozen. ^UPANSTYO v NABRE2INI 2 sept. 1873. Razpis. sftAre&iuslteffa skle|i4i od dne 28. avgusta 187i) podpisauo 2upanst-vo razpisiije: l. sluzbo oli^inskefta fajnika z Jetno placo -80 manje 2 gold. 2. Sluzbo obdinskeffa slug^c z letno placo 90 gold. Prosilci zeleci preraeti ti slu^bi naj po-loze la*ilii<»roLno pisanese spri-devali podprie pro^iijedo 90. f. III. pri podpisanem zupanstvn. Od tajnika se tndi zahteva, da dokaze svojo zmoznost slovenskega, italijauskega in nemskega jezika v govoru in pisavi. 2npanst-vo Zgonik na Krasu. ANDBEJ ORUDEN nip. iJnpan il . posestnikom na Vipavskem in na Krasu ] se priporocam za melo; prevzel sem tako || ,zvan Palikov mlin v Batujah pri CrniCah in/"" zagotovljam, da bom posestnikom meni izro-j cena mela tako isrrSoval, da bodo zadovoljni I v vsakem obziru. j Cftre^or Vo«rl^. vV>iV5? sj; .. ,y.73 ®&&t#^*&&^&m&&&m*^t&yQ#ef> Podpisam si cestita si. obcinstvu na-znanjati, da je odprl na cesti proti zelezni-§ki postaji Ziivarno «a zehkzo in drng:c» iiietah. Izdavatell in odgovorni nrednik: YIKT0R D0LMJE0. - Tiskatt PATERN0LLI v Gorici?