-LOV#
KUMELJ BOGO
v	^
Šolska knjižnica N0vo mesto

j1
0.20

ib
j pttSčgosuvim
novoies
LETO VIII.	ŠTEVILKA 7	Straža, L aprila 1970
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
\c?n
Posebne novice
ZELENJAVNA TRGOVINA
Da bi zaposlenim gospodinjam čimbolj olajšali delo, je bilo nedavno sklenjeno, da odpremo na parkirnem prostoru zelenjavno trgovino. Kiosk bo darovalo montažno podjetje »STREHA«, z zelenjavo pa ga bo oskrbovalo trgovsko podjetje na debelo in na drobno »KOLERABA«. Otvoritev trgovine bo v sredo 1. aprila 1970. Kiosk bo odprt vsak dam od 12. do 16. ure.
Vsi problemi bodo rešeni . . .
Zvedeli smo, da bo 1. aprila 1970 izredna seja CDS (Centralnega delavskega sveta), na kateri naj bi rešili vse probleme in odpravili vse nepravilnosti, o katerih je zadnje čase največ govora po obratih.
V STRAŽO PO KRKI NAVZGOR IN V NOVO MESTO PO KRKI NIZDOL
Ker je cesta Novo mesto—Straža slaba in preobremenjena in izgleda, da ni in ne bo denarja za njeno razširitev, so se prometni strokovnjaki odločili za to, da bodo usposobili KRKO za to, da bi po njej mogle pluti manjše ladje. Prve poizkuse lahko pričakujemo že okoli 1. aprila 1970. Kakor smo zvedeli, je največji in najtežji problem v tem, ker še ne vedo, ali bi naročili ladje »zunaj« ali naj bi kupili kar domače barke. Ker pa je na KRKI nekaj jezov, bi bilo verjetno najbolje, če bi kupili hidrogliserje (čoln, ki drsi po vodi), s katerimi bi premagali tudi te ovire. To bo za nas velika pridobitev, saj bo na ta način odpadlo neprijetno drenjanje v prenapolnjenih avtobusih in na delo bi se vozili — se pravi bi pluli — prijetno in udobno, kot na izlet.
Zaradi tega razpisuje komisija za razpis prostih delovnih mest pri novi ladijski družbi »KRKAVAL« javni razpis za sledeča prosta delovna mesta:
1 več mornarjev ali po domače nekaj takih, ki znajo voziti barko,
2. dva krmarja.
Pogoji: Večletna praksa pri vožnji bark in pri krmarjenju takih »čolnov«.
Vsi kandidati naj se javijo kadrovski službi pri tem podjetju do 1. aprila 1970. S seboj naj prinesejo ustrezna in potrebna dokazila (dokumente).
Nekateri delavci iz Soteske pripovedujejo...
Slavko PAVLIN
Pri podjetju sem zaposlen od leta 1945. K temu me je nagovoril Jože Zupančič Želel sem se zaposliti in biti sam svoj gospodar in hotel sem pomagati staršem. Prve dni sem delal pri odvozu. Leta 1946 sem bil premeščen k velikemu čelilniku, kjer sem delal do leta 1947 in od takrat naprej opravljam delo kurjača. Spominov, če sem odkrit, nimam lepih. Nerad se spominjam slabih delovnih pogojev, kakršni so na naših delovnih mestih.
Želim, da bi se izboljšali delovni pogoji. Mislim, da smo mi, stari delavci, tudi zaslužili, da bi delali nekoč v zaprtih prostorih. Menim, da če se bo to uredilo, bomo bolj zdravi in bomo doseg-
li večje uspehe. Poleg tega pa si želimo predvsem zdravja, vsaj to je največje bogastvo.
Ivan GOLOB
Pri podjetju sem od 1949 leta. K podjetju sem prišel zaradi pomanjkanja delovne sile, saj takrat sem hodil v šolo in službo. Primoran sem bil zaslužiti svoj kruh, ker doma ga niso premogli.
Opravljal sem vsa dela, katera so mi predpostavljeni zaupali. Na skladišču, krivilnici, odvoz, dovoz, krlišče in sedaj v luščilnici. Najraje se spominjam svojih prvih plač, katere sem zaslužil na
tem podjetju. Željno sem jih pričakoval.
Najbolj nerad se spominjam leta 1952, ko sem postal invalid na soteški žagi. Potem pa še leta 1957, ko sem izgubil na levi roki prst. Pri menjavi sušilnic šem
se zbodel z žico in se zastrupil. Moje želje so: da ostanemo v istem podjetju in da bi bili izboljšani delovni pogoji. Upam, da se bodo vse te želje izpolnile. Obljube so bile nekoč izrečene na sestankih samoupravljanja.
Les za vezane plošče
Prav gotov še ne veste vsi, da smo dobili les za vezane plošče iz AFRIKE. To je posebne vrste les, ki smo ga nabavili zato, da bomo preizkusili njegovo kakovost in uporabnost za izdelavo boljše vrste furnirja in vezanih plošč.
Hlodi so ogromni in jih bomo komaj zrinili v luščilnico. Če vas zanima, jih pridite pogledat.
Kaj več o njih pa nam bo prihodnjič napisal tovariš Peter Cujnik, dipl. ing., ki se ukvarja s to vrsto lesa.
Ta, prva pošiljka je poskusna in bomo kmalu vedeli, kaj in kako se bo obnesel ta les in kakšne vrste tehnologijo zahteva.
Nekaj zanimivega sem zvedel...
na RTV v Zagrebu, ko sem šel dogovarjat se za reklamo na zagrebški televiziji. Predstavil sem se in povedal od kod sem, kaj tam delam in čemu sem jih obiskal.
»Drago nam je«, so dejali, »ali molimo vas, da nam kažete gde je vaša tvornica. Mi prvi put ču-jemu za nju«.
Dejal sem, da smo blizu Dolenjskih Toplic, le 12 kilometrov oddaljeni od dolenjske metropole —■ Novega mesta.
»Pa mi smo nedavno toga bili u Dolenjskim Toplicama i tamo smo ručali. Znate, sa našim direktorom posjetili smo sva pre-duzeća u Novom mestu i sa njima sklopili ugovore za televizijsku reklamu, a za Vas nismo znali, jer inače bi i vas posetili.«
No, lepa reč, sem si mislil, pa sem raje požrl slino in dejal, da sem prav zaradi tega prišel, da jim povem, kdo smo (namreč kolektiv NOVOLESA) kaj izdelujemo in da želim seznaniti ne le njih ampak čim širši krog ljudi na Hrvaškem.
TOREJ JE NUJNO PRIČETI Z INTENZIVNO IN SISTEMATIČNO REKLAMO, KAJTI SICER BOMO ZAMUDILI MARSIKAJ.
l.b.
Ali smo (so) res vraževerni?
12. februarja so hoteli nekega delavca premestiti na drugo delovno mesto. Rečeno mu je bilo, naj se naslednji dan zjutraj javi v drugem oddelku.
Premeščeni se je odločno uprl: »Ne, jutri pa že ne grem. Trinajstega smo pa še petek je povrhu vsega. V soboto pa grem!« Nadrejeni ga je nadrl: »Kaj se pa greš? Fabrika pa vraževernost! Kam bi pa prišli, če bi se vsi ozirali na petke in trinajste datume?«
»Tega sicer ne vem, vem pa, da naš interni telefonski imenik nima do 43 nobene trojke, šele to številko so .podvalili1 CRD-eju. Torej je številka 3 res nesrečna ali pa nisem samo jaz vraževeren v fabriki.«
PA ŠE RES JE!
Analitična ocena članka o analitični oceni
V 6. številki našega glasila ste na drugi strani lahko brali članek o analitični oceni delovnih mest. Ker je v tem članku precej »latinščine«, torej nerazumljivega, netočnega in strokovno neutemeljenega, bi poskušali to »latinsko zadevo« odnosno opis analitične ocene še enkrat analizirati.
Avtor (sicer nepodpisan), je navedel 17 kriterijev, po katerih so se delovna mesta ocenjevala. Ker so nekateri izmed njih precej »lovski«, bi vzeli pod mikroskop pač te.
Navedli bomo dobesedni prepis »kriterije« s komentarjem:
3) Vsa delovna mesta ne zahtevajo enake PREDNOSTI (pravilno spretnosti), zato je potrebno upoštevati tudi ta kriterij. - Predlog - postavijo naj se prometni ali kakršnikoli že znaki, ki bodo označevali, katero delovno mesto ima prednost in katero ne. Kako velik prednostni znak bi imelo katero delovno mesto, naj bi se ugotovilo seveda s ponovno analitično oceno.
12)	Možnost nezgod je različna, FIZIČNEGA delavca na njegovem delovnem mestu lahko do smrti povalja hlod, delavec na KRTAČNEM LUŠČILNEM STROJU si lahko odrgne le prste.
Zelo modra, toda na žalost netočna ugotovitev.
Torej pozor vsi skladiščni delavci v centralnem skladišču, delavci na skladišču rezanega lesa, delavci na notranjem transportu v finali, vsi delavci na strojih itd. (kajti to so vsi fizični delavci) pazite, da vas ne bo povaljal kak hlod. To vas lahko doleti, saj s tem grozi zgornja klavzula. Tehnika danes napreduje z vrtoglavo naglico, najnovejši izum pa je KRTAČNI LUŠČILNI STROJ. (Sodeč po pisanju avtorja teh kriterijev ga pri nas že imamo, verjetno pa dela v strogi konspiraciji, ker ga še nihče ni od blizu videl). Ta se bo verjetno hitro amortiziral, pa še nobene nevarnosti ni, da bi nam dvignil procent nesreč pri delu, ker odrgne lahko samo prste delavcev, ki delajo na njem.
13)	Delavke v lakirnici imajo težave pri delu v tem, da jih DRA-
ŽI nitrolak, medtem ko na ostalih delovnih mestih nastopa prah ali para, drugod pa je zrak čist. Pripomba: Delavke v lakirnici i-majo kljub težkim in nezdravim pogojem po svoje srečo. Vseh o-sem ur, ko so v tovarni jih »DRAŽI« nitrolak.
Ne ve se sicer, ali je to najnovejša pridobitev seksualne revolucije, o kateri je toliko govora, ali je treba izvor te ugodnosti iskati drugje.
15)	Kurjači imajo VELIKO možnost prehlada, nekateri delavci tega na svojih delovnih mestih sploh nimajo;
Pripomba: To so pa res srečni ljudje. Kurjači imajo veliko možnost, da se prehladijo. (Da se ne bomo napačno razumeli, tovariši kurjači: Ne oporekamo o-cene vaših delovnih pogojev, ki so izjemno nezdravi in težki). V vprašanju je način opisa teh pogojev, ki je povsem enak slabi televizijski reklami. PRIMER: Če vas tarejo finančne skrbi, imate veliko možnost da dobite, če kupite srečko ... te ali one loterije.
16)	Ključavničarji so bolj UMAZANI od ostalih delavcev. Že zopet ta higiena. Ključavničarji so pa res packi. Vsi so bolj umazani od ostalih delavcev. V bodoče naj bi avtor te ugotovitve izvr-
šil vsaj enkrat na teden »sanitetsku smotru < vseh mehanikov kot pri vojakih. Dalo bi se pa njihovo izredno umazano in težko delo tudi drugače opisati. Toliko na rob tega članka. »NOVOLES« je glasilo delovnega kolektiva našega. Torej morajo biti vsi članki v njem napisani tako, da jih bodo razumeli predvsem naši ljudje. Vendar to glasilo bereta vsaj še dva družinska člana naših zaposlenih in v 150 podjetjih in ustanovah po vsej Sloveniji, kamor v zamenjavo pošiljamo naš list.
Torej je le važno, kako so članki oblikovani in sestavljeni.
Sprejem v otroški vrtec ...
Ker ima novi Straški vrtec še nekaj prostih mest, omejitve glede starosti varovancev pa ni, pozivamo vse tiste v podjetju, ki so še tako otročji, da vse verjamejo ali pa mislijo, da jim drugi vse verjamejo, da se vpišejo (priglasijo) čimprej, a najpozneje pa do L aprila 1970.
Za take oz. za te primere je u-prava odredila poseben popust pri mesečni vzdrževalnim.
Posebni reporter lista NOVOLES Mižek Figa, 1. r.
Snežni vihar v noči na 1. april
Takole je bilo zasneženo danes zjutraj v Črmošnjicah
Nekateri delavci iz Soteske pripovedujejo...
Franc COLARIČ
Pri podjetju sem se zaposlil leta 1948 — pri nekdanjem LIP-u.
K podjetju sem prišel zato, ker sem se poznal s tovarišem Pete-linkarjem, takratnim mojstrom strojnice.
Želel sem si lastno stanovanje in to da lahko sam preživljam svojo družino.
Opravljal sem skoraj vsa dela na našem obratu od skladiščenja, strojnice in sedaj pa že 13 let delam na gatru.
Rad se spominjam svojih sodelavcev pa tudi svojih dobrih predpostavljenih, razen tega pa tudi lepega uspeha našega podjetja.
Nerad se pa spominjam, če je kaj usodnega doletelo posameznika ali podjetje.
Moja želja je, da bi naš obrat v Soteski še naprej obstojal in dajal zaslužek nam domačinom in tudi drugim ter da bi sie Judi so-teški obrat še naprej izboljševal
in moderniziral, sebi pa želim koi starejšemu delavcu, da bi kmalu odšel v pokoj, čeprav še nimam zadosti let delovne dobe.
Marija URŠIČ
Pri našem podjetju sem zaposlena od leta 1947. Zaposlila sem se zato, ker smo bili doma zelo v težkih razmerah. Moj oče je težko vzdrževal petčlansko družino ker je bil zaslužek bolj skromen. Ko sem se zaposlila, sem opravljala razna dela. Bila sem skoraj na vsakem delovnem mestu od
žage, luščilnice in do skladišča. Zaposlena sem bila do leta 1952,
takrat sem z delom prekinila in bila doma 3 leta.
Ponovno sem se zaposlila leta 1955 in od takrat delam neprekinjeno. Kar misliti si ne morem,
Sodelujte redno v svojem listu!
koliko mraza sem že prestala v teh dvajsetih letih.
Moje želje so, da bi jaz že enkrat delala v toplem prostoru in na lažjih delovnih mestih.
Tudi prejšnji ponedeljek (16. 3.) smo se zbrali v pisarni šefa komercialnega oddelka in se pomenili o nalogah, ki smo jih opravili in katere bomo morali še opraviti.
Tokrat smo se pomenili o nekaterih dolžnikih, ki jih bo treba poterjati in o bližajočem se velesejmu v Zagrebu, ki bo letos od 18. do 26. aprila. Tam bomo razstavljali v paviljonu številka 9. Tokrat bomo imeli na voljo več prostora, kajti izbor naših proizvodov se je povečal.
Upam, da se bomo nanj pravočasno in dostojno pripravili, zato
Cveto URŠIČ nam je povedal:
Pri podjetju sem zaposlen od leta 1945, kamor sem prišel zaradi tega, ker sem moral kaj zaslužiti, da sem se preživljal. Takrat smo obnavljali našo žago. Delal sem povsod, kjer je bilo potrebno. Največ sem delal na žagi pri strojih. Tudi v luščilnici in sušilnici sem delal nekaj let. Najraje se spominjam, ko sem imel stalno delovno mesto pri sušenju lesa. Ko pa sem šel s tega delovnega mesta, sem moral delati različna dela. Najhuje pa je, če nimaš stalnega delovnega mesta.
Moja želja je, da bi naša žaga še naprej obratovala in da bi tudi pri nas delali nekoč v zaprtih prostorih.
da se bomo predstavili širši javnosti z že znanimi izdelki in tudi z novimi, ki jih proizvajamo.
Nabiralniki za pisma
Prav gotovo ste že opazili nove pisemske nabiralnike, ki smo jih namestili na primernih mestih zato, da boste vanje oddajali pošto za našega urednika. Povedati vam moramo, da je ta naš urednik »nenasiten« in nima nikoli dovolj prispevkov — hrane za naš časopis. Veste, časopis šele raste in potrebuje dovolj močne in izdatne hrane zato, da ne bo opešal. ZATO NAJ BODO NABIRALNIKI VEDNO POLNI.
Vsak ponedeljek ...
Nezaupnica domači šoli?
V Straži bodo kmalu odprli vrtec, ki ga je uredilo podjetje No-voles in je namenjen predvsem tistim otrokom, katerih starši so zaposleni v tem podjetju. Tudi za upravljanje vrtca so že poskrbeli. Straški vrtec bo v sklopu novomeške vzgojno varstvene ustanove, ki mu bo nudila strokovno pomoč in dober program dela.
Učitelji iz Vavte vasi pa se sprašujejo, če je ta poteza znak nezaupanja do domače šole. Tako je bilo slišati tudi na zadnji seji občinske Zveze društva prijateljev mladine, kjer je prevladovalo mnenje, da najbrž ni bilo dovolj povezanosti med šolo, Novo-Iesom in krajevnimi organizacijami, ko so sprejemali to odločitev. Dejstvo je, da so vavtovaški učitelji lani dosegli pri izvenšol-skem delu z mladino zavidljive uspehe, čeprav imajo premalo prostorov in so brez potrebnih igrišč. Že nekaj let skrbijo za vzgojo otrok v Straškem koncu in dokazali so, da so sposobni. Po mnenju nekaterih članov društva prijateljev mladine ne bi bilo napak, če bi skrbeli tudi za vzgojo predšolskih otrok, ki bodo pozneje obiskovali pouk v njihovi šoli.
In še nekaj je, kar boli vavtoške učitelje. V Straži so organizirali večerno osemletko, na kateri pa poučujejo učitelji in predmetni učitelji iz Novega mesta. Ali ni to morda nezaupanje do domače šole in njenih učiteljev? Tako ali drugače, enotnega nastopa med delovnimi, družbeno političnimi organizacijami in krajevno skupnostjo pa prav gotovo ni.
M. Padovan
Tole smo brali na 6. strani dnevnika »DELO«, dne 24. III. 1970. Po pravici povedano, bili smo presenečeni nad trditvijo, da najbrž ne zaupamo domači šoli! (Mimogrede naj pripomnim, da šoli, t. j. stavbi, zelo zaupamo, saj je solidno zgrajena in o tem nihče ne dvomi. Piseč članka M. Padovan je menil oz. pri tem mislil na delovni kolektiv osemletke v Vavti vasi.)
Da bi njej, t. j. kolektivu, ne zaupali, to ni in ne more biti res, ker je prevzelo naše podjetje pokroviteljstvo nad to šolo in se je obvezalo izpolnjevati tudi nekatere materialne obveznosti na-pram tej šoli.
Razen tega pa pošiljamo svoje otroke v to šolo in so prosvetni delavci prav ob 8. marcu, ko smo imeli proslavo »Dneva žena« pokazali dosti zgovorno, kako zaupamo drug drugemu in so z otroki pripravili prav lep program, za kar smo jim izrekli zahvalo.
M. Radovanova menda ni zadosti poučena o tem, da Imamo sklenjeno pogodbo z Zavodom za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu za to, da le- ta organizira izobraževanje naših s' rokovnih kadrov in sicer imamo v njegovem okviru srednjo tehniško šolo lesne stroke, delovoidslko šolo in osnovno šolo - osemletka. Zavod sam Izbira predavatelje za poučevanje na vseh teh vrstah šol, a za predavatelje na osnovni soldi pa so hoteli imeti kandidati one iz Novega mesta. Zaradi tega ni naša krivda, da je izbiral prav one iz Novega mesta.
Zaradi vrtca pa je splošno znano, da takšna ustanova ni in ne more biti »privesek« te ali one šole ali pa katere druge ustanove, ampak je samostojna ustanova in v tem našem primeru je trenutno »v sklopu enake vzgojno varstvene ustanove v Novem mestu, ki mu bo pomagala v strokovnem pogledu in pri sestavljanju dobrega programa dela« (kot to tudi pravi M. Radovanova. Saj takšno ustanovo mora voditi le strokovno usposobljen kader in zato smo poverili, oziroma zaupali to dalo takšnim ljudem, ki Imajo ustrezno izobrazbo — usposobljenost za delo v otroških vrtcih. Malo šolo pa so organizirali pri osnovni šoli, kamor tudi spada. Zato smo veseli tega in bomo po svojih močeh tudi podpirali njeno dejavnost in zaupamo delo v njej mašim prosvetnim delavcem, kd delajo na vavtovaški šoli. Prav nič napak pa ne bi bilo, če bi se avtorica (M. P.) zglasila v Novolesu pri odgovornih ljudeh
prej predno je napisala to, kar smo navedli v celoti in bi se poučila o vsem česar še ni vedela in bi napisala drugače kot pa je. Kar pa se zaupanja tiče pa je lahko brez skrbi, da mi zielo zaupamo izobraževanje svojih otrok našim prosvetnim delavcem in nas veseli, ker jih dobro učijo in lepo vzgajajo.	bil
SAMOPOMOČ
Pri podjetju »OPREMA-LES« Novo mesto, je bil sklad samopomoči ustanovljen že 1. marca 1964 leta. Sklad je bil ustanovljen z namenom, da bo pomagal članom pri reševanju finančnih težav s kratkoročnimi posojili. Vsak član se je ob vstopu obvezal, da bo plačeval redno vsak mesec	>
prispevek od 500 S din dalje. Višino prispevka določi vsak član sam.
Trenutno ima sklad samo- | pomoči 46 članov. Nekateri od teh članov vplačujejo tudi po 50,00 in še več N	j
din mesečno prispevkov,	i
ker so ugotovili, da je to zelo dober način varčevanja.
Od 1. 3. 1964 pa do 28. 2.
1970 je bilo skupaj vplačanih prispevkov 28.660,00 din od tega je bilo vrnjenih prispevkov 22.655,00 din 1 tako, da je trenutno stanje vlog članov 6,005,00 din V teh letih je bilo skupaj izplačanih posojil članom v višini 94.210,00 din.
Rok vračanja je odvisen od višine posojila, vendar mora biti vrnjeno v najmanj petih mesecih, ker bi se sicer denar prepočasi o-bračal.
S skladom samopomoči smo v našem kolektivu pomagali prebroditi precej trenutnih finančnih težav posameznikom.	Milka Polyak
Tudi v »Novolesu« vključno z onimi v Soteski — na žagi naj bi se vzgledovali pri naših sodelavcih. To vsekakor ne bi škodilo prav nikomur, ampak nasprotno.
izpolnitev operativnega plana od 1. do 15. marca 1970
Tovarna drobnega pohištva
Izpad proizvodnje v prvi polovici meseca je zopet velik, kar za 10,1%, to bedo v drugi polovici nadomestili, vsaj tako predvidevamo. Problemi se skoraj ponavljajo iz prejšnjega meseca in to je, sušilnice ne zmorejo tolikšnih kapacitet, kot so potrebne. Rešitev tega problema je v tem, da opremimo sušilnice z avtomatiko. Na tem se že precej dela in upamo, da bo kmalu tudi pri nas sušenje urejeno sodobnejše. Odprema je vezana na proizvodnjo in je razumljivo izpad enak, kot pri proizvodnji. Problem prodaje ni, ampak se kaže
nasprotno, da ne bomo mogli toliko proizvesti, kolikor lahko prodamo.
Tovarna vezanih plošč
Proizvodnja poteka po planu, oziroma je celo presežena. Odprema je sicer pod planom, ampak ni bojazni, da bi ta izpad vplival na končni mesečni plan, ker je to samo trenutnega značaja, pač pa niso bile količine kompletirane za določene kupce.
Tovarna stilnega pohištva
V proizvodnji stilnega pohištva je nekako že »v navadi«, oziroma je način proizvodnje tak, da v prvi polovici ni napravljeno tisto, kar je planirano.
Okvara strojev in prepočasno odpravljanje okvar, so v glavnem povzročile, da je izpad proizvod-
Sodelujte redno v svojem listu!
nje v prvi polovici meseca kar za 20,2 %. Večji problem se je že pokazal pri odpremi, saj je izpad kar 58,1 %• Nadomestiti izgubljeno do konca meseca bo zelo težko. Mislim, da bi morali prodaji stilnega pohištva posvetiti več časa in pozornosti, skratka potrebna je temeljita analiza trga.
Tovarna ploskovnega pohištva
Proizvodnja je bila dosežena v prvi polovici meseca samo 80,7 %-no, kar je za oko kar precejšen izpad. Vzrok za to je nepravočasna dobava žaganega lesa za embaliranje in problem laka polyestra.
Proizvodnja za mesec marec pa bo kljub temu dosežena, tako da ta izpad ni takšen, kot izgleda po številkah.
Pri odpremi pa je izpad zelo velik (90,3%). To je samo trenut-
nega značaja in je vzrok v kom-pletaciji garnitur, oziroma odpoklicev. Prav gotovo pa bo to do konca meseca vse urejeno in predvidevamo izpolnitev po planu.
V prejšnji številki so bili objavljeni napačni podatki o izpolnjevanju proizvodnje in odpreme v TPP za februar. Pravilna izpolnitev proizvodnje in odpreme je bila 101,2 %.
Žagi
Tu se pojavlj; vedno isti problem hlodovine ni na zalogi, zato je proizvodnja manjša od planirane, odprema pa je močno presežena, ker odpremljajo jelov žagan les, kateri ni bil planiran.
ing. Andrej Žnidaršič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva, ki šio z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sindikalni podružnici TVD in upravi za vence. Istočasno se v imenu mame zahvaljujemo sodelavcem uprave za denarno pomoč namesto venca.
Piletič Vera Rolih Štefka Markovič Miha
Tečaj za brušenje rezil zaključen
Pred kratkim je bil zaključen tečaj za brušenje rezil, ki ga je organiziralo podjetje Novoles za brusilce rezil iz posameznih obratov. Tečaj je trajal 50 učnih ur praktičnega in teoretičnega pouka. Predavanja so se vršila izven delovnega časa.
Program tečaja je predvideval obravnavo posameznih postopkov brušenja in priprave rezil v finalni proizvodnji, tako n. pr. brušenje rezkarjev, svedrov, krožnih žag, widia rezil itd. Na strojih za brušenje rezil, s katerimi razpolaga podjetje, je bilo prikazano nekaj novih postopkov dela na teh strojih. Ob zaključku tečaja je bil organiziran strokovni razgovor z direktorji posamez-
Vrh PRISOJNIKA, slikan z RA-ZORJA avgusta 1969
nih obratov, glede izpopolnitve tehnike brušenja rezil, podan pa je bil tudi zapisnik o zapažanjih s predlogi za izpopolnitev. Udeleženci tečaja so pokazali veliko zanimanje za navedeno strokovno izpopolnitev, kar dokazuje, da je bila udeležba na tečaju vedno stoodstotna, čeprav je bil tečaj, kot je že povedano, samo izven delovnega časa. Tako strokovno zanimanje je lahko vzor ostalim delavcem in uslužbencem podjetja, ki obiskujejo razne seminarje in tečaje ali pa jih bodo obiskovali v bodoče.
Menim, da je strokovno izobraževanje delavcev na delovnem
JALOVEC
mestu v podjetju Novoles sistematično urejeno v okviru plana razvoja podjetja. Mnogi ne izkoriščajo možnosti, ki jim jih nudi podjetje v tem pogledu, ker se ne zavedajo, kako važno je strokovno znanje za dosego večje delovne storilnosti. Znano je, da se morajo v zapadnih deželah delavci obvezno izobraževati in izpopolnjevati v svoji stroki in sicer izključno na lastne stroške. Tudi
ŠLI BOMO V PLANINE
(Bliža se čas dopustov!)
Naša Mija JANC nam je odstopila nekaj slik iz njenega lanskoletnega planinarenja.
Menda še ne veste, da je zelo navdušena hribolazka in pravi, da uporabi vsako leto svoj dopust za to, da se »sprehaja« po naših vršacih.
No, pa ne bo prav nič napak, če se ji bodo pridružili še drugi mladinci in mladinke in morda kak »starejši pionir«. Mene zelo mika, da bi se, pa ne vem, kako bi dohajal s svojimi »kilogrami« takšne lahkonoge srne.
Na pričujočih slikah lahko vidite, koliko lepote je v planinah in zato se resnično izplača podati se tja, kjer »vrhovi segajo v oblake«.
Pomenite se z Mijo o tem, kako je bilo lani, ko je bila tam z devetimi sovrstniki. Kadar pripoveduje, ji kar oči žarijo, kajti spo-
pri nas se tak sistem izobraževanja že uveljavlja in bo s časom postal praksa za vse.
Ker se često postavlja vprašanje vzdržnosti rezil na obdelovalnih strojih, bomo na tem mestu v eni izmed prihodnjih številk lista zapisali: kako povečamo vzdržnost rezil na obdelovalnem stroju.
Vodja tečaja Ing. Borštnar J.
Spomenik v Mojstrani — ponesrečeni Marjani
mini na vsa lepa doživetja v gorah so resnično lepi.
Letos pripravlja nov vzpon na e-nega izmed vršacev v JULIJCIH. Pridružite se ji.	B. Lilija
Časopis pripoveduje
(nadaljevanje)
Veste, kar se pa tega tiče pa je stvar takšna. Sem doraščajoče dete v osmem letu, no lahko bi rekli, da sem še otrok. Zato potrebujem resnično dosti izdatne hrane. Prav posebno rad uživam ocvirke, veste, takšne bolj mesnate. Ampak letos jih ni in ni. So klali premalo prašičev in kot slišim je sploh pomanjkanje svinjskega mesa. No, če ni mogoče drugače, se bom pač moral zadovoljiti s čem drugim. Za vino, pravijo, da sem še premajhen in premlad in mi ga zato ne dajo pa čeprav mi že diši.
Urednik zdihuje in včasih tudi benti zato, ker ni nabral toliko, da bi me nasitil. Pa se nasmejem in mu pravim, da bo že kako in naj nikar ne obupuje, ker itak ne bo bolje če se razburja ali pa če se ne.
Pa hodi od Petra in do Pavla, od Micke in do Anče in jim na »dušo piha« in prosjači zame. Je pa res vztrajen. Izgleda, kot da bi zase prosil. Verjamite mi, da ga občudujem, ker je tak kot podrepna muha. Ne odkrižajo se ga prej, dokler mu ne dajo hrane zame.
Ko nabere dovolj prostovoljnih prispevkov, se vsede in prične prebirati, kaj mi bo najbolj teknilo. K temu prebiranju pokliče na pomoč še »krušnega očeta« in kar skupno izbereta najboljšo in pravo pičo zame.
Pa dobi včasih precej popisanega papirja in ko je konec teh prvih težav, se začno druge. Tem drugim pravi on »prežvekovanje« ali v navadnem govoru se temu pravi branje dopisov, člankov, skratka prispevkov.
Kaj vse mora prebrati!? Joj, če bi vam vse povedal, bi se prijeli za glavo, še meni ne zaupa vsega. Je toliko zaupen, da jih raje (se pravi, te prispevke) sam »prebavlja« in potem, ko so »obdelani« in za vas »užitni«, jih še enkrat »predstavi« uredniškemu odboru.
Za tem pa se prične priprava te hrane, kajti surova ni užitna. Pa jo urednik seseklja, jo premelje in zvalja. Dolije in primeša nekaj začimb (med temi so tudi pike
in vejice) in to odnese v nadaljnjo obdelavo v Novo mesto v TISKARNO.
Pri tem mu pomaga Jožica, ki je poosebljena POTRPEŽLJIVOST. Ta tipka — se pravi, da prepisuje tiste rokopise raznoraznih pisunov in če bi ona ne bila »nad-pismena«, bi bilo še huje pri teh drugih težavah, ker pa je dobro pismena, so težave premagljive. No, ko je to vse natipkano in ko da uredniški odbor svoj »žegen« in ko »krušni oče« Janko da še zadnje napotke za to, da bom jaz tak, da me bodo vsi veseli, potem pa gresta »tehnični in odgovorni« v »porodnišnico« ali tiskarno.
(nadaljevanje prihodnjič)
Dušan LAZAR, strojna stavec
Šajni res,pa je...
Prvi raziskovalci, ki so dosegli reko Lulua v nekdanjem Belgijskem Kongu, so se nemalo začudili, ko so našli pri plemenu Ba-kuba in Basongo visoko razvito tkalsko in keramično obrt. Zelo umetelno so pripadniki teh dveh plemen izdelovali tudi orožje, razen tega pa so imeli na poseben način urejeno zgodovinsko kroniko in v njej zabeležena imena več kot sto kraljev.
— o —
Francoski pesnik Gerrard de Nerval (1808—1855) je bil zelo ekscentričnega obnašanja. Nekaj časa se je sprehajal po pariških ulicah z velikim morskim rakom privezanim na modri vrvici.
Pomen našega časopisa za nas
Kadar govorimo o reklami in propagandi, najprej pomislimo na plakat, letak, prospekt im katalog. Včasih še morda na velike oglasne deske in zadnje čase tudi na televizijo. Vse to je res in vse našteto je medij ali po domače povedano — to so posredniki o-ziroma sredstva, s katerimi posredujemo drugim, kaj delamo in po koliko prodajamo svoje izdelke.
Smatram pa, da je naš časopis zelo pomemben in močan posrednik ne le novic in raznih vesti za nas domačine, ampak je zelo dostojno sredstvo za to, da seznanjamo širšo javnost s tem, kaj in kdo smo in kje smo. Nekaj ljudi sem vprašal za mnenje o našem listu. Dejali so mi, da je »kar čeden« in da smo zelo »na tekočem« z dogajanji. No, to je laskavo in je prijetno slišati kaj takega.
Mislim, da se bomo v bodoče še bolj potrudili, da bo naš list dostojen nas samih, saj ga prebira nad 4.000 ljudi.
Pošiljamo ga vsem tistim podjetjem, ki tudi nam pošiljajo svoje časopise. O teh časopisih lahko včasih preberete nekaj kratkih novic tudi v našem lestu. b. 1.
Po računih strokovnjakov živi pod vsakim kvadratnim kilometrom morske površine okoli 30 milijonov rib.
Astmatični in revmatični otroci
Vabimo vse tiste starše, ki imajo bolne, oziroma zdravstveno šibke otroke, ki bolehajo zaradi astme, revmatizma in podobnih bolezni, da jih prijavijo tovarišu JOŽETU DULARJU — našemu socialnemu delavcu zato, da jih bo vpisal v seznam za zdravniški pregled.
Opozarjamo, da bodo šli na okrevanje le tisti otroci, za katere bo zdravnik ugotovil, da so potrebni klimatskega zdravljenja. 7ato orosimo, da ne prijavljate zdravih otrok. ROK ZA PRIJAVE JE 5, APRIL 1970.	b. I.
Sklepi o urejanju statutov
(nadaljevanje iz prejšnje številke) Člani plenuma smatrajo, da ni primerno uvajati nekih nadzornih odborov kot organov samoupravljanja in to s pravico nadziranja dela kateregakoli samoupravnega organa. To ni skladno z načeli delavskega samoupravljanja, ne obstaja pa tudi nobena potreba za to.
V	statutih je potrebno ponovno poudariti veljavo pravilnikov o delitvi dohodka kot osnovnim samoupravnim aktom, ki jih ni možno spreminjati po želji in z raznimi sklepi, temveč samo po postopku, ki je določen z zakonom za temeljne samoupravne akte. V statutih je tudi treba uzakoniti osnovne enotne kriterije o delitvi dohodka in osebnega dohodka za celotno delovno skupnost. Ta delitev je možna samo po dejansko opravljenem delu in po uspehih tega dela, s tem da se upošteva različna vrednost minulega dela pri posameznih enotah združenega dela in da s tem preprečimo kritično delitev dohodka zaradi morebitne privilegiranosti posameznih enot.
Pri oblikovanju statutov se je treba boriti proti težnjam, da bi bila pred širšo družbo uzakonjena avtonomija podjetja, ker je vendar vedno treba spoštovati tudi širše družbene interese. Enako ni dopustna in tudi ni možna absolutna avtonomija posameznih enot združenega dela znotraj podjetja, ker je s tem onemogočeno enotno gospodarjenje in razvijanje gospodarske organizacije kot celote. Za takimi težnjami se skriva namreč egoizem posameznikov ali pa celo težnja po dezintegraciji ne glede na posledice za celotno podjetje.
V	statutih in drugi samoupravni zakonodaji je treba še posebej pozorno obravnavati in urediti status zadružništva in zadružnih samoupravnih enot. Sedanji odnosi so marsikje nezadovoljivo urejeni in se zaradi tega vsiljujejo težave in politični problemi. Sporazumno s kmeti, zadružniki in kooperanti je treba izoblikovati take samoupravne odnose in take enote združenega dela, da bo razvidno, kako ustvarjajo doho-
dek, ki ga samoupravno delijo z rezultati dela oziroma z vrednostjo kooperacijske proizvodnje in to ob upoštevanju vseh posebnosti združenega samoupravljanja. Kot pripomoček za urejanje teh vprašanj s kar najbolj enotnimi osnovami je treba čimprej izdelati študijo o odnosih in perspektivnih rešitvah v določenem številu kmetijskih organizacij. To študijo bo treba čimprej posredovati tistim kmetijskim organizacijam v naši republiki, ki razvijajo zadružno samoupravljanje.
V	statutih je treba še posebej zaradi poudarka njihove vloge o-predeliti položaj sindikalne in drugih družbeno političnih organizacij v delovni organizaciji, hkrati jim bo s tem olajšano tudi delovanje.
V	statutih je treba podrobno obdelati vprašanja pravic in dolžnosti članov delovne skupnosti v zvezi z informiranjem. Poleg načela pravice o informiranju mora biti natančno opredeljeno tudi to, kdo mora koga in na kak način informirati. Pravica biti informiran pomeni hkrati tudi dolžnost informirati se o zadevah in podati o njih pravočasno svoje mnenje. Kdor je imel možnost biti informiran in imel možnost podati pripombe, pa tega ni storil, nima pravice ugovarjati sklepom, ki so sledili.
Kot pripomoček za oblikovanje statutov je treba še v januarju posredovati delovnim skupnostim v kmetijstvu in živilski industriji vzorčni statut, ki je bil obravnavan na plenumu RO in ki ga je pripravilo poslovno združenje Styria skupaj s sodelavci republiškega odbora.
Spričo obsežne problematike pri urejanju samoupravnih aktov naj sindikalne organizacije delavcev v kmetijstvu in živilski industriji čimprej organizirajo razprave o teh vprašanjih in po možnosti skličejo konference s člani. Na teh bodo mogli zavzemati skupna stališča in jih posredovati samoupravnim organom in komisijam za izdelavo osnutkov statutov in drugih samoupravnih aktov.
IZ TOVARNE STILNEGA POHIŠTVA
Naša Marinka pri delu
Zanimivo ...
Leta 1574 so v kraju Dole v Franciji sežgali na grmadi nekega G. Garniera iz odlične družine. Razsodba inkvizicijskega sodišča se je glasila: »Na dan sv. Mihaela je obtoženec v podobi volkodlaka ugrabil in raztrgal desetletno deklico«. Šele po izvršitvi smrtne obsodbe so ugotovili, da je bil v času, ko naj bi se zgodil zločin, G. Garnier v Angliji.
—	o —
Grof Johann Friedrich Struensee (1737—1772), zdravnik duševno bolnega danskega kralja Kristijana VII., je izkoristil dejstvo, da se je vanj zaljubila kraljica Karolina Matilda, in se je za dolgo let praktično polastil oblasti. Končno so plemiči prisilili kralja, da je podpisal listino, s katero je grofa obsodil na smrt, kraljico pa na izgon iz dežele.
—	o —
časopis z naklado 5 milijonov.
Morda se bo komu čudno zdelo, pa je res, da izhaja časopis »DAILY MIROR« dnevno v nakladi 5 milijonov. Ta časopis izhaja v Angliji. Kljub temu ima letno 7 — 8 milijonov funtov izgube.
Mano Golar:
V Zabitovcih
iščejo higieno
•	• ' a.ij.lp: »«s :
»Veš, Jera, ne vem, kako bi rekel, hotel sem vprašati, pa ne zameri, saj ne boš, kajne ...«
»Kar povej, kaj hočeš, nikar ne veži otrobov, ven z besedo!« Jera se je že malce ujezila.
Župan je spoznal, da jo je spravil v slabo voljo in kar žal mu je postalo, da jo je nagovoril.
»Nič hudega, Jera, le vprašati sem te mislil, če imaš kaj higiene?«
To pa je bilo Jeri dovolj. Ta dedec da bi jo spraševal o nečem, česar ona ne ve!
»Kaj hočeš, ti prismuk? Če misliš, da se boš delal s poštene ženske norca, ker si župan, se motiš. Jaz ti že pokažem, ti stari jazbec! Higieno bi rad, kaj? Mar misliš, da jo morem kar iz rokava stresti! Ali je hočeš pol litra, mar celega, govori, povej!«
Župan so prestrašeno bulili v Jero in molčali.
Jera pa: »Odpri usta, govori, ti bizgec ti! Jere še ne poznaš!«
Kaj se je zgodilo za tem, ni bilo nikakor v čast oču županu, pa še do danes ne ve o tem živa duša. Le to se je zvedelo, da so nosili skoraj ves teden modro bunko na glavi, da so tudi za spoznanje krevljali, čemu in zakaj, pa ni zvedel živ krst.
Še isti večer je moral županov pastir od občinskega moža do moža. Nestrpno so hodili oče župan po sobi gor in dol in tuhtali, kaj naj povedo danes pri tajni seji občinskega odbora.
Že čez pol ure so se sešli vsi vaški veljaki in modro strmeli predse.
»Slavna gospoda! Nenavadne okoliščine so me prisilile, da sem vas pozval danes na tajno sejo, o kateri ne sme zvedeti nihče. V deželo je prišla higiena, in sam Bog naj ve, če ni prišla tudi v našo vas. Če veste kaj o njej, govorite!«
Kot voli so strmeli možje, spogledovali so se med seboj in po-kašljevali.
»Še enkrat vas vprašam, nikar ne molčite, ko gre za resno stvar.«
Možje pa so molčali še bolj in strahoma zrli v župana.
Šele po dolgem času se dvigne Golež in prične jecljati:
»Gospod župan, slavni odbor. Že dva in šestdeset let gospodarim v naši prelepi vasi, toda do danes še nisem slišal o tej zadevi niti besede. Upam, da nam je milostni Bog prizanesel in nas ni kaznoval s to neznano pošastjo. Mirno lahko rečem, da nas ta bolezen še ni okužila.«
Živahno so mu pritrjevali možje, ko so se oddahnili po težkih mislih. Očetu županu pa so kar rdela lica, ko je s ponosom zrl na svoj dični odbor.
In ko j drugi dan je šlo v mesto pisanje, da v Zabitovcih pri najboljši volji nikjer ni mogoče najti higiene, pa da je višja oblast lahko radi tega popolnoma brez skrbi.
lažne misli
V današnjem času je notranjost glave mnogih ljudi zelo podobna zverinski.
Velikana s herkulsko močjo z lahkoto premaga slabotni malček z močnim srcem in pametjo.
človek ima to slabo lastnost, da se lahko naglo spremeni v popolno zver.
Kdor ima veliko, hoče še več. Zato jemlje še tistim, ki nimajo skoro nič.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Bogomili LILIJA, tehnični urednik Gabrijel MAKUC. Izhaja vsakega L in 15. v mesecu. Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1.400 izvodov. Tiska tiskarna »KNJIGO-TISK« v Novem mestu
Slikovna uganka
Uganite kje je in kaj predstavlja?
Rešitve pošljite tov. Andreji Trampuš do 8. IV. 1970