Izhaja vuak četrtek UREDNIŠTVO IN UPKAVA: Trst, Via F. Filzl 10/1., Tel. 28-770 za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 . Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI LIST Posamezna it. 25. — Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 900 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdizionie in abb. postale I. ir. ŠT. 99 TRST, ČETRTEK 12. APRILA 1956, GORICA LET. V. usodna pota. Stalina so torej v Moslkivi zrušili ravno ta'ko 'kot moralno osebnost kakor tudi kot nezmotljivega marksističnega misleca, učitelja in državnika. Vsakdo mora razumeti, da je bil to za svetovni komunizem, vzgojen v češčenju Stalinove osebnosti in njegovih idej, zares strahoten udarec. Vodstva vseh komunističnih stranlk na svetu so sicer sklope in navodila bpljševiškega občnega zbora v Moskvi disciplinirano odobrila, toda vsakdo vidi, kako kljub [emu v komunističnih množicah povsod sumljivo vre. V Italiji je nezadovoljnosti in zmedi komunistov dal najvidnejšega izraza komunistični senator Terracini, ki je Hruščevu in tovarišem javno očital, da so pristranslki. Za vse, kar se je v zadnjih desetletjih dogajalo v Sovjetski zvezi — je rekel — ni odgovo- ren le Stalin, temveč vsa boljševiška stranka, ki je Stalina stalno podpirala; in njegovo politiko brez pridržka — zagovarjala. Nič ne pomaga valiti sedaj odgovornost na Berio in Stalina, odgovorni so vsi. Sicer pa v Rusiji tudi danes ni nobene demokracije, je dejal Terracini: Vrhovni sovjet je strmoglavil ministrskega predsednika Malenkova v dveh minutah in državni proračun, o katerem razpravljajo v Italiji pol leta, so odobrili v Moskvi v pol uri. Kakšna je t» d-emolkracija ? Slični ugovori in protesti so se oglasili tudi v komunistični stranki Francije in drugod. ' Za veliko noč je prispel v Rim voditelj francoskih komunistov Thorez, da se s Togliattijem in drugimi veljaki posvetuje, 'kako naj se zapadnoevropske komunistične stranke sedaj izvlečejo iz zagate. Zakaj so to naredili? DALJNOSEŽNE POSLEDICE OBČNEGA ZBORA BOLJŠEVIKOV V MOSKVI Oktobrska revolucija stopa v svoje drugo razdobje Kriza v komunističnih strankah zapada - Demokracija bo prej ali slej zmagala Krvava dela pokojnega Stalina, ki jih njegovi nasledniki sedaj brez usmiljenja odkrivajo svetu, so napravila v vseh deželah najgloblji vtis in pretresla do dna zlasti duše komunistov. Trideset let, to je od svoje mladosti so se komunisti učili, da je Sovjetska zveza dežela socialne pravičnosti, da tam vladajo delavci in kmetje v resnični ljudski demokra-01 ji in da je vse to zasluga velikega Stalina. Ko je 1. 1953 Stalin umrl, je Palmiro Togliatti izjavil v rimski zbornici, da je bil pokojnik »velikan duha in velikan volje« in eden najmodrejših mož v zgodovini človeštva. Ravno tako je veličal neminljive Stalinove zasluge vodja Italijanske socialistične stranke Pietro Nenni. Isto so delali voditelji komunistov in njihovih zaveznikov po ostalem svetu. Za ideale sovjetskega družabnga reda so se tisoči mladih komunistov dali mučiti od policije, mnogi med njimi so s Stalinovim imenom na ustnicah umirali v koncentracijskih taboriščih in ječah. Sedaj so pa Hruščev, Bulganin in tovariši razglasili, da v Stalinovi Rusiji niso vladali delavci in 'kmetje in niti ne komunistična stranka, temveč vsemogočna, kruta in krvava Stalinova policija. Ogromna država je bila skozi desetletja podvržena talki strahovladi, da sami ministri in najvišji voditelji stranke, ko jih je Stalin vabil v Kremelj, nikoli niso vedeli, ali se bodo iz Kremlja še vrnili domov. Stalin je nekaj let pred vojno dal usmrtiti nad 200 nedolžnih generalov in 5000 častnikov ter s tem. pokosil cvet sovjetske vojske. Njegova krutost je bila ta.kio. strašna, da je baje dal ubiti celo lastno ženo. Na njegov ukaz so padale glave najvidnejših komunističnih voditeljev tudi v podložniških državah: tako so bili obešeni ali ustreljeni Slansky in Clementis na Čehoslovaškem, K os tov v Bolgariji, Dzodze v Albaniji, Rajk na Ogrskem in vodja poljskih komunistov (romulka si je le po srečnem naključju rešil kožo in je še živ. Če bi se bilo Stalinu posrečilo podvreči si. Jugoslavijo, bi bil tudi Tito končal na vislicah. KRIZA MEDNARODNEGA komunizma Taka je bila ljudska demokracija v Sovjetski zvezi in njej priključenih komunističnih deželah. Vse to so nam Hruščev in tovariši sedaj uradno odkrili in potrdili. Toda Stalin ni bil samo neusmiljen trinog, temveč je kljub svoji izredno bistri in ostri Pameti razlagal — kot so na občnem zboru v Moskvi ugotovili — marksizem v nekaterih bistvenih točkah popolnoma zmotno in s tem zavozil komunistično politiko na zgrešena in Edini, kateremu je boljševiški občni zbor v Moskvi prinesel pravo zadoščenje in zares popolno zmago je Tito. Delavsike množice po vseli deželah mu priznavajo, da je imel on edini dovolj poguma, da se je Stalinu uprl, in občni zbor je pred mednarodno javnostjo potrdil upravičenost njegove kritike stalinizma. Sedaj se na Ogrskem in drugod obnavljajo sodni postopki, ki so bili po sporu s komin-formo naperjeni proti Rajku in drugim ko-munisliičnim velijaikom, češ da so podpirali »izdajalca in vohuna Tita«. Kar jih je še živih, bodo spuščeni iz ječ, mrtvim p tejan. Slavljenka je najstarejša Podgorica. Skupno z možem sta najprej obdelovala zemljo grofa Attemsa. S pridnim 'delom sta se pa osamosvojila in ustvarila prijeten dom sebi in številnim otrokom-, od katerih so še štirje živi. Kljub častitljivi starosti je slavljenka še vedno vedra in krepka. Želimo ji še dolgega in mirnega življenja. IZ SOVODENJ V sredo preteklega tedna je imel naš občinski svet izredno sejo. Občinski možje so razpravljali v prvi vrsti o pristopu sovodenj-ske občine h konzorciju vsliodno^furlanakega vodovoda, ki ima sedež v Gradiški. S pri. »topom v ta konzorcij se občina obveže, da mu plača 400 tisoč liir za dosedanje stroške ter 300 tisoč za načrt, 'Id je potreben, da se napelje voda v vse vasi so voden jake občine. V ta namen bodo državo zaprosili za dolgoročno posojilo 25 milijonov lir. Toliko namreč predvidevajo, da bodo vsi stroški. Ta dolg bo v breme sovodenjske občine. Če pa bo konzorcij alktiv^m, bo dolg sam plačeval. Župan je poročal tudi, da je vzhodno-furlanski vodovodni konzorcij prejel doslej že 300 milijonov lir državne podpore za razne naprave. Prisotni svetovalci so odobrili pristop h konzorciju, poudarili so pa tudi potrebo, da se z izvedbo celotnega vodovodnega načrta čimprej začne. Nato so občinski možje odobrili tudi obračun za 1. 1954 ter gradbeni pravilnik. Sklenili so nadalje, naj prodaja občinskega zemljišča Buzinu Vincencu s Peči ostane še v veljavi, in sicer po že dogovorjeni ceni 35 lir za kv. meter. Ta slk.lep bodo ponovno predložili prefekturi, ki ga je, kakor smo poročali v Novem listu, enkrat že zavrnila, češ da je cena prenizka. IZ DOBERDOBA Županstvo je organiziralo izobraževalni kmetijski tečaj, ki ga obiskuje 22 fantov. Predavanja ima profesor Fabretto iz Gorice, in sicer o cepljenju češenj im trt. Ni dvoma, da so talki tečaji velikega pomena za dvig sadjereje na našem Krasu, vendar bi bil uspeh še večji, če bi bil pou/k v materinem jeaiku. Drugo javno delo, ki leži naši občinski upravi na srcu, je obnova im asfaltiranje ceste od Selc do Doberdoba. Zato je uprava že predložila pokrajini načrt, ki predvideva sedem milijonov lir stroškov, za kar je tuidi zaprosila že za državno podporo. Potrebno je sedaj, ida pokrajinska uprava obnovi' in asfaltira tisti dlel ceste, Ikli ga ima- sama v eskrbi. PREFEKTOVA PREPOVED ŠKROPLJENJA Goriški prefekt je dne 3. aprila prepovedal škropljenje sadnega drevja z arzenikom, DDT in drugimi strupenimi sredstvi. Prepoved velja dokler je sadno drevje v cvetju. Zgoraj navedena škropiva so škodljiva za čebele, medtem ko ne učinkujejo proti mrčesu in žuželkaim. Kršitelji prepovedi bodo kaznovapi. IVAN RIJAVEC V ponedeljek je po kratki, a mučni bolezni umurl bivši sodni oficial g. Rijavec Ivan. Pozmeje je bil 16 let ravnatelj Kmečke banke v Gorici. Pokojnik je bil vse življenje vzoren Slovenec, dober gospodar in skrben oče. Vestno se je udejstvoval tudi v kulturnem in poli-ličnem- življenju našega naroda, posebno pa še v zadružništvu. Naj mirno počiva v štandreški rodni gru-'di, ki ji je ostal zvest do smrti, ki ga je iztrgala iz vrst živih v 69. letu starosti. Polkopali so ga y sredo popoldne. Pogreba so se udeležili' mnogi dijaki in profesorji slovenske nižje gimnazije. Njegovi užaloščeni družini, posebno še gospe hčerki Vidi ter drugim sorodnikom, izražamo vsi Štamdrežci iskreno- in globoko so. žal je. Sožalju se pridružuje tuidi uredništvo Novega lista. PEPCA BOLTARJEVA Gor:šlki grad je -izgubil dne 7. aprila to zlato in skromno ženico, ki je šila k Naj višjemu po svoje plačilo. Naj omenimo samo dve ujemi dejanji: Ko so nacifašuisti ubili očeta im mater in je ostal njen -daljnjii sorodnik Frenček sirota, ga je vzela k sebi in skrbela zanj s svojimi pičlimi dohodki, dokler ni bil posinovljen od n-eke družine v ZDA. Srce se je trgalo Pepci, ko se je poslavljala od svojega Firenčka, ki ji je bil vse, a mislila je na otrokovo bodočnost. — Obolel in bolehal je preč. g. Reščič. Do njegove smrti je prečula pri njem marsikatero dolgo noč, ga prekladala iin mu stregla. — Brez hrupa je živela, brez šuma billai zalklopana, a kdor jo je poznal, čuifci v srcu, da je nelkaj zmanjkalo. Naj v miru počiva. • tv i- •J ifr ijl>U j t 1 no ij'.-« (-’t..v ' i. v; ^Mf.Trrd:- '< /P M#/! <2 tit»ii€*hltri ‘flooenila _l_y_ ._____ i - Hmitdhlia dolina T , : SEMPRTER SLOVENOV ■ Nb velikonočni ponedeljek je skozi našo vSas.a Siciliji sva še nekam shajala. Toda tu, v drugačnem okolju sem čutili, kot da živim s tujko. Vedel sem, kaj je moja dolžnost do nje — vendar s srcem nisem bil pri njej. Seveda se tudi omia ni dobro počutila v tuji okolici. Bržkone si je življenje koit »graščakinja« drugače predstavljala. Otroka katerega je pričakovala, je sovražila; bil j i jc v breme. Toda to je ni motilo, da ne bii svobodno živela. Z vsemi sredstvi sem jo skušal spraviti na pravo pot — toda zaman. Pričela sva se sovražiti. Svojih čustev nii niti prikrivala. Jaz sem se skušal krotiti, ker sem se spominjal, kaj je storila zame. Tudi po porodu se ni zanimala za Milica, začela je še bolj razbrzdano življenje. Potem se je pa hipoma spremenila, postala je tiha in vase zaprta. Iskal sem vzroke, pa jih nisem mogel najti. In sedaj, Mari o n a, nastopi moja velika krivda. »Zavzdihnil je.« Nisem se dovolj spraševal, keT je nisem več ljubil. Toda — tedaj nisem mislil, da je mogoče, kar sem pozneje zvedel. Prišla je pod vpliv moje matere, ki jo je z vsemi silami sovražila in zaničevala. Spravila jo je pod oblast svojih skrivnostnih moči, da, kat v neko hipnotično stanje. Moja mati je bila včasih zmedena, imela je čudne predstave in želje. Toda nisem vedel, da je že tako daleč, da je zmožna nečloveških dejanj. Nekega dne mi je Gina povedala, da se boji matere. Pomiril sem jo, T ne da bi dalje na to mislil. Naslednji dan se je zgodila tista strahota. Obmolknil je in prijel Marleno za roko. »Pa saj ni treba, da bii ti do konca pravil«, je plašno jecljal. »Moj Bog — ne« — je šepetala M a ir lena. »Prišel sem prepozno. Toda vedel sem, da jo je moja. mati pahnila dol«. Vstal je in naslonili vroče čelo ob mrzlo šipo. Bila je mu j a mati, Marlcna. — Nisem je mogel izročiti sodišču ali jo poslati v blaznico. Nisem mogel. Očital sem si, da nisem Gi-ne dovolj varoval; da — kakor sem v siren večkrpt želel, da bi je ne bilo. Na strašen način sem občutil, da naju z materjo veže krvava skrivnost. ;— Potem si prišla ti. Pričel sem te imeti rad kot še ne k alk ega človeka. Branil sem se tega čustva, strah in zavest krivde sta me neprestano mučila. Ti veš, da je bilo moje čustvo močnejše kot vse drugo. Nato se je v meni porodil strah, da se bo vse še lahko ponovilo. Pokleknil je k njej in se jii privili, ne da bi bil zmožen izreči besedo. »Oh, kako prav sem slutil draga mojia«. — Marlena je ob hudih spominih zaprla oči.. Ozrla se je nainj An ga, pogladila po laseh. »Ne živi več, je šepnila.« Temna sila je zlomljena. Začela bova novo življenje. »Da, draga, ti si mi s svojo ljubeznijo dala novo življenje. Preteklost nima več nad nama nobene moči!« KONEC