Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
Tednik
NOVI LIST
Posamezna številka 300 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir
5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir
12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1297
TRST, ČETRTEK 13. NOVEMBRA 1980
LET. XXX.
Novo ponižanje, a do kdaj?
Prav itsega dne, ko je predsednik vlade Forlani v Rimu sprejemal bivšega jugoslovanskega zunanjega ministra Minica, ki je bil Pred petimi leti skupno z zunanjim ministrom Humorjem podpisal v Osimu novo pogodbo med Italijo in Jugoslavijo, in ko sta oba državnika poudarjala izredni pomen te pogodbe za dosedanje in prihodnje odnose med sosednima državama ob Jadranu, se je v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine pripetil dogodek, ki je prav gotovo vplival kot mrzel tuš na vzdušje splošnega zadovoljstva in veselja nad stanjem odnosov med obema državama, o čemer smo prejemali poročila iz Rima, kjer so se pete obletnice podpisa te pogodbe spomnili s posebno slovesnostjo.
Vladajoča večina v deželnem svetu, se pravi predstavniki Krščanske demokracije, socialistične in republikanske stranke, je namreč v torek, ll. t.m., s podporo svetovalcev Liste za Ir st, socialdemokratske in misovske stranke, Preprečila splošno razpravo o zakonskem predlogu za zaščito slovenske narodne manjšine v Furlaniji - julijski krajini, ki ga je bil že pred več kot dvema letoma vložil deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Res je, da bi ta dan moral biti predmet razprave deželnega sveta tudi zakonski predlog, ki je vseboval norme za zaščito furlanske ‘n nemške narodnostne skupnosti — poleg slovenske seveda — in ki so ga bili vložili predstavniki Furlanskega gibanja in Proletarske demokracije, vendar to v ničemer po našem ne spreminja dejstva, da je vladajoča večina ob pomoči že omenjenih svetovalskih skupin jasno in nedvoumno pokazala trdno voljo, da
o	manjšinski problematiki sploh noče razpravljati, iz česar more vsakdo sklepati, da zanjo ta problematika ni ne aktualna ne važna.
Ne glede na formalni sklep te večine, ki je, kot izhaja iz prejšnjih vrstic, dokaj pestra, saj poleg demokristjanov in socialistov ter republikancev obsega še Listo za Trst, misovce in socialdemokrate, da bo namreč vsebina o-beh zakonskih predlogov predmet razprave pristojne komisije deželnega sveta, je jasno, da izzveni celotno dogajanje kot dokaz grobega omalovaževanja problemov, ki pa so za Furlanijo - julijsko krajino naravnost življenjski in ki zato terjajo čimprejšnjo pravično ter pošteno ureditev.
Spričo takšnega obnašanja večine deželnega sveta kaj si Slovenci v Italiji mislimo in zlasti pirčakujemo od izvajanj sedanjega ministrskega predsednika Forlanija, ki je. kot že prej predsednik Cossiga, v svojih programskih
dalje na 2. strani ■
Težavna madridska konferenca
V	Madridu se niti do trenutka, ko bi se bila morala začeti »prava konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi«, kot nadaljevanje helsinške, po vmesni »preveritvi« na beograjski konferenci, ki je pomenila nekak polčas, niso mogli sporazumeti o dnevnem redu. Tako je preostalo samo, da se razidejo ati nadaljujejo z diskusijami — in prepiri — brez u-radnega značaja konference in brez dnevnega rada. Odločili so se, kot kaže, za drugo in tako so prešli brez pravega prehoda iz uvodnega stadija v plenarno zasedanje, ne da bi to priznali in morda tudi, ne da bi to hoteli. Položaj je zelo nejasen. Konferenca se namreč, kot rečeno, uradno ni začela, dejansko pa je v teku, a na njej ne govore o tistem, kar je njen namen, ampak se samo obtožujejo, kdo je kriv, da se ni mogoče sporazumeti in da je položaj v Evropi tak, kakršen je, namreč slab in napet. Iz zadrege ali bolje rečeno zagate jim ni pomagal niti domislek z ustavljenimi u-rami. V tek naj bi jih bili pognali spet, ko bi se lahko začela prava konferenca, do česar pa ni prišlo. Vendar ves čas ne bodo mogli sedeti pod ustavljenimi urami.
Kdo je 'kriv, da je prišlo do take zmede? Vzhodni tabor obtožuje zahodnega, zahodni pa vzhodnega, medtem ko takoimenovani »nevtralni«, to je tiste države, ki se nočejo uvrstiti v nobenega od obeh blokov, simpatizirajo bodisi z enim ali drugim, ne da bi se vezale nanj, ali pa se držijo ob strani. Nekatere, kot npr. Avstrija in Finska, pa skušajo posredovali.
Za nas seveda ni važno, kdo bo koga nad-kričal v tem prepiru, ampak kaj se bo v Ma-
dridu dogajalo zanaprej in kako se bo končalo. V trenutku, ko to pišemo, tega še ni mogoče uganiti. Imamo pa vtis, da nobena stran ne želi zapustiti konference, ker bi bil to res usoden korak in morda tudi nepopravljiva napaka v pomenu 'izgubljene priložnosti, da pa tudi nobena stran noče popustiti, ker se boji — in precej upravičeno — da bi s tem že vnaprej priznala svoj poraz na konferenci. Če bi obveljalo stališče zahodnega tabora, bi morala konferenca razpravljati predvsem o tem, kaj je bilo od zadnje in zlasti tudi od helsinške konference naprej storjeno za varnost in sodelovanje v Evropi v pogledu zagotovitve in izpolnjevanja človekovih pravic, take razprave pa noče Sovjetska zveza, ker bi to pomenilo, da bi se govorilo o stvareh, ki so ji hudo neprijetne in glede katerih bi se morala zagovarjati. Znašla bi se v vlogi obtoženca. Razpravljali bi o tem, kako je s pravicami človeka (kot posameznika in osebe) v Sovjetski zvezi in v drugih komunitsičnih državah. Seveda tudi v zahodnih državah, a Zahod se očitno take diskusije ne boji, ker je prepričan, da se me more znajti v vlogi obtoženca. Res pa je, da so pravice posameznika danes povsod dejansko bolj zapostavljene in omalovaževane, kot bi se zdelo na prvi pogled in glede na zakone, tudi na Zahodu. Le maloka-tera zahodna država ima čisto vest v pogledu spoštovanja pravic narodnih manjšin, pa tudi prebivalcev-ncdržavljanov na svojem o-zemlju. Mnogi teh so zapostavljeni v pogledu državljanskih, še bolj pa narodnostnih pravic, v pogledu pravic do uporabe svojega jezika v
dalje na 2 strani ■
Postopek proti šoogojski četverici
Agencija »Nova Kitajska« je sporočila, da so člani tako imenovane šangajske mafije prejeli uradno obvestilo o obtožbah, zaradi katerih jim bodo v kratkem sodili. Kot je znano, se že dalj časa pripravlja kazenski postopek proti najvidnejšim predstavnikom kulturne revolucije. Med njimi sta Maova vdova, njegov bivši tajnik in tudi visoki predstavniki vojske. Skupno gre za deset ljudi. Obtožujejo jih 60 zločinov in prekrškov, ki gredo od izrabljanja javnih oblasti, preko protirevolucionarnih dejavnosti, pa do poskusov državnega udara.
Kazenska postopka bosta pravzaprav dva. Petim častnikom bo sodilo vojaško sodišče pod vodstvom namestnika poveljnika glavne-
ga stana vojske. Članom šangajske četverice in pa Maovemu tajniku, ki so civilisti, pa bo sodilo posebno sodišče pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča. Razsodbi tako posebnega kot vojaškega sodišča bosta dokončni, brez možnosti priziva.
V	uradnem sporočilu sodne oblasti vabijo obtožence, da si imenujejo branilce. Do postopka pred sodiščem prihaja dolgo po aretaciji obtožencev. Častnike in Maovega tajnika so zaprli že leta 1971, šangajsko četverico, kamor sodi tudi Maova vdova, pa leta 1976. Na podlagi kazenskega postopnika se razprava pred sodiščem ne more začeti, če ne poteče vsaj sedem dni od uradnega obvestila o obtožbah.
Težavna madridska konferenca
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 16. novembra, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediši zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Odisej se vrača«; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah;
13.00 Porolila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 »Radio Klopotača«, variete Radijskega odra; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev; 19.00 Poročila.
■ PONEDELJEK, 17. novembra, ob: 7.00 Poročila;
8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka — Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni dogodki; 12.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem;
13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Boris Pasternak: »Doktor Zivago«;
15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturno pismo; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 18. novembra, ob: 7.00 Poročila; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Primorska duhovščina pod fašizmom; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
11.30	Beležka — Folklorni odmevi; 12.00 Četrtkova srečanja; 12.30 Kulturne rubrike naših tednikov;
13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 16.00 »Mal položi dar domu na oltar«, poslanstvo Cinl-Metodove šole;
17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Nove plošče; 18.00 Mirko Mahnič: Igre o našem pesništvu; 19.00 Poročila.
omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kitiček;
14.30 Roman v nadaljevanjih — Boris Pasternak »Doktor Zivago; 15.00 Nove plošče; 15.30 Med dvema ognjema — kviz oddaja s sodelovanjem slovenskih goriških in tržaških srednjih šol; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci
—	Revija zveze cervenih pevskih zborov; 18.40 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila.
■ ČETRTEK, 20. novembra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Slovenske banke in posojilnice na Goriškem; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka — Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti; 13.C0 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 13 romanov; 15.00 Pišite, predvajali bomo; 16.00 Potovanje v Ameriko; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov; 19.00 Poročila.
■ PETEK, 21. novembra, ob: 7.00 Poročila; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Stanje slovenskih šol v zamejstvu od leta 1945 do 1951/52; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Za ljubitelje operne glasbe; 11.30 Beležka — Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Mednarodno tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi« 1980; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Riris Pasternak: »(Doktor Živa-go«; 15.00 Doba kantavtorjev; 16.00 »Radio Klopotača«, variete Radijskega odra; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki;
19.00	Poročila.
■ SOBOTA, 22. novembra, ob: 7.00 Poročila; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Slovenski kvintet trobil; 11.30 Beležka — Folklorni odmevi; 12.00 »Nas anu zutra — danes in jutri«, oddaja o Reziji;
12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po žejah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Gremo v kino; 17.00 Kratka poročia in kuturna kronika; 17.10 Sovenski zbori na poščah;
17.30 Na gorišem vau; 18.00 Zvonimir Bajsič: »Go-jufa«; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročia.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
H nadaljevanje s 1. strani
šoli, v uradih, v tisku in ponekod celo v cerkvi. Kakšen je položaj Bretoncev, Waležanov, Baskov v Franciji in Španiji, Frizov, Laponcev? In kakšen je položaj glede človekovih pravic v Avstriji, na Švedskem, na Finskem, kjer odrekajo manjšinam tudi nekatere osnovne človekove pravice, kot je npr. pravica do šolskega pouka v lastnem jeziku ali do pravice, da uporabljajo njihovi pripadniki lasten jezik na sodnih obravnavah? V Nemčiji, Franciji in drugod je na milijone ljudi brez državljantsva in s tem brez osnovnih državljanskih pravic. Znano je tudi, da Italija že nad 30 let in več sistematično in naravnost okutno odreka državljanske pravice skupinam ljudi, med njimi večji skupini političnih beguncev, 'ki so tako ponižani in potlačeni v stanje srednjeveških nesvohodnih-tlačanov. To velja posebno za Trst. Ti ljudje so prisiljeni molčati, da bi si z javnimi protesti še ne poslabšali položaja, saj nimajo nikjer niti najmanjše pravne zaščite, niti sindikalne, kajti italijanski sindikati so se v njihovem primeru postavili na stališče, da ima pravico do sindikalne zaščite ne tisti, ki dela vštric delavcev ! z italijanskim državljanstvom, ampak samo ti-
žav? Delati morajo neprijavljeni, brez pravice do pokojninskega ali bolezenskega zavarovanja, spati v kakih zapuščenih, napol podrtih ali še nedograjenih hišah, nimajo pravice do menz in še do marsičesa ne. A Italija in druge zahodne države nočejo seveda niti slišati, da je tudi to kršenje človekovih pravic, če jim to sploh kdo očita, kajti tudi vzhodne in »nevtralne« države se ne brigajo za take pravice.
Zahod pa bi — in bo v vsakem primeru, pa če se bo odvijala konferenca uradno ali neuradno — obtoževal države vzhodnega bloka in posebno še Sovjetsko zvezo kršitve človekovih pravic v pogledu tiska, govora in političnega delovanja. Koliko je napredovala svoboda v tem pogledu na ozemlju sovjetskega bloka po helsinški konferenci? Ne bilo bi res, če bi trdili, da ni nič napredovala, kajti prepričali smo se lahko, da je danes v Sovjetski zvezi vendarle manj nevarno izdati kak »sa-mizdat« ali kritizirati državo v tem in onem, tudi v pogledu človekovih pravic in zunanje ali notranje politike, kakor pred kakim desetletjem. Kazni so postale krajše in morda tudi manj težke, disidenti si lahko dovolijo že marsikaj, čeprav se je npr. Saharov znašel v pregnanstvu v Gorkiju, ga še niso zaprli; toda
Papež Janez Pavel II. je za novega škofa v Mariboru imenoval dr. Franca Krambergerja. Datuma škofovskega posvečenja še niso določili. Dr. Franc Kramberger se je rodil pred 44 leti pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah. V mašnika je bil posvečen pred 20 leti v Mariboru. Doktorat iz teologije je dosegel na ljubljanski teološki fakulteti. V njem je obravnaval življenje in celo A. M. Slomška. Leta 1972 je postal ravnatelj Slomškovega dijaškega semenišča v Mariboru, od leta 1976 pa
vendarle se dogajajo še sramotna nasilja, kot npr. nad Ogurcovom ali Dudkom, ko vzamejo »krivcu« ne le prostost, ampak mu skušajo vzeti tudi dobro ime ali ugled umsko zdravega nasprotnika. In čeprav Vzhod dejansko v državno-pravnem pogledu v večji meri kot Zahod priznava pravice narodov kot etničnih in jezikovnih skupnosti, jim vendarle odreka ne samo pravico do resnične samoodločbe in s tem do neodvisnosti, ampak tudi pravico do svobodne politične dejavnosti v nacionalnem pogledu. Tudi nekatere »nevtralne« evropske države v tern pogledu še zdaleč nimajo čiste vesti in se zadovoljujejo bolj s formalnimi izjavami in določili, kakor pa da bi priznale narodom ali manjšinam resnično svobodo. Nekatere, kot npr. Avstrija, ovirajo prost promet beguncev preko državnih mej tudi za najbolj potrebna potovanja z absurdnimi omejitvami, pri tem pa se trkajo na svoja dozdevno liberalna ali bolje rečeno socialistična (socialnodemokratska) prsa.
S tem smo podali samo majhen vpogled v problematiko, ki bi jo lahko podobno obravnavali na konferenci v Madridu, če bi bilj pripravljeni na svobodno diskusijo in če bi imeli vsi trije tabori zares voljo, da se stvari spremenijo na boljše in da bi zajamčTi zares čim večjo mero človekovih pravic, čeprav bi bilo iluzorno pričakovati, da bi hoteli zagotoviti vse pravice.
—o—
NOVO PONIŽANJE, A DO KDAJ?
■	nadaljevanje s 1. strani
izvajanjih pred parlamentom naglasil, da bosta vlada in parlament zagotovila slovenski narodni manjšini zakonsko zaščito ob sodelovanju in v sporazumu z zainteresirano deželo, se pravi v sodelovanju in v sporazumu z deželno vlado in deželnim svetom Furlanije - f11' lijske krajine?
To, kar se je pripetilo zadnji torek v deželnem svetu Furlanije - fulijske krajine, morajo torej Slovenci v Italiji zelo natančno proučiti in nato tudi narediti ustrezne zaključke-Najmanj, kar lahko rečemo, pa je, da so st nekateri »gospodje« privoščili, da so nas P°' novno ponižali. Toda prej ali slej bo mera tudi za nas vrhana.
BREŽNJEV POJDE V INDIJO
Kot poroča sovjetska agencija Tass, bo sovjetski predsednik Leonid Brežnjev v prv.i polovici decembra opravil uradni obisk v Indiji. Pred kratkim je bil na obisku v Sovjetski zvezi .indijski predsednik Neelam Sanjiva Reddy.
je ekonom tega zavoda. Važna so tudi njegovo prizadevanja v postopku za Slomškovo beatifikacijo.
Po smrti škofa Maksimilijana Držečniku je mariborsko škofijo, ki je največja v Slovo niji, vodil škof - kapitularni vikar dr. Vekosljj Grmič. Vseh živečih slovenskih škofov je z“c1'-osem, od tega šest v fugoslaviji in dva zU,,-l nje (msgr. Ambrožič v Torontu - Kanada 1 msar. Žabkar, ki je v vatikanski diplomats* službi v skandinavskih državah).
■	SREDA, 19. novembra, ob: 7.00 Poročila; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka — Folklorni odmevi; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in
s ti, ki ima italijansko državljanstvo m ima s tem pravico do stalne namestitve. In kako je s pravicami gostujočih delavcev iz drugih dr-
Dr. France Kramberger
Smo Slovenci res najmanjši evropski narod?
Čeprav smo Evropejci in je torej Evropa naša širša domovina, najbrž nihče od nas ne zna odgovoriti na vprašanje, koliko narodov živi v Evropi, lega ne vedo ne le preprosti ljudje, ampak niti časnikarji, ki bi morali dobro poznati evropsko stvarnost in predvsem narodnostne in politične razmere, in ni-li etnologi, narodoslovci, katerim je preučevanje narodov poklic.
Marsikdo se bo čudil, kako je mogoče, da nihče ne ve, koliko narodov živi v Evropi in kakšne so narodnostne razmere na naši celini.
DE2ELNI KONGRES
SLOVENSKE SKUPNOSTI
Deželni kongres Slovenske skupnosti bo v soboto, 15. novembra, v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici. Ob 10. uri se bodo zbrale komisije za statut in organizacijo, za globalno zaščito, za javna občila, kulturo, šolo in mladino in za krajevne uprave.
Glavno zasedanje se bo začelo ob 16. uri po tem dnevnem redu: pozdrav predsednika, umestitev predsedstva, poročilo političnega tajnika, pozdrav gostov, odmor, poročilo komisij, diskusija, volitve strankinih organov.
Naslednji dan, v nedeljo, 16. novembra, bo družabno popoldne, združeno s podelitvijo odličij in priznanj, na Pleši-vem (Krmin) pri Gradniku, s pričetkom ob 15. uri.
Eo pa ni tako čudno, če pomislimo, da večina ljudi niti ne ve za narodnostne razmere v lastni državi. Koliko Italijanov si je npr. na jasnem, kakšne narodnosti živijo poleg italijanskega naroda v italijanski državi? Še vse manj Pa je takih, ki bi znali kaj logičnega odgovoriti na vprašanje, če so npr. Furlani ali Sardinci poseben narod. Velika večina Francozov ne bi znala odgovoriti na vprašanje, ali so Frovansalci poseben narod In če so to Bretonci. V Španiji si je le malokdo na čistem, ali so Katalonci poseben narod ali ne. Manj nejasnosti vlada o Baskih, toda o Galicijcih, prebivalcih Galicije v severni Španiji, ima le malokdo kaj pojma. O Flamcih mnogi ne ve-
V	delu italijanskega tiska so se v zadnjem času vnele polemike zaradi izjave, ki jo je izdalo osrednje vodstvo stranke francosko govorečih Aostancev »Union Valdotaine«. Ob državnem prazniku 4. novembra je omenjena stranka izdala sporočilo za javnost, v katerem obsoja proslavljanje italijanske zmage v prvi svetovni vojni. To utemeljuje z mnenjem, da so bile vse italijanske vojne pojav napadalnosti do sosedov in da spoštovanje do padlih zahteva tih spomin. Poleg tega so z zmago v prvi svetovni vojni Italijani priključili svoji državi Južno Tirolsko.
Francoska stranka izraža solidarnost z Južnimi Tirolci, o katerih pravi, da jim priznava
do, ali spadajo k Holandcem ali so poseben narod; isto bi lahko rekli o Šketih. Danes jih marsikdo prišteva enostavno k Angležem ter vidi v njih nekakšne angleške Sicilijance.
Kako je s prebivalci Far-orskih otokov? Zelo malo ljudi ve, da je to poseben nordijski narod, še petkrat manjši kot islandski, čeprav je tudi Islandcev komaj okrog 220.000. Pri naštevanju evropskih narodov se tudi malokdo spomni na Laponce, katerih ozemlje je razdeljeno med tri države: Ncrveško, Švedsko in Finsko. Tudi o Frizih v severni Holandiji in ob nemški obali Severnega morja le malokdo kaj ve. In kdo zna odgovoriti, ali se čutijo Luksemburžani in Liechtensteinci za posebna naroda ali ne? Na Poljskem so tak primer Kašubi pri Gdansku, ki se imajo za samostojen narod in govorijo poseben jezik,
Naša šola je gotovo najpomembnejša kulturna in vzgojna ustanova našega naroda, posebno je še pomembna za našo narodno skupnost v zamejstvu. Na samo po sebi umevno prisotnost naše šole smo se že tako navadili, da se njene važnosti morda niti ne zavedamo več. Zavedli bi se je morda šele, če nam bi zopet, kar Bog ne daj, kratili pravico do izobrazbe v materinščini.
Za člane naše zamejske narodnostne skupnosti pa šola premnogokrat ne predstavlja le najvažnejše, temveč mnogokrat žcd tudi edino slovensko kulturno ustanovo, s katero se srečajo. In pogosto se z njo bežno in površno srečajo le osem let po približno dve sto dni, torej do zaključka obveznega šolanja.
Zdi se nam, da tej važni kulturni ustanovi posvečamo vse premalo pozornosti; posebno če pomislimo, da v to ustanovo celotna skupnost vlaga veliko sredstev. Pomislimo le na količino investiranih gmotnih sredstev, (pri čemer sicer Italija ne prednjači), na veliko število zaposlenih učnih moči in neučnega pomožnega osebja, na ogromno število ur, ki jih naša mladina presedi pri šolskih knjigah v šoli in doma. Končno ne smemo pozabili na sredstva in trud, ki ga starši, nekateri več, dru-
isto pravico do samoodločbe in do neodvisnosti, kot jo priznava tudi Furlanom in Slovencem ter jo terja za prebivalce Doline Aoste in za vse ostale manjšinske skupnosti v vidiku novega evropskega povezovanja. V besedilu je tudi rečeno, da so zaradi italijanske imperialistične vojne leta 1940 morali prebivalci Doline Aoste streljati na svoje sonarodnjake iz bližnje Savoje.
Časopisne polemike zadevajo tudi pisanje zadnje številke strankinega tedenskega glasila »Valdostansko ljudstvo«. V njem so namreč strankini predstavniki ob zadnji vladni krizi ponovno izrazili nezaupanje v italijansko oblast, ki še ni rešila dolgoletnih zahtev
čeprav jim Poljaki odrekajo ne le narodno avtonomijo, ampak tudi narodno identiteto. Pri naštevanju evropskih narodov celo Slovenci navadno pozabljamo na Lužiške Srbe, ki so nam v vsakem pogledu zelo sorodni, tudi po jeziku. Malokdo tudi ve, ali prebivata v Albaniji dva naroda, kot bi kazale jezikovne razmere, ali en sam narod. In kaj so Moldavani v Sovjetski zvezi? Imajo svojo republiko, svoj jezik pišejo zdaj s cirilico, a je zelo podoben romunščini.
Mnogi tudi pozabljajo na baltske narode; vedo še kolikor toliko za Litvance, ne poznajo pa Letoncev in še manj Estonce. Ti so ze-
lo	sorodni Fincem in govorijo tudi zelo soroden jezik, Letonci pa so sorodni Litvancem, a medtem ko so Litvanci zvesti katoličani kot Poljaki, s katerimi so dolgo živeli v skupni zvezni državi, so Letonci protestanti. In potem imamo še vrsto narodov v severni Rusiji, pa tudi na Kavkazu. Skoro vsakdo pozabi pri naštevanju evropskih narodov tudi na Malte-
(Nadaljevanje s 3. strani)
gi manj, v eni ali drugi obliki posvečajo izobraževanju in vzgoji naše mladine.
Rezultati pa niso vedno sorazmerni z naloženimi sredstvi in vloženim trudom. To se ne pozna le pri šolskih rezultatih, temveč tudi pri splošni kulturni ravni mladine, ki zapušča naše šole, kar končno negativno vpliva na vključevanje naše mladine v družbeno okolje, s posebnim ozirom na zaposlitev. K temu nesorazmerju med vloženim trudom in doseženimi rezultati prispevajo gotovo nekatere strukturalne napake v našem šolstvu, pomanjkanje šolnikov s primerno kvalifikacijo, nezadostno število učbenikov, premajhno zanimanje učencev za podano snov, morda preveliko število izvenšolskih interesov naše mladine in še mnogo drugih bistvenih in nebistvenih, lahko ali težko odpravljivih dejavnikov.
V	zadnjih letih so sicer nastali razni šolski posvetovalni organi, ki so poskušali prispevati svoj delež k odpravi nedostat-kov naše šole in jim je to včasih tudi uspe-
lo.	Prepogosto pa se dogaja, da se nekemu razrednemu ali medrazrednemu svetu posreči odpraviti nek problem, s katerim se še dalje ubadajo sosveti drugih sorodnih šol.
Z današnjo številko pričenjamo novo rubriko, s katero bomo po svojih močeh skušali prispevati k dvigu kulturno izobrazbene ravni naše šole.
K sodelovanju vabimo vse: učence, dijake, šolnike, starše ter sploh vse, ki se v kakršnikoli obliki zanimajo za našo šolsko mladino. Rubrika noče biti obtožna tribuna za nikogar, temveč diskusijska tribuna, ki ima namen odpraviti nedostatke ali vsaj prispevati k odpravi nedostatkov naše šole. Obenem bi s tem dvignili izobrazbeno in kulturno raven te naše pomembne ustanove.
Pišite nam o vseh problemih, ki zadevajo našo šolo in teh ni malo. Skupaj jih bomo skušali preveriti, analizirati in prispevati k njihovemu reševanju. To ne bo koristilo le naši mladini in naši šoli, temveč naši celotni narodnostni skupnosti.
Uredništvo
AOSTANCI IN 4. NOVEMBER
naša šola
Zgodovinski dan v Laškem
Zadnja nedelja, 9. t.m. je gotovo bila pomemben dan za Slovence, ki živijo v Laškem, se pravi v Tržiču, Ronkah in Staran-canu. Z njimi bomo ohranili v spominu ta dan tudi drugi Slovenci v zamejstvu, še posebno tisti, ki živimo v njihovi neposredni bližini, v zadnjih slovenskih vaseh na gori-škem in tržaškem Krasu, od koder se je veliko ljudi preselilo, posebno po drugi svetovni vojni, v Tržič in druge okoliške kraje, saj sta posebno tržiška ladjedelnica in tovarna olja zaposlovali veliko število Slovencev iz okoliških vasi. Treba pa je povedati, da je tudi nekaj zemlje v naših rokah, saj veliko naših kmetov ima kako njivo v Laškem. Nekaj pa je tudi slovenskih kmetov, ki vse leto živijo in delajo v
I	,aškem.
Slovensko občestvo v teh krajih je, kot je pokazal odziv, z veliko radostjo in smislom za važnost trenutka sprejelo pobudo, da bo odslej enkrat mesečno slovenska maša v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, ki jo je dal na razpolago domači župnik msgr. Mario Virgulin. Kot so nam povedali domačini, je msgr. Virgulin veliko storil in bodril organizatorje, da je ta verska in narodnostna pobuda sploh »prišla pod streho«.
Msgr. Virgulin, ki je po rodu Furlan, je pred začetkom sv. maše v slovenščini pozdravil zbrane vernike. Njegove pozdravne
SEMINAR ZA SLOVENSKE SOLNIKE
NA TRŽAŠKEM
V	Kulturnem domu v Trstu se je s predavanjem prof. dr. Paternuja v sredo, 12. t.m., pričel seminar za slovenske šolnike. Prof. Paternu je govoril o sodobni slovenski poeziji, člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Mira Sardoč in Anton Petje pa sta podala lep prerez slovenske sodobne pesniške ustvarjalnosti.
Uradno odprtje seminarja je bilo po predavanju 'in so se ga udeležili najvišji predstavniki šolskih oblasti. Iz Furlanije - Julijske krajine je bil med drugim prisoten deželni nadzornik prof. Angioletti, iz Slovenije pa ravnatelj za šolstvo dr. Janez Sušnik. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj je nato priredil sprejem za šolnike in predstavnike oblasti.
Seminar, ki se bo zaključil v soboto, poteka ločeno, in sicer za profesorje, učitelje in otroške vrtnarice.
Zadnjo nedeljo so bile v naših krajih številne prosvetne in druge prireditve. V Mač-kovljah so izročili uporabnikom povsem obnovljeno srenjsko hišo. Dopoldne je bila uradna slovesnost z odprtjem, na kateri je bilo prisotnih veliko 'kulturnih, političnih in javnih delavcev. Domači župnik Vončina je blagoslovil prostore, po krajšem nagovoru pa je župan Švab izročil ključe obnovljene občinske stavbe predsednikoma obeh domačih društev, torej Prosvetnega društva Mačkolje in Kulturnega društva Primorsko. Sledil je krajši kul-
besede bi lahko strnili v sledeče misli, da bo župnija pozorno stala ob strani slovenskih vernikov, za katere se z nedeljsko sv. mašo dejansko začenja pisati nov list zgodovine.
Važnost nedeljske maše je poudaril tudi škofov vikar za Slovence v goriški nadškofiji msgr. Oskar Simčič, ki je maševal v ronški župnijski cerkvi. V svoji pridigi je dr. Simčič rekel, da bo ta mesečna slovenska maša v Ronkah, ki bo vsako prvo nedeljo v mesecu, ne samo pomembno versko doživetje, ampak tudi mesečno srečanje, ki ima in bi imelo tudi svoj narodnostni pomen, da se bodo slovenski verniki zbirali, se med seboj spoznavali in tako u-trjevali svojo narodno zavest. Ta zavest se namreč zadnje čase precej prebu-
Poravnajte naročnino!
ja, saj se Slovenci iz Laškega borijo za slovensko šolo, za razvoj slovenskega za to, da bodo kot narod ostali in živeli.
Res lepo je bilo videti po maši, da so se I ljudje kljub deževnemu vremenu ustavili pred cerkvijo in se pogovarjali med seboj. Veliko je bilo srečanj »po tolikih letih«, zadovoljstva, zadoščenja, veselja. Vsi so bili veseli. Neki starejši moški je rekel, da je to zanj res srečen dan, ko je spet, »po tolikem času, slišal slovensko mašo, slovensko pridigo, lepo slovensko petje in da se je danes srečal z nekaterimi znanci, ki jih že dolgo ni videl«.
Ko smo že omenili petje, naj povemo, da so na koru peli, pod vodstvom Iva Kralja in ob orgelski spremljavi Hermana Antoniča »Fantje izpod Grmade«. Kot zadnjo pesem pa je vsa cerkev zapela znano »Marija skoz življenje«, s tiho željo in prošnjo, da bi Mati Božja vodila to novo versko in narodnostno pobudo, ki je, kot nam je povedal eden izmed organizatorjev, prof. Karel Mučič, nastala iz velike potrebe, da bi se Slovenci na laških tleh ohranili tudi za bodoče rodove.
M. T.
—O —
TAJFUN
Tajfun Betty je zahteval na Filipinskem o-točju 54 žrtev, pogrešancev pa je 58. Materialna škoda presega 90 milijonov dolarjev.
turni spored. Popoldne pa je bila v obnovljeni stavbi prva kulturna prireditev, ki so jo skupaj pripravili člani obeh omenjenih društev, krajevna skavtska skupina, otroški zbor Slovenski šopek in novi dekliški zbor. Srenj-ska hiša je bila napito polna.
V	številnih krajih so praznovali hvaležni-ce. V Bazovici so imeli poleg slovesnejših verskih obredov tudi kulturno srečanje v Slomškovem domu. Med drugim so odprli razstavo fotografa Maria Magajne »Liki slovenskih cerkva in verskih znamenj na Tržaškem«.
Pisma uredništvu:
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO!
Didaktični in srednješolski ravnatelji so v zvezi s seminarjem za slovenske šolnike prejeli okrožnico šolskega skrbnika, ki jih pooblašča, da sporazumno s starši prekinejo pouk med trajanjem seminarja, to je od 12. do vključno 15. novembra.
Tako šolniki kakor starši pozdravljamo in se veselimo možnosti strokovnega izpopolnjevanja učnega osebja kot zelo važen trenutek v šolskem življenju slovenske zamejske skupnosti, toda o-sebno ne morem mimo nekaterih ugotovitev gle" de organizacije omenjenega seminarja.
Učno osebje ima pravico in dolžnost, da Siri in poglablja svoje strokovno znanje, šolska mla-dina pa ima ustavno pravico do rednega pouka.
S tem, da za štiri dni samovoljno zapremo šole od vrtca do višjih zavodov, kratimo našim otrokom in učencem pravico do pouka in iz vzgojnega vidika negativno vplivamo na njihove delovne navade.
Prepričan sem, da v zvezi s sporazumom s starši o umestnosti prekinitve pouka ni prišlo do predvidenega sestanka med ravnatelji i°
Izpopolnjevalni tečaji za učno osebje naših šol bodo dosegli svoj namen, ko bodo organizirani tako, da bodo zadostili potrebam tako šolnikov kot dijakov in učencev.
Primeren čas za organiziranje seminarja je pred začetkom šolskega leta, saj je prav takrat najprikladnejši trenutek za izmenjavo izkušenj in mnenj o bodočem šolskem delu in predvsem o programiranju pouka. Ce obstajajo organizacijske težave o poteku seminarja pred začetkom šole, naj se predavanja za posamezne skupine predmetnih profesorjev in učiteljev vršijo na začetku šolskega leta v popoldanskih urah in največ po dve uri skupaj.
V	zvezi s sindikalnimi pravicami učnega in vodilnega osebja bi morali iskati kompromisno rešitev, ki bi upoštevala pravice šolnikov in pravice učencev do pouka.
Za pozitivno rešitev tega problema, kakor tudi za sestavo seminarja, bi moral odločati predstavniški odbor, v katerem bi bile zastopane vse šolske komponente, to je vodilno in učno osebje, starši in predstavniki sindikatov.
Posredujem javnosti te pripombe in ugotovitve z namenom, da bi koristile naši slovenski šoli v Italiji in predvsem naši šolski mladini, katero smo, tako po poklicu, kakor po moralni odgovornosti, dolžni vzgajati v zavedne in delavne člane naše skupnosti.
prof. HUMBERT MAMOLO ravnatelj srednje šole Fran Levstik na Proseku
—o—
HONNECKER NA OBISKU
NA DUNAJU
Predsednik Vzhodne Nemčije in voditelj vzhodnonemške komunistične partije Erich Honnecker je na povabilo avstrijskega predsednika Kirschlaegerja dopotoval na štiridnevni uradni obisk na Dunaj. Šlo je za prvi o-bisk vzhodnonemškega voditelja na Zahodu-Spremljala sta ga med drugimi gospodarski iz" vedenec Mittag in zunanji minister Fischer-
V	vzhodnonemških političnih krogih poudarjajo, da je šlo za prijateljski obisk, ki utegne imeti tudi gospodarske in politične učinke.
Srenjska hiša v Mačkovljah
predstavniki staršev zaradi pomanjkanja časa, saj so prejele okrožnico razne šole komaj dva dni pred začetkom seminarja. Iz tega sledi, da vrtca, | so za prekinitev pouka za štiri dni odgovorni samo posamezni ravnatelji.
Vesti iz Beneške Slovenije
V	četrtek, 6. novembra, je bila v dvorani čedadskega kmetijskega inštituta o-krogla miza z naslovom »Jezik in navade' na območju Čedada in v Nadiških dolinah«, ki jo je priredilo vodstvo čedadskega šolskega okraja. O tej temi so govorili Prof. Pavle Merku, prof. Schiavi in prof. Barbina z videmske univerze. Okroglo mizo je otvoril predsednik šolskega okraja Vittorio Rotolo, ki je podčrtal potrebo po Poglobljeni analizi in študiji posameznih družbenih sil, ki tako ali drugače vplivajo na razvoj kulture in jezika določene narodnostne skupnosti oz. naroda; obenem Pa je treba ovrednotiti tiste družbene strukture, ki ta razvoj pospešujejo. Prof. Merku se je zaustavil ob analizi narečja Beneške Slovenije in se zavzel za vključitev slovenskega jezika v šolo in družbo, saj je bila slovenščina v preteklosti jezik komuniciranja. Profesorica Schiavi je govorila o pedagoškem pomenu vključevanja krajevne kulture in jezika v šolo in to že od prvih let otroka, kc začne obiskovati otroški vrtec in se tako znajde pred
ODPRTJE NOVIH PROSTOROV
PROSVETNE ZVEZE
Pretekli četrtek, 6. novembra, je bila
v	prostorih Šolskega doma v ulici Croce svečana proslava 25-letnice SKGZ na Goriškem in otvoritev novih prostorov, kjer bodo imele svoj sedež kulturne ustanove Zveze slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica. Proslave se je udeležilo veliko število predstavnikov političnih in kultu rivh organizacij, zastopniki občinskih u-Prav in pokrajine ter družbeno-političnih sredin iz matične domovine. Slavnostni govor je imel dr. Mirko Primožič, ki je orisal pot in delovanje te slovenske organizacije na Goriškem v petindvajsetih letih, to je od ustanovitve SKGZ do danes. Podal je pregled celotnega delovanja in se dalje zaustavil ob smislu te proslave, ki pomeni Potrditev in priznanje za opravljeno delo Slovencev, ki delujejo v tej organizaciji, daljši del govora je posvetil aktualnim problemom Slovencev v goriški pokrajini, s Posebnim ozirom na boj, ki ga ti Slovenci skupno z ostalimi v deželi in ob podpori niatičnega naroda bijejo za dosego svojih Pravic v okviru italijanske države, tistih Pravic, ki jih predvidevajo ustava in mednarodni sporazumi in ki bi morale biti zaobjete v zakonu o globalni zaščiti za slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
problemom sporočanja oziroma sporazumevanja v družbi. Prof. Barbina pa se je zaustavil ob vprašanju odnosov med teritorijem, človeško skupnostjo in jezikom in o važnosti spoštovanja in ovrednotenja lokalne kulture in jezika. Mnenje vseh govornikov je, da je prav šolski ambient in šola kot kraj srečanja prav tisto središče, kjer se otroci lahko vzgajajo in dora-ščajo povezani s svojo kulturo, katere pr-
vi	izraz je materin jezik, zato ga je treba gojiti in spoštovati.
V	Čedadu, na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko je bil pred dnevi občni zbor Beneškega gledališča, ki je bilo ustanovljeno leta 1976. Prisotni so izrekli zahvalo dosedanjemu predsedniku Mariju Lavrenčiču, se pogovorili o bodočem delovanju gledališča in izvolili nove društvene organe za leto 1981. Predsednik bo Izidor Predan, za ravnatelja je bil imenovan Aldo Clodig, tajniške in blagajniške posle bo opravljala Daniela Lauretig, ostali člani pa so: Dario Martinig, Roberto Berg-nach, Luciano Qualizza, Giuliana Zuffer-
li,	Mario Bergnach, Bruna Dorbolo in Luciano Chiabudini, nadzorni odbor pa sestavljajo Rosina Zufferli, Romano Cana-laz in Renzo Gariup.
Pretekli teden so v Čedadu predstavili plošči, ki so ju izdelali založba Obzorja, tovarna plošč Helidon in Založništvo tržaškega tiska. Plošči je predstavil prof. Pavle Merku, ki je sodeloval pri izboru pesmi in pri realizaciji plošč; ena nosi naslov »Dolina Rezije« in je na njej posneta starodavna glasba Rezijske doline, ki jo izvajajo godci folklorne skupine iz Rezije; druga plošča z naslovom »Nediški puobi«, ki
jo izvaja devetčlanski istoimenski zbor, pa je bogat prikaz domače in pristne pesmi, ki se je v teku let ohranila v teh dolinah in s tem dokazala, da so tu že od nekdaj živeli Slovenci. Gre, torej, za izredno pomemben glasbeni in kulturni dogodek, saj predstavlja hvalevredno pobudo za ohranjevanje ljudskih izročil našega naroda.
IZVESTJA
IN AMNESTY INTERNATIONAL
Znana mednarodna organizacija za spoštovanje človekovih pravic Amnesty International odločno zavrača obtožbe sovjetskega lista Izvestja, češ da dela za imperialistične tajne službe. V letošnjem avgustu je namreč sovjetski list objavil dva daljša članka, v katerih je bilo med drugim rečeno, da so nekateri pred-stanviki organizacije Amnesty International v tesnih stikih z ameriško obveščevalno službo Cia in da bo posebni svetovalec ameriškega predsednika Brzezinski za časa madridske konference usklajeval delovanje te mednarodne organizacije.
Amnesty International o sebi trdi, da je odprto im demokratično gibanje, ki ga ni ustanovila in ga ne nadzoruje nobena vlada, oziroma tajna služba. Mednarodna organizacija hkrati pravi, da sovjetski list svojih trditev ni utemeljil z nobenim dokazom, pri čemer tudi pristavlja, kako so jo nekatere vlade že obtožile, da je v službi sovjetske tajne policije.
Napad sovjetskega lista je po mnenju organizacije Amnesty International posledica dejstva, :da je ta organizacija v letošnjem a-prilu pripravila 217 strani dolgo poročilo o preganjanju oporečnikov v Sovjetski zvezi.
Dan zahvale na Goriškem
Na Goriškem je bila pretekla nedelja posvečena zahvali za vse dobrote in pridelke letošnjega leta; v številnih krajih (v nekaterih bo dan zahvale prihodnjo nede-ujo) so ta obred obhajali prepi-osto in s krajšo slovesnostjo oz. praznikom župnijske skupnosti. Tako je bilo v Pevmi, kjer so kmetovalci iz Pevme, Oslavja, Stmav-ra in Podgore pripeljali blagoslovit svoje traktorje in pridelke. Kmetovalci iz teh vasi priredijo vsako leto dan zahvale v eni izmed omenjenih vasi; letos je bila na vrsti Pevma, kjer se je zbralo lepo število kmetovalcev in župljanov, ki so najprej sledili sv. maši, ki jo je opravil pevmski
Konec meseca v Gorici kmetijski sejem
Po uspelem sejmu stanovanjske opre-rne, ki se je zaključil 3. novembra, se sedaj Pripravljajo na odprtje sejma kmetijskih strojev, ki bo v razstavnih prostorih ob ločniškem mostu in ki se bo letos imenoval »Agricola 80«. Ta sejem je že četrti po Vrsti in je v Gorici vedno vzbudil veliko zanimanja, saj je znano, da je v Gorici več trgovin kmetijskih strojev, ki jih obiskujejo v velikem številu prav kupci iz Jugo-
slavije in bi lahko rekli, da je to eno izmed področij, ki v izvozu veliko pomeni v go-riškem prostoru. Sejem bo letos ob koncu meseca in ga bodo odprli 29. novembra, zaprli pa 8. decembra, to pomeni prav v dneh, ko so prazniki v Jugoslaviji, v Gorici pa je sejem. sv. Andreja. Torej, velike možnosti za obisk sejma, priložnost za okrepitev trgovske izmenjave in za ogled novosti kmetijske industrije.
župnik Stanko Premrl, na koru je pel moški zbor iz Štmavra, dva zastopnika sta prinesla k oltarju kmetijske pridelke, zunaj cerkve pa so pripravili dobro založen voz, mizo z domačim kruhom in vinom in pripeljali številne traktorje, kar je vse blagoslovil pevmski župnik; za tem so prisotni pokusili kruh in vino, kmetje pa so s traktorji šli po vasi, po mestnih ulicah in se ponovno vrnili v Pevmo, kjer so dan zahvale zaključili s pokušnjo vina in ob pečenih piščancih. Preprosta, domača in prijetna navada, ki jo gre ohraniti.
Podobno je bilo tudi v Standrežu, kjer je bilo praznovanje še bolj slovesno, saj je celotnemu obredu prisostvoval goriški nadškof msgr. Cocolin, ki je prav v nedeljo zaključil svoji pastoralni obisk v tej vasi. Po končani sv. maši je na trgu pred cerkvijo mladinski zbor pod vodstvom Elvire Chiabai zapel nekaj pesmi, zatem pa je g. nadškof blagoslovil domače pridelke, ki so bili postavljeni na vozu, in kmetijske stroje; prisotnim so ponudili domač sirkov kruh in domače vino. G. nadškof se je nadalje zadržal z vaščani in še posebej z birmanci, ki so bili isti dan v velikem številu birmani. Tako so tudi v Standrežu na pobudo Kmečkega društva in ob prisotnosti celotnega prebivalstva obhajali dan zahvale.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
O pojavu nekrofilije v slovenski literaturi
Kdor bolj ali manj redno prebira slovenske revije in tednike pa tudi pripovedne knjige, dobro ve, kako pogosto naleti v pripovednih delih, ki jih objavljajo, na prizore ali bolje rečeno opise smrti. Skoro bi lahko rekli, da na Slovenskem ne izide roman — v kolikor sploh še izhajajo — povest ali novela, v katerih ne bi bil glavni motiv smrt. To vzbuja že pri mnogih ljudeh pozornost. Smrt pa ni prikazana — vsaj največkrat ne
—	kot posledica kakih dramatičnih dogodkov ali bojev, ampak nekaj, kar je samo sebi namen, naravnost z neko naslado. Mnoge novele se končajo s smrtjo, kot da je to najbolj naravno in najbolj logično, naravni konec vsega, v smislu srednjeveškega pojmovanja življenja. V mnogih novelah pa je smrt sploh osrednji dogodek, opisan v vseh podrobnostih in skoraj z ljubeznijo in naslado. Poleg tega imamo novele in povesti, v katerih igra smrt nekako dekorativno funkcijo in vlogo: avtorji so očitno prepričani, da daje prika zovanje o smrti njihovemu pisanju posebno estetsko in s tem tudi literarno oziroma umetniško vrednost. Nekateri znajo smrt celo povezovati s pornografskimi ali psevdoerotičnimi prizori ali vsaj nameni. Eden izmed pisateljev, ki ljubijo smrt in jo nadvse radi opisujejo, je Pavle Zidar, vendar pa ga nekateri v nasladi prikazovanja smrti še presegajo, zlasti mlajši.
Težko bi dejali, da je to odvisno od svetovnega nazora, kajti smrt se sprehaja skozi vso današnjo slovensko literaturo, tako tisto, ki izhaja pri komunističnih založbah, kot tisto, ki jo izdaja npr. Družba sv. Mohorja v Celovcu ali celjska Mohorjeva družba. Marsikje avtor bolj ali manj spretno pripelje zgodbe že skoro do konca, a potem naglo poseže vmes in spusti z verige smrt, da zgodbi pravi aroma. Zato mnogi slovenski avtorji tako radi pišejo novele o upokojencih, kajti taka zgodba se že iz same logike mora končati s smrtjo. Zelo priljubljene so tudi zgodbe in povesti o medvojnih dogodkih. Tam je smrt sploh glavni junak in lahko zamahne s koso, kolikokrat hoče. Toda v tem je vsaj doslednost. A mlajši pisci, ki vojne niso doživeli in je ne poznajo, cenijo smrt predvsem kot nujni literarni element in estetsko dopolnilo. Tako npr. pisatelj Milan Markelj ta-
kole zaključi prvo poglavij e ene izmed svojih novel v zadnji številki »Sodobnosti«: »Poglej, gospodični Evi bodo zgradili velik mavzolej«, je nekega dne dejal gospod Anton, ko se je zapletel v kratek pogovor z Drejcem-Nejcem. »To ne bo noben mavzolej, ampak muzej«, ga je popravil pogrebnik in zaničljivo namrdnjeno pritaknil, da gospodična Eva že ima, kar ji gre«. Drugo poglavje pa začenja z besedami: »Nihče na Hribu ni videl, se dotaknil in prenosil toliko mrličev kot Drejc-Nejc. Na starost se mu je od žalostnega opravila privlekla na obraz pusta sivina, v oči se mu je solazil top sijaj in tudi kadar se je nasmejal, je bil nasmeh turoben, kaj malo podoben nasmehom drugih ljudi«.
V	isti številki Sodobnosti je objavljena novela Vladimirja Kovačiča »Sinji vir«, ki opisuje kar dva mrtveca: »V prozornem tolmunu je ležala rzo-ja žena, z odprtnimi maščevalnimi očmi tik ob bregu, na površini vode. Dosegel sem jo z rokami, poskušal dvigniti, toda bila je težka kot skale nad nami, bila je bela, mrtva kot večni tok vode in prekleta kot veter, ki se je potuhnil daleč v ozadje«. Malo naprej pa opisuje avtor že drugega mrtveca: »Med očetovimi nogami je klečala Adelina in hlipala: »Umrl je, ker mu nisem prinesla zlatnikov«. Zaslužiti bi si jih namreč bila morala s prostitucijo.
Florjan Lipuš je naslovil svojo zadnjo novelo v Mladju »Pevci in pogrebci«, Jože Blajs pa v isti številki Mladje objavlja novelo pod naslovom »Sedmina«. Andrej Hieng prikazuje v svojem romanu »Popotnik in hlapci«, katerega odlomek je izšel v eni zadnjih številk Sodobnosti, smrt mučenih ljudi. Takole piše: »Tam je bil neki človek zkoz dlani pribit k steni; ogenj mu je osmodil obleko s telesa, prav tako polovico mesa, da so se kazale kosti, obraz pa je imel obrnjen proti vhodu, mehurjast, toda cel, režanje je razkrivalo zoba, ki so se lesketali v sivkasti luči; Alonso ni imel izkušenj, sicer bi vedel, da se včasih ravno najbolj izmučenim mrličem naredi smehljaj«.
Valentin Polanšek bo izdal v kratkem pri Mohorjevi družbi v Celovcu roman z značilnim naslovom »Križ s križi«, ki je takole napovedano v prospektu založbe: »pretresljiva dokumentacija
najgroznejše dobe naše zgodovine, ki s svojo nečloveško podivjanostjo nacizma prekaša vse šibe, ki so kdajkoli mučile naše kraje in ljudi. Kar Polanšek v njej pripoveduje, ni izrodek pisateljske fantazije, temveč dejansko doživeta in prav zato tem pretresljivejša resničnost«. Lahko S1 predstavljamo, da v knjigi ne bo primanjkovalo prizorov mučenja in smrti«.
Ta privlačnost smrti v slovenski literaturi Pa ni nov pojav. Znano je, da so se nekdanje mladinske povesti in črtice v »Angelčku« in drugih mesečnikih za slovenske otroke skoro redno končale s mrtjo. Cim pridnejši in boljši je bil kak otrok, tem bolj gotovo ga je avtor pustil umreti, da se je njegova dušica preselila k Jezusu v nebesa, kakor da bi bil hotel imeti Jezus tistih P°' božnih pisateljev vse dobre otroke v nebesih, na življenje na tej zemlji pa so bili obsojeni le hudobni ali vsaj povprečni otroci. Znano je tudi, kako pogosto so umirale simpatične ženske in druge osebe v Cankarjevih povesti. Sušica jih je kar kosila, ker je bilo življenje dozdevno pretežko in pretrdo, da bi jih bil mogel avtor pustiti trpet' na tem svetu. Umre tudi lepa junakinja Tavčarjeve povesti »Cvetje v jeseni«.
To nagnjenje k smrti, ta nekrofilija, je torej že dolgo značilna poteza slovenske literature. Kaj je temu krivo?
REBULOVA KNJIGA O BARAGI
Pri celjski Mohorjevi družbi so pred kratkim izšle knjige redne zbirke za leto 1981, ki poleg koledarja obsega še štiri knjige. Med temi je prav gotovo vreden posebne pozornosti življenjepis škofa Barage, ki ga je v zares mojstrskem in miselno globokem slogu napisal slovenski tržaški pisatelj Alojz Rebula. Za zamejske Slovence Je zelo važna tudi knjiga z dvema Trinkovima spisoma »Beneška Slovenija« in »Hajdmo v Rezijo«, katerima je napisal obširno spremno besedo oziroma študijo knjižničar Goriškega muzeja Marijan Brecelj. Isti je tudi sestavil obširno bibliografijo o Beneški Sloveniji, ki obsega več sto enot.
NOVA ŠTEVILKA »GORIŠKEGA LETNIKA«
Te dni je prišla iz tiskarne nova številka »Goriškega letnika«, ki ga izdaja Goriški muzej v gradu Kromberk pri Novi Gorici. Gre za zajetno publikacijo, ki obsega nad 300 strani in v kateri so natisnjene razprave s področja arheologije-etnologije in zgodovine. Sledijo še zapiski, nekrologi ter ocene in poročila. Razprave in članki se tesno vežejo na območje Primorske. O vsebini bomo še obširneje poročali.
»Mitteleuropa«	O.	S.
Med mitom in stvarnostjo
voooo 6 ciiii::«
Tako se je zgodilo npr. lansko leto v Celovcu, na zadnjo nedeljo v oktobru. Slo je za vrsto evropskih zborovanj od Innsbrucka do Dunaja. V Celovcu je poleg Otona Habsburga spregovoril tudi evropski poslanec Ingo Friedrich iz Nurnberga. Oton je ponovil stvari, ki so že nekaj let ob njegovih posegih vedno iste: nujnost zahodnoevropskega gospodarskega povezovanja, sovjetski pritisk, energetsko krizo ipd. Friedrich pa je bil veliko stvarnejši, tudi do koroških razmer. Opozoril je na velik pomen do-
brososeskih odnosov in sodelovanja, pomen dobrega sožitja s Slovenci bodisi na Koroškem kot onstran Karavank ter splošnega sodelovanja v srednjeevropskem prostoru.
Vsi poskusi evropskih in »mitteleuropskih« gibanj pa doslej niso dosegli one ravni, kot so jo pred leti dosegla srečanja »Incontri Mitteleuropei« v Gorici. Nekoliko gigantsko zamišljene prireditve na katerih so se srečavali izvedenci iz različnih srednjeevropskih dežel, Avstrije, Slovenije, Hrvaš
ke, Italije, Ogrske, Češke, Poljske, Romunije, ter podali svoje strokovne prispevke na različne teme kot književnost, pesništvo, slikarstvo, filozofij0, glasba, arhitektura, ipd. Ta srečanja so pred kakim letom prenehala zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo prirejanje. Gradivo pa, ki se je tokrat steklo v arhive ustanove, ki jih je prirejala in ga tudi ob javljala, bi lahko služilo današnjim »mitteleuropej cem» za osvežitev kulturnih pojmov o Srednji Ev ropi.
Ob vseh teh bolj ali manj resnih evropskih P° skusih se končno lahko vprašamo, kakšen je P0^. žaj Slovencev nasproti takšnim, kot smo videli, bo) klavrnim pobudam evropskega zbliževanja?
Slovenci se nahajamo med štirimi kulturnin1 svetovi Evrope: romanskim, germanskim, slovanskih in madžarskim. Gre za edinstven gospodarsko, ku turno in politično strateški položaj v Evropi, ki Pa je bil doslej komaj kaj izrabljen.
Smo Slovenci res najmanjši evropski narod?
(Dalje na 7. strani)
zane, pa tudi na Valonce in Flamce, naroda, ki sestavljata isto državo, Belgijo, a sta si zelo različna po jeziku, narodnem značaju in kulturi.
Nedavno je neki slovenski list, ki izhaja v Argentini, zapisal, da smo Slovenci najmanjši evropski narod. Ta fraza je sploh zelo razširjena med nami. V resnici sta samo v Jugoslaviji dva naroda, ki sta manjša od slovenskega, namreč makedonski in črnogorski, v vsej Evropi pa je vsaj še 15 narodov, ki so manjši od slovenskega, a če se oziramo na jezikovno samobitnost, moramo prištevati med manjše narode od Slovencev tudi Waležane v Veliki Britaniji, Škote in Irce, kajti pri teh narodih govori narodni jezik le še po kakih 100.000 ljudi. Od manjših narodov, kot smo Slovenci, imajo zdaj samostojne države Islandci, Luksemburžani in Maltežani. Seveda pri tem niso upoštevane zelo majhne države, ki nimajo nacionalnega značaja, kot npr. Andorra, Mona-co, Liechtenstein in podobno. Če pa upoštevamo tudi te in Vatikansko državo, je v Evropi 34 držav, narodov pa je vsaj 57, upoštevajoč tudi Cigane, a verjetno smo še kakšnega
S TRŽAŠKEGA
LEP JUBILEJ V SLIVNEM
Znani in priljubljeni dirigent Ivo Kralj in žena Anica sta pred kratkim praznovala 25-letnico poroke. Kot je navada, so družina, prijatelji in znanci proslavili ta jubilej v cerkvi v Jamljah, kjer sta slavljenca bila pred 25 leti sklenila stopiti na skupno življenjsko pot.
Prisrčnega slavja so se udeležili tudi »Fantje izpod Grmade«, ki so ga popestri-
li	s svojim petjem. Po obredu so se vsi zbrali v prijetni domači restavraciji, kjer se je slavje nadaljevalo ob petju in v veselem razpoloženju.
Prijatelju in dirigentu Ivu Kralju in ženi Anici za jubilej prisrčno čestitajo člani zbora »Fantje izpod Grmade« in jima želijo še mnogo srečnih dni. Čestitkam in voščilom se pridružujejo članice Dekliškega zbora »Devin«.
spregledali. Brez najmanjših državic imamo v Evropi 29 držav proti 57 narodom, kar pomeni, da ima komaj polovica evropskih narodov samostojno državo, polovica narodov pa še vedno živi v odvisnosti od kakega drugega naroda oziroma države. Največ narodov se je osamosvojilo po prvi svetovni vojni, druga svetovna vojna je prinesla narodno svobodo samo Islandcem in Maltežanom, trije baltski narodi pa so v teku vojne izgubili svojo državno neodvisnost.
—o—
D2URANOV1Č ZAKLJUČIL OBISK
NA KITAJSKEM
Predsednik jugoslovanske vlade Džurano-vič je pred dnevi zaključil večdnevni obisk na Kitajskem. Pogovori v Pekingu so se končali s podpisom pomorske pogodbe, ki med drugim vsebuje člen o priviligirani državi v medsebojnih trgovinskih odnosih. V pogovorih s kitajskimi voditelji je prišlo do izraza zanimanje za jugoslovanski samoupravni sistem, na katerega, tako je dejal kitajski voditelj Zao, Kitajci gledajo z zanimanjem in ga mislijo resno proučiti. Kar zadeva mednarodne probleme, so se predstavniki obeh vlad strinjali z ugotovitvijo, da je mir na svetu zelo resno ogrožen. Obe vladi obsojata zasedbo Kambodže in Afganistana, kot se tudi strinjata, da je treba okrepiti gibanje neuvrščenih in si prizadevati za ponovno vzpostavitev e-notnosti v okviru lega gibanja.
OBISK NA KOROŠKEM
Odposlanstvo Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije je bilo pred dnevi na obisku na Koroškem. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Zwitter je odposlanstvo seznanil s trenutnim položajem slovenske manjšine na Koroškem, nato pa so si gostje ogledali nekatere ustanove Slovencev v Avstriji, tovarno celuloze na Rebrci, otroški vrtec in kulturni dom v Št. Primožu ter imeli razgovore s predstavniki mešanega podjetja »Inlrade«. Odposlanstvo iz Slovenije je v Železni kapli položilo venec na spomenik žrtvam protifašističnega boja. Voditelj odposlanstva Bavdek je ob sklepu obiska izjavil, kako je zadovoljen, da je odposlanstvo podrobneje spoznalo trenutno stanje na Koroškem
SOCIALISTIČNI IDEOLOG
VODITELJ BRITANSKIH
LABURISTOV
67-letni Michael Foot je bil z večino glasov izvoljen za novega voditelja britanske laburistične stranke. Na ožjih volitvah je porazil svojega tekmeca Denisa Healeya, ki v laburistični stranki velja za predstavnika desnega krila. Novi laburistični voditelj pa je znan socialistični ideolog in velja za predstavnika levega strankinega krila. Bivši britanski ministrski predsednik in dosedanji laburistični voditelj Callaghan je pred kratkim odstopil. Michael Foot slovi kot odličen govornik in se pri svojih nastopih ne poslužuje niti najmanjšega zapiska. Nekateri pravijo, da je Foot e-den zadnjih velikih političnih govornikov v Veliki Britaniji.
SOVJETSKA ZVEZA IN EGIPT
Sovjetska agencija Tass je zelo ostro odgovorila na izjavo egiptovskega podpredsednika Mubaraka, ki je bil naglasil, da je Sovjetska zveza resničen sovražnik Bližnjega vzhoda. Tiskovna agencija Tass je poudarila, da pomenijo te besede pravo pravcato izzivanje, kajti Moskva ne smatra Bližnjega vzhoda za svoje posebno območje, ne zahteva nobene pravice glede arabskega petroleja in ne pripravlja posebnih oddelkov za takojšnje posege na tem območju, kot to delajo Združene države. E-giptovski voditelji — nadaljuje sovjetska tiskovna agencija — pa ne skušajo niti več tajiti svojega političnega in vojaškega sodelovanja z Izraelom ter izdajstva nad ljudstvi na Bližnjem vzhodu, medtem ko Sovjetska zveza podpira pravični boj arabskih ljudstev za njihove zakonite pravice in za pravično ureditev bližnje vzhod ne krize.
KITAJSKI IN ŠPANSKI KOMUNISTI
Predsednik Centralnega komiteja kitajske komunistične partije Hua Guo Feng je sprejel glavnega tajnika španske komunistične partije Santiaga Carilla, ki je bil na obisku v Pekingu. Predsednik Hua Guo Feng je med pogovori med drugim dejal, da so kitajski komunisti proti vodilnemu središču celotnega komunističnega gibanja in proti poskusom, da bi se obsodila kitajska partija in da bi se kdo umešava! v notranje zadeve drugih komunističnih partij. Hua Guo Feng je dejal, da je obisk voditeljev španskih komunistov na Kitajske zelo važen, in je pri tem omenil zadnje stike, ki so jih kitajski komunisti imeli z 'italijansko komunistično partijo.
Evropa nas še vedno komaj pozna. Zanimivo je, da je bil največji podvig kulturnega sodelovanja Slovencev s sosedi dosežen prav s tistim svetom, na katerega navadno redno pozabljamo, t.j. z Madžari. Pred nekaj leti so namreč izšle »Poezije« Franceta Prešerna v madžarščini, in sicer v izredno visoki nakladi, kar 14.000 izvodov. Kaj takega se ni Posrečilo doseči ne z nemškim ne z italijanskim kulturnim svetom in najbrž ne z drugimi slovanskimi.
Pobuda za ta podvig in druge kulturne izmenjave je izhajala od Pomurske založbe v Murski Soboti. In vendar v Sloveniji na visokošolski ravni vse do letos niti niso imeli stolice za madžarski jezik. (Letos so jo odprli v Mariboru).
V	tem primeru gre seveda za povsem drugačno "Mitteleuropo«, mnogo bolj stvarno, kot pa so zastarele predstave o nekdanji c.kr. idili med določenimi krogi v Trstu ter avstroevropskimi pri naših Severnih sosedih. Pa tudi za mnogo širšo in trajnej-
šo spodbudo, kot pa so bila omenjena srednjeevropska srečanja v Gorici pred leti, od katerih ni, kljub desetinam milijonov od deželne in državne strani, ostalo po njihovi ukinitvi ničesar trajnejšega-
Da smo bolj natančni! 2e pred leti je bil v Trstu izdan prevod Kosovelovih Poezij in Integralov v italijanščini. Prirediteljem je menda vzelo pogum to, da v italijanski tržaški družbi ni našla odmeva. Toda Trst še ni Italija in treba bi bilo iskati na italijanskem območju druge partnerje.
Kako leto zatem je prišlo do izdaje Prešernovih »Poezij« v italijanskem prevodu. Izdal pa jih je založnik Trofenik v Miiuchnu, ob sodelovanju Založništva tržaškega tiska. Ta pobuda pa je prišla seveda od zunaj. Onstran meje, v Kopru, pa imamo založbo Lipa, ki redno izda v slovenskem prevodu najnovejša dela pisateljev Tomizze in Sgorlona.
V	tem primeru pa bi se človek vendarle vprašal, če ne bi lahko prilo študi do obojestranskega dogo-
vora za izdaje italijanskih del v slovenščini in slovenskih v italijanščini? Podobno kot je to storila Pomurska založba iz Murske Sobote, v dogovoru z založbo Europa iz Budimpešte?
Na vsak način, gre za mnogo trdnejše Srednjeevropske in evropske pobude, o katerih pričajo prav našteti primeri, nasproti prej omejenim čustvenim gibanjem. Celo v Celovcu, kot se je pred kratkim izvedelo, so že pripraviil dvojezično izdajo slovenske poezije. Na našem območju pa smo v tem pogledu gotovo v zastoju.
Seveda bi morali omeniti tudi gospodarsko sodelovanje na območju Srednje Evrope, ki je v primeri z idejnim in kulturnim mnogo bolj napredovalo. Toda v veliki meri je le-to odvisno prav od pravilnih gledanj in premagovanja ostankov trenj iz preteklosti. Zamrznitev odnosov med Koroško in Slovenijo nam o tem dokaj zgovorno priča.
(Konec)
MOSOLIMPIADA 80
OGOD
SASA RUDOLF
8
OCliiGCli
Moskovsko središče, 15. julija 1980 popoldne.
Birokratske dolžnosti so končno za nami, prvo poročilo za tržaški radio bom poslal v večernih urah za naslednje jutro, zato imam dobršen del popoldneva na razpolago za pohajkovanje in spoznavanje moskovskega središča.
Organizatorji so za prevoze zelo dobro poskrbeli, časnikarjem so na voljo poseb ni avtobusi, ki povezujejo hotele s stadioni, športnimi palačami, umetnim bazenom, Olimpijsko vasjo in radiotelevizijskim centrom. Kolegi, ki so v Moskvi že nekaj dni in so se torej že orientirali, mi svetujejo, naj se popeljem z avtobusom do press centra in od tu do hotela Rossija, ki je le nekaj sto metrov od Kremlja, oziroma slovitega Boljšoja.
Toda bolj me mika ogled ulice Gorki, ki je — tako pravijo — zanimiva s svojimi veleblagovnicami, uradi in sprehajališčem. Avtobus me po polurni vožnji pusti pred Rossijo, od tu jo mahnem peš mimo Boljšoja, ki me na prvi pogled nekoliko razočara, toda verjetno sem pričakoval preveč. Kasneje — vsaj tako upam — bo še dovolj časa, da si eno naj znamenitejših opernih in baletnih hiš na svetu podrobneje in pobliže tudi od znotraj ogledam.
Namenjen sem do izstopajoče visoke, moderne zgradbe hotela Inturist tik ob koncu ulice Gorki. Ogromna steklena fasada skriva mnogo manjšo in turobnejšo, tipično maskovsko zgradbo, ki ni označena na turističnih brošurah.
V	tej skromni hiši, ki so jo junija na hitrico prebarvali kot na desetine tisočev drugih moskovskih zgradb, so dolgih šest let pripravljali igre XXII. olimpiade. Tu je sedež organizacijskega odbora moskovskih iger.
Mamutsko delo več sto birokratov in strokovnjakov so vodili predsednik Igna-tij Novikov, prvi podpredsednik Vladimir Popov, ki se je na tiskovnih konferencah izkazal za najzgovornejšega od trojice, in namestnik Vitalij Smirnov.
Tu so torej pripravljali prve igre v domovini komunizma, tu so se borili s tipičnimi težavami, ki jih zna nalagati toga sovjetska birokracija, državni ustroj, ki tudi za najmanjšo spremembo zatheva tri leta študija, načrtovanja in preučevanja. Tu so po vdoru Rdeče armade v Afganistan in ameriškem bojkotu iger skušali na vse mogoče načine rešiti športno prireditev pred polomom. V teh prostorih so kovali nove taktične poteze, politiko, kako prepričati nihajoče nacionalne olimpijske odbore k udeležbi.
Računamo lahko, da je organizacijski odbor povrnil celotne stroške vsaj ducatu reprezentanc iz afriških in azijskih držav, čeprav je to odkrito priznala le Kostarika. Toda bile so še druge oblike: Filipinam so v zameno za prisotnost na igrah odkupili celotno neprodano proizvodnjo kokosovih orehov, Jordaniji obljubili brezplač-
no turnejo gledališča Boljšoj. Vse do izsiljevanja: Nepalu so zagrozili z zaporo petrolejskih dobav.
Vsem tistim, ki so se drznili izreči, pa čeprav še tako megleno in zavito kritiko na račun sovjetskega vdora v Afganistan, je ostro odgovoril v reviji »Novi časi« Vadim Zagladin. V polemiki s stališči italijanske partije je zapisal, da spada bratska pomoč afganistanskim bratom v okvir najčistejših tradicij mednarodnega delavskega gibanja.
Naslonjen pa pročelje Inturista pripravljam fotoaparat za običajno diapoziti-vo, ko istočasno iz torbe povlečem zadnje agencijske liste, ki jih še nisem pregledal. Tiskovna agencija TASS poroča iz Kabula o tiskovni konferenci preživelih afganistanskih hokejistov, ki naj bi jih teroristi napadli 24. aprila, ko so se vračali s turneje po Sovjetski zvezi. Po tolikih mesecih se je Kremelj spomnil na ta dogodek tik pred otvoritvijo iger. TASS piše dalje, da je bilo v avtobusu 22 igralcev in trije
potniki. Teroristi so dva takoj ubili, ostale pa pozaprli po barakah, češ da so se pregrešili zoper Caterjevo prepoved sodelo vanja na igrah. Ponoči se je trojici posre čilo zbežati in to so tudi edini preživeli Na ameriške imperialiste — zaključuje TASS — pada vsa odgovornost za krvo prelitje nedolžnih športnikov, katerih edi na krivda je bila le v tem, da se niso po korili Carterjevemu diktatu o bojkotu.
Ko ne bi bila vsa zadeva tragična, bi tako pisanje vzbudilo nasmeh. Kdo lahko še verjame tako očitno izkrivljenemu pj' sanju, razen sovjetskega državljana, ki nima nobene možnosti preverjanja?
(Dalje)
—o—
VELIK PRIMANJKLJAJ
V	TRGOVINSKI BILANCI
Po podatikh osrednjega statističnega tirada znaša primanjkljaj trgovinske bilance v letošnjem septembru 2425 milijard lir-Tolikšnega primanjkljaja trgovinska bilanca Italije še ni zabeležila v zadnjih letih. V razdobju od januarja do septembra je pri' manj kij aj trgovinske bilance s tujino dosegel vsoto 13 tisoč 612 milijard lir, kar pomeni, da se je v primerjavi z istim obdobjem lani primanjkljaj povečal skoraj za desetkrat.
1
C
n
Mihec moj, svet je vre taku narobe, de ne zastopem prov neč. Denmo reč naprednjaki in nazadnjaki. Nazadnjaki grejo naprej, naprednjaki pej nazaj. Zdej — kadu je naprednjak jn kadu nazadnjak?
Res je težko. Ti gvišno misleš tisto, ke je u Ameriki zmagau tisti Reagan, ke je republikanc. Jn tisti amerikanski republikanci so sami nazadnjaki, kapitalisti, imperjalisti j n tako. Ma znaš, skori ni blo mogoče drugače. Kej češ
—	tisti bogi Carter je biu preveč lolek za današnje cajte; sej so se vsi delali norca ž njega. Jn pole še brat se mu je nekej zamešau s tistem Gedafijem.
Ja, ja, tudi Amerikanci so zastopli, de za držat šteh sez moskovskimi gangsterji je treba anga kouboja.
Ma znaš kaku so pej Rusi komentirali, de je Carter zgebu pr volitvah? Zatu ke je biu pruti pomirjenji, zatu ke je delau za večjo mednarodno napetost, zatu ke je ukazau bojkotirat olimpjade u
Moskvi, j n ke je delau za inštalacjo a-tomskeh raket. Taku be zgledalo, de so Amerikanci volili za Reagana, zatu ke so na strani Rusov.
— Ma kej ni tisti Reagan prestaunik ka' pitalistov?
— Se zna, de je. Zatu je pej tista angleška Tačerca taku kontenta, ke je zmagan Reagan. Jn uana je pej kapo od ta nar-bol zagrizeneh angleškeh konservativcev, nazadnjakov, kolonialistov j n taku naprej.
— Zdej pej res ne znam, kadu je napreden jn kadu nazadnjak?
— Tu smo vre povedali od začetka. Ma če ne zastopeš, ti ni zamere. Te reči lahko zastope samo an nore. Vidi, denmo reč. tisto Perzijo al kakor se danes reče: Iran-Kej so tisti Komeini, tisti študenti, tisti islamci napredni ali nazadnjaški-Samo ano je gvišno, de so vsi prsmo-jeni. Ne be reku dvakrat de ne, de bojo tudi uani hmali začeli govort: ReZa Pahlevi, ritorna, tutto perdonato. ^
— Ma je res ku zakleto: kumej se rešes anga lumpa jn misleš, de pole bo bul-še. J n pride pej še slabše.
— E, dragi moj, jest se zmiram spominjarn ranega Švejka, ke je zmiram govoru, de nikoli ni taku slabo, de ne be lahko blo še slabše.
— Pej tisti Afganistanci? Kadu jeh zcisto pe? So jem pršli Rusi pomagat, de be sl organizirali srečno žiulenje. Uani se PeJ toučejo pruti. Jest ne znam, ki jernO-]0 pamet. Dosti od njeh pej rajše beži Če u Pakistan. Pravejo, de jeh je prbežul° vre an meljon jn pu.
— E, ma ti so vsi agenti imperjalizma, ke jeh plačava Amerika.
Ma strašno slabo jeh plačava, zatu
ke
so videt vsi razcapani jn lačni. Jn so uani naprednjaki al nazadnjaki?
— Sej smo od tega govorili vre skraja-stojmo mlatet zmiram ano.