^KOVNa konferenca OB ZAKLJUČNEM računu sozd iskra ljf Ocena prvega letošnjega trimesečja V sredo, 18. aprila, je bila tradicionalna tiskovna konferenca ob zaključnem računu SOZD Iskra, na kateri so predstavniki Iskre zbranim pred-stavnikom slovenskih in drugih jugoslovanskih sredstev množičnega obveščanja spregovorili o poslovanju Iskre v lanskem letu, ocenili poslovanje *škre v prvem četrtletju letošnjega leta in odgovarjali na vrsto vprašanj — nd vprašanja investicij do izvoza in problemov z domačimi reprodukcij-z ski«u materiali. Dio konferenco samo lahko zapiše- jevati strukturo proizvodnje ali pa iti ^ jc bila zelo živahna, razgibana poslovati z izgubo. Prevladalo je seve-"tišlieUmva’ vrstila so se tehtna m pre- da prilagajanje strukture proizvodnje ta $o ^ vprašanja novinarjev, na kate- novim razmeram, to pa je imelo za haiifi^rasevalci dobivali tudi jasne in pr‘«rane odgovore, predsednik KPO SOZD Iskra Boris V,Je najprej zbranim na kratko Poslovanje Iskre v lanskem Oceji nalcar je podal prav tako kratko Utes^JPoslovanja Iskre v prvih treh da L j1 letošnjega leta. Ugotovil je, dolarjev, oziroma za 14,6 % več kot v enakem obdobju leta 1983. Dinarska in devizna likvidnost otek uvoza "a in opreme. (njiijT tudi letos srečujemo z nadalj-tnet 7-a°strovanjem gospodarskih raz-Rtinu -L80 značilna po zamrznjenih v celem prvem tri-n«. eIu- V takšnih ooaoiih so bile tale _ takšnih pogojih so bile fOZD pred izbiro ah prilago- posledico tudi zaostganje v dinamiki proizvodnje. Tako je Iskra v prvem trimesečju letos izpolnila le 19,5 % letnega plana proizvodnje, oziroma znaša njen porast v primerjavi z letom 1983 11,4%. Dalje so lahko zaskrbljujoči tudi podatki o izvozu, saj je njegova dinamika v znatnem zaostajanju. Celoten izvoz v prvem kvartalu letos je bil izpolnjen le s 15,-2 % glede na letni program. Ugodnejši so le rezultati izvoza na Konvertibilno območje, kamor smo izvozili za 33,7 milijona dnevom borca - dnevom iskre ■skraši pogumno naprej! zac*nh seji odbora za proslavo dneva borca in Iskre so ugotovili, da j) tekajo priprave za našo vsakoletno tradicionalno proslavo po načrtu, ogovorili so se tudi za letošnje geslo proslave, ki naj bi bilo tako mobili-p °tško kot povezovalno in zato bo naša letošnja proslava, 4. julija, ekala v Zajčji Dobravi pod geslom „Iskraši pogumno naprejOb tem t se omenimo, da sta se krajevni skupnosti Novo Polje in Zadobrova-neberje, na katerih območju leži prizorišče letošnje Iskrine proslave, proslavo podpreti, zlasti še, ker sta prepričani, da bodo organi-toiji zagotovili vse potrebno, da bi krajani obeh skupnosti ne bili oško-ah nezadovoljni. Vseli 0t0V0 Pa teJ priložnosti ne bo nezanimivo, če objavimo seznam Ud l dnevov borca in Iskre ter slavnostnih govornikov, ki so se dežih in govorili na naših dosedanjih proslavah. Leto 1%7 1968 969 970 971 972 1973 974 975 976 1977 978 979 1980 1981 982 983 1984 Lokacija Žužemberk Semič Lokve Mostec Preddvor Horjul Lipica Celje Przan Šentjernej Nova Gorica Škofja Loka Zajčja Dobrava Žužemberk Kranj Semič Medvode Zajčja Dcbrava Organizator - DO samo ožji krog Kondenzatorji Avtoelek trika Iskra Commerce Elektromehanika Elektrozveze Široka potrošnja EMO Široka potrošnja Elementi Avtoelek trika Široka potrošnja Avtomatika Elementi Elektromehanika Kondenzatoiji Elektrooptika Iskra Commerce Slavnostni govornik Franc Leskovšek Luka Vladimir Logar Vladimir Logar Sergej Kraigher France Popit Marko Bulc Andrej Marinc Vinko Hafner Franc Šetinc Andrej Verbič Edvard Kardelj Milan Kučan Stane Dolanc Janez Zemljarič Marko Bulc Viktor Avbelj bilnega območja je bil uvoz še neko-hko nižji. Posebno problematičen pa je uvoz opreme, saj le-ta znaša samo 687.000 dolarjev, ali 2,5 % letnih potreb. Če upoštevamo še zaostanek uvoza opreme iz lanskega leta, potem stanje na tem področju lahko označimo za skrajno nezadovoljivo, saj bo že to dejstvo imelo hude posledice za vse naše prizadevanje, da bi zmanjšali tehnološko zaostajanje za tistimi deželami, kamor pretežno izvažamo, to pa so razvite zahodne dežele. Ob koncu je Lasič opozoril tudi na vprašanje kvdi te te domačega reprodukcijskega materiala, s katerim nadomeščamo uvožene surovine, pa tudi na nujen in potreben uvoz tistih surovin, ki jih pn nas ni, potrebne pa so za Iskrine izdelke, namenjene izvozu. Med vprašanji in odgovori nanje so prevladovala vprašanja povezovanja jugoslovanske elektronske industrije, vprašanja licenc, sovlaganj in participacij v proizvodnjo surovin (baker, • železo, aluminij), novih obrestnih mer, kreditov in seveda tudi vprašanje en, katerih administrativno določanje, zlasti za končne izdelke, najbolj prizadeva finaliste, ki naj bi tako svoje izdelke prodajali ceneje od cene vlože- nega materiala. Veliko je bilo govora tudi o razvojno-raziskovalnem delu, vpeljavi sodobne tehnologije v proizvodnjo, vendar pa stoje povsod iste ovire: administrativno omejevanje uvoza opreme, tiste opreme, ki bi omogočila nagel korak naprej tako v tehnološkem razvoju kot tudi konkurenčnosti Iskrinih izdelkov v areni svetovnega tržišča. D.Ž. Spodnji posnetek prikazuje serijo Iskrinih hišnih računalnikov z oznako HR 84, ki jih tržišče že težko pričakuje. Ves april poteka V' Celovcu predstavitev Ljubljane m kulturnem, gospodarskem in športnem področju V okviru teh predstavitev je sodelovala tudi Iskra na razstavi .frosti čas '84 ”,Iskrini ustvarjalci pa so oblikovali in postavili stojnico našega mesta na teh prireditvah. V okviru letne računalniške šole (udeležuje se je.230 delavcev s področja računalništva iz različnih delovnih organizacij) so predstavniki Iskre Delta v sredo, 18. 4. v Cankarjevem domu prikazali svojo novo programsko in aparaturno opremo. Gre za programsko opremo tako imenovane 4. generacije, ki premošča prepad med računalniki in uporabniki. Za nova programska orodja v Iskri Delta zatrjujejo, da po kakovosti ustrezajo opremi vodilnih svetovnih proizvajalcev, namreč omogočajo računalniku rešiti nek problem, ne da bi mu programer posebej povedal, kako naj ga reši. To pomeni, da lahko z računalnikom posluje tudi človek, ki ni posebej izurjen za programiranje. Prikazali so tudi svoj novi, povsem ; domači večuporabniški miniračunalniški sistem Delta 800 in večuporab-niški mikroračunalnik sistema Delta 400 B/M. ISKRIN IZVOZ IN UVOZ V PRVEM ČETRTLETJU Konvertibilni izvoz spet boljši od klirinškega Iskra je v letošnjem prvem četrtletju izvozila za dobrih 40 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilno tržišče za nekaj manj kot 34 milijonov dolarjev. V tem obdobju je uvozila za dobrih 18 milijonov dolarjev. Največji izvoznik je bila delovna organizacija Široka potrošnja, sledijo pa ji Center za elektrooptiko, Kibernetika, Avtoelektrika, IEZE m tako dalje. „Že sredi februarja smo v Iskri Commerce podrobno ocenili zunanje--trgovinske tokove v tem letu. Ugoto-vih smo, da Iskrina menjava s tujino ne poteka tako, kot smo jo začrtali. Te naše ocene so se zdaj, žal, v celoti uresničile: v prvih treh mesecih je Iskra izvozila za dobrih 40 milijonov dolarjev, kar je celo manj, kot v lanskih prvih treh mesecih1* poudarja direktor zunanje-trgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce Miloš Resnik. Nekoliko boljši je bil konvertibilni izvoz in je znašal 33,7 milijonov dolarjev. Ta vsota je za 15 % višja, kot v lanskem prvem četrtletju. Povsem drugače je z klirinškim izvozom. V tiste dežele SEV, ki še poslujejo na ta način, je Iskra izvozila v obdobju januar—marec le za 6,4 milijona dolarjev, to pa je za skoraj polovico manj, kot v lanskem primerjalnem obdobju. Lahko torej trdimo, da je prav zmanjšanje klirinškega izvoza vplivalo na to, da Iskra ni dosegla niti lanske izvozne številke, če seveda ne upoštevamo tečajnih razlik. Zanimiv je tudi podatek, daje tisti del konvertibilnega izvoza, ki ga trži Iskra Commerce, v primerjavi z lanskim letom porasel za več kot četrtino, točneje za 27 %. Izvozni položaj posameznih Iskrinih delovnih organizacij je zelo različen. Precej delovnih organizacij je v prvih treh mesecih izvozno manj kot v lanskem letu. Pri tem je bil spet slabši izvoz na kliring. na primer leta 1982 niso imeli skoraj nobenih problemov pri zagotavljanju financiranja proizvodnje za izvoz, zdaj pa nam poslovne banke dolgujejo vsak mesec ze za 500 do 700 milijonov dinarjev izvoznih posojil11. Prvo trimesečje se ni skoraj v ničemer razlikovalo tudi glede spoštovanja dogovorov s tujimi poslovnimi partnerji. Še vedno se dogaja, da tujim kupcem ne znamo povedati niti kdaj niti koliko niti kakšne kakovosti bo naročeno blago. Menda je v nekaterih Iskrinih delovnih organizacijah postala poslovna disciplina že tako kritična, da terja določene posege. Tudi uvoz je bil v letošnjih prvih treh mesecih nižji od lanskega, m to za petino. Končni podatki še niso znani, saj jih v Iskri Commerce te dni šele pričalcujejo od Narodne banke, toda ocena gotovo ne bo dosti drugačna; Iskra je skupno uvozila za 18,2 milijona dolaijev, od tega s konvertibilnega tržišča za 15,7 milijona dolarjev. V glavnem smo uvažali reprema-terial. Na opremo odpade le slabih 700.000 dolaijev, to pa je le 3 % letnega načrta uvoza investicijske opreme. V Iskri Commerce izražajo bojazen, da se bodo uvozni rezultati v mesecih april, maj, junij še poslabšali. Glavni vzrok je v tem, da v drugem četrtletju Iskra ne bo imela verjetno nobenih tujih blagovnih posojil in bo zatorej preskrbljenost proizvodnje v drugem četrtletju še slabša kot v prvem. Fakturirani izvoz Iskrinih delovnih organizacij v prvem četrtletju (v 000 ?) Delovna organizacija SKUPAJ KONVERTIBILNI IEZE 3.839 3.363 Široka potrošnja 8.740 8.254 Avtomatika 4.301 2.136 Avtoelektrika 3.509 3.434 Kondenzatorji 1.217 1.088 Zmaj 359 340 ISEZ 1.077 200 Elektrooptika 5.448 5.448 ERO 1.434 1.293 Kibernetika 5.928 4.612 Telematika 3.159 2.466 Iskra Delta Mikroelektronika 21 21 SKUPAJ 40.142 39.705 Seveda smo direktorja Resnika povprašali za vzroke izvoznih za ostankov. Takole je dejal: „Pokritost z naročili je letos približno takšna kot v enakem obdobju lani, čeprav je res, da so med posameznimi proizvodnimi programi precejšnje razlike. Menim, daje eden od osnovnih vzrokov ta, da se nam pogoji poslovanja iz dneva v dan spreminjajo in ta negotovost še kako vpliva na proizvodnjo jn trženje.-Rekel bi, da se moramo odločati iz dneva v dan, nikoli pa ne vemo, ali smo se tudi dolgoročno pravilno odločili. Res je tudi to, da imajo danes izvozniki v primeijavi s prejšnjimi leti, relativno gledano, nekoliko slabši položaj. Tako Miloša Resnika smo, seveda, zaprosili tudi za oceno izvoza v drugem četrtletju. Poudaril je, da kakšnih korenitih sprememb ne pričakuje, izrazil pa je upanje, da bo na bližnjih posvetovanjih tržnikov iz Iskre Commerce in proizvodnih omanizacij dorečena marsikatera stvar. Prvo takšno posvetovanje bo že prihodnji teden, namenjeno pa bo izključno izvozu Iskre v dežele razvitega zahoda. Sredi maja se bodo nato se šli tržniki na pogovore o izvozu v SEV, najverjetneje junija pa za izvoz v dežele v razvoju. ■ Lado Drobež Podaljšanje trženja števcev v Kolumbiji Na sejmu v Celovcu Nadaljevanje uspešnega razvoja Iskre Kibernetike je tesno povezano tudi z večjim in učinkovitejšim prodorom na trge držav v razvoju. Direktorja Peter Kobal in Emil Sekne sta se pred kratkim mudila v Kolumbiji, v katero že več let uspešno izvažamo števce. Namen njunega obiska v tej južnoameriški državi je bil nadaljevati pred dobrim letom začete aktivnosti za uspešnejši in trajnejši poslovni nastop na tem tržišču. Sklenjeni sporazum, po katerem bo v treh mesecih izdelana analiza o ekonomičnosti ustanovitve mešanega podjetja za proizvodnjo števcev v Kolumbiji, daje Iskri Kibernetiki prednost pri nadaljnjem trženju števcev. Iskra Kibernetika ima na osnovi dosedanjega uspešnega sodelovanja s Kolumbijo ugodne perspektive za povečanje izvoza in tako imenovane višje oblike sodelovanja. Vrednost letnega izvoza števcev v Kolumbijo znaša prek 1,5 milijona dolarjev. Tako kot ostale države v razvoju mora tudi Kolumbija zaradi pomanjkanja domačega kapitala razvijati svoje gopodarstvo s tujimi naložbami. Razvoj industrije zahteva tudi intenzivna vlaganja v elektrifikacijo (7 do 8% letno), zato se potrebe po števcih za merjenje električne energije naglo povečujejo in je števec na kolumbijskem trgu cenjen izdelek. Po oceni letno vgradijo okrog 300.000 števcev, pri čemer dobro polovico števcev dobavi Iskra Kibernetika. To je tudi ena od osnov za prihodnje skupno vlaganje. Ob sedanjem načinu trženja števcev v Kolumbiji (natečaji) in zaostrovanju konkurenčnega boja na svetovnem trgu si Iskra ustvarja trdnejše temelje za trajnejšo navzočnost na kolumbijskem tržišču. Ekondmsko-pravne, tržne in organizacijske vidike načrtovanega sovlaganja v mešano podjetje za proizvodnjo števcev že leto dni obravnava in proučuje posebna komisija za projekt števcev v Kolumbiji, ki jo vodi-direktor področja za proizvodnjo in tehnologijo Emil Sekne. V njej so tudi predstavniki Iskre Commerce. Sodelavci In-tertrada v kolumbijskem predstavništvu pa skrbijo za uspešno koordinacijo teh priprav kot tudi za trženje števcev. Med obiskom naših direktorjev v Kolumbiji je bil sklenjen sporazum med vladnim institutom za napredek industrije (E1FI), Finančno korporacijo industrije kave pokrajine Caldas (CFC) in Iskro o financiranju elaborata o ekonomičnosti vzpostavitve proizvodnje števcev v Kolumbiji. V dokumentu je treba opredeliti tržne, organizacijske, tehnološke, kadrovske in druge vidike, vezane na mešano podjetje. »Sporazumeli Smo se,« je dejal glavni direktor Peter Kobal po vrnitvi iz Kolumbije, »naj bi vzpostavitev mešanega podjetja potekala postopno. Začeli bi z zaključnimi kontrolno-umerje-valnimi aktivnostmi, kasneje bi uvajali montažo in izdelovanje določenih sestavnih delov za števce, za kar obstajajo tako materialna podlaga kot delovna sredstva. Analiza mora biti izdelana v treh mesecih, nakar jo bo ocenil mešani komite, ki bo tudi sprejel odločitev o ustanavljanju mešanega podjetja. Takrat bo stekel licitacijski postopek za pridobitev drugih sovlagateljev. Iskrin delež ne bo smel biti večji od 49 odstotkov skupneg kapitala.« Tudi v Iskri se bodo pospešeno nadaljevale potrebne aktivnosti. Konkretizirati bo treba poslovna načela prihodnjega sodelovanja s Kolumbijo. Opredeliti je treba pravno-statusna vprašanja in jih uskladiti z našo in kolumbijsko zakonodajo. Predvsem pa je treba vnaprej opredeliti tveganje, ki nujno spremlja takšne posle v zunanji trgovini. »O tem smo se in se bOmo še pogovarjali tako v Iskri Commerce kot v ostalih delovnih organizacijah Iskre,« je dejal P. Kobal, »ker gre za vzpostavljanje Iskrinega subjekta v tujini in ne le Kibernetskega. Zato bodo morali končno odločitev verificirati vsi ustrezni Iskrini organi ter poslovni svet, ki je zadolžen za spremljanje in upravljanje Iskrinih organizacij v tujini. Skupaj z Intertradom menimo, da so bile naloge doslej uspešno opravljene. Roki za nadaljevanje aktivnosti vlivajo optimizem, da bi zamisli o mešanem podjetju za proizvodnjo števcev v Kolumbiji lahko konkretizirali že prihodnje leto.« Alojz Boc se je predstavila tudi Iskra Na celovškem sejmu .JProsti čas ’84“ seje Iskra predstavila s tremi skupinami izdelkov -mikroelektronskimi elementi in njihovo uporabo, s prikazom delovanja Deltinega računalnika Partner ter telefonskimi aparati, Iskrascopom LCD in Isicomom. Iskrin Marketing žel pohvale za stojnico Ljubljane. „Blizu smo, spoznajmo se še bolj®je bil slogan Ljubljanski dnevi v Celovcu, dnevov, ki so plod dolgdet nega sodelovanja Ljubljane s prijateljskim Celovcem. Ljubljana se letos ISKRA-AVTOMATIKA Obisk francoskih študentov predstavlja v glavnem mestu Koroške z vrsto vrhunskih kulturnih ansamblov, umetnikov, s športniki in risarji, s filmom pa tudi z dosežki gospodarskih organizacij. Prav v okvim gospodarstva se je na sejmu „Prosti čas 84“ predstavila tudi Iskra. Cilj našega nastopa je bil predvsem ta, da obiskovalcem prikažemo Komisija za mednarodne stike pri Ekonomski fakulteti Boris Kidrič iz Ljubljane že nekaj let tesneje sodeluje s podobno komisijo na višji šoli L‘Ecole superieur de Commerce iz Reimsa. Sodelovanje poteka v obliki izmenjave praks in študentov ter z recipročnimi seminarji. Cilj teh seminarjev je podrobnejše spoznavanje obeh dežel z ekonomske, kulturne in politične strani. Letošnji seminar je bil organiziran’ v času od 7. do 14. aprila. V tem času ie 13 francoskih študentov obiskalo Ekonomsko fakulteto. Gospodarsko zbornico, Magistrat, Kulturni dom Ivana Cankarja itd. Med drugim so obiskali tudi več delovnih organizacij: Metalko, Ilirijo, Pivovarno Union in Iskro Avtomatiko. V prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo so se seznanili z organizacijo sestavljene organizacije in delovne organizacije Avtomatika, njeno tržno dejavnostjo v Jugoslaviji in izven nje ter prek diapozitivov ; z nosilnimi programi delovne organizacije. g ^ Med razgovorom v prostorih CSA. NAJLEPŠI SUVENIR IZ SARAJEVA Telefonski aparati so sami odprli vhodna vrata na ameriško tržišče Zimska olimpiada v Sarajevu je za nami. Potegnili sme-črto, sešteli vse dobro, odšteli slabo in ugotovili, da je bila vzlic začetnim dvomom zelo uspešna. V Iskri celotnega komercialnega učinka še nismo mogli izmeriti, ker bo viden šele čez čas in bo morda še raste!, seveda če ga bomo znali ohraniti, razvijati in morda tudi poglobiti. Lepo bi bilo, če nam bo tale »nesrečni primer« malce pripomogel — z reklamne plati, seveda. Oglejmo si ga! Ameriška televizijska družba ABC je sklenila s kranjsko Iskro—Telema-tiko pogodbo o najemu 475 telefonskih aparatov elektronske družine ETA 80 s tastaturo in nekaj sekretarskih garnitur. Vse te aparate je seveda družba rabila za komuniciranje na sarajevski miiiiiimiiiiii«iiii!imiiiii!imimiiiimi!iiniiiiiiiimiiimiimmmiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiimmiiiiiimmiiiiii OBVESTILO V sredo, 6. junija 1984 se bo ob 8. uri v prostorih poslovne stavbe SOZD ISKRA, Trg revolucije 3 pričelo Posvetovanje o elektronskih elementih v SOZD Iskra Na posvetovanju bo preko referatov, priložnostne razstave in posteijev predstavljen celoten proizvodni program elektromehanskih elementov. Vabimo vas, da se posvetovanja udeležite! SOZDISKRA imiiHiiimuimmmiimimimimmmimmimimimiimmiiiiimiiimimimimHimimmiiiiiiiimimiiiimimiiiiiimimimm zimski olimpiadi. Čeprav so ti aparati že nekaj časa v rabi, so bili v Sarajevu prvič priključeni na moderno digitalno avtomatsko telefonsko centralo (ni naša) in-priznati je treba, da smo pri nas že dosegli tako razvojno stopnjo v telekomunikacijah, hkrati pa so bili prijetno presenečeni tudi glede vrhunske oblike aparatov. Izrekli so precej pohval, kar so naši predstavniki vzeli bolj kot vkljud-nostno frazo, upoštevajoč dejstvo, da Iskra doslej še ni prodrla na ameriško tržišče zapremo za telefonijo, čeprav se že nekaj let trudi in se pripravlja na atest za družino telefonskih aparatov ETA 80 pri ameriški poštni administraciji FCC. Nemalo pa so bili pri nas presenečeni, ko so prešteli vrnjene telefonske aparate. Manjkali so kar 103 (od 475). Kratka telefonada čez lužo je odkrila to skrivnost. Američani so jih vzeli s seboj v ZDA s preprosto pripombo, da so to za nje najlepši suvenirji iz Sarajeva. Seveda bodo manjkajoče aparate plačali, Iskri pa so na najbolj nenavaden način nekoliko odprli izvozna vrata na tehnično najbolj zahtevno tržišče na svetu. Če bo tudi atest uspel lahko upamo, da ne bo ostalo samo pri suve-nirjih. Marjan Kralj llMEiei Del naše stojnice na sejmu v Celovcu. tri področja, tri Iskrine usmeritve mikroelektroniko, računalništvo in pa ' Dori to, da smo v Evropi znani kot dobri oblikovalci: v Celovcu smo namreč redstavili tudi Iskrascop LCD, za aterega smo pred nedavnim dobili v Delavcev v dejavnosti Iskre Commerce S' S P. dobj Pref D '98: Vsal le bi >iloI cev- Sf b »ja .ieni 8ani marketinški sej®^j| dob- Hanovru priznanje za dobro obliko Mndustne Die gute lndustneform. Ljubljana seje na sejmu predstavila skupnem prostoru. Na pobudo ne bi upali tako hvaliti, če ne bUjL ni predstavniki Celovca in Ljuh1^ soglasno z naj višjimi pohvalami 1j'bj titkami ocenjevali stojnico Ljubljane. Za mnenje smo zap*^ < tudi podpredsednika Izvršnega "j na oblikovalcev Iskrinega Marketinga je celotno stojnico krasila panorama Ljubljane v značilnih barvah sloven- ,, . 'a P ketinga. Pod panoramo Ljubi) an^ skega glavnega mesta - zeleni in beli. Mestna skupščina Ljubljane je tudi izvedbo stojnice zaupala Iskrim sejemski službi v Marketingu in gotovo ne je uspelo predstaviti enoten haL, bo odveč, če zapišemo, da je Iskra ‘obira tudi tokrat dobila številna priznanja prav na račun oblikovnosti in namembnosti stojnice. Stojnica je delo Marka Deva, Zvoneta Zupaneka in Slavice Vokal. različnih dejavnosti - od proizv°:sjj in inštitutov do Univerze. Od 8 ^ teljev smo za našo stojnico doba*1;, lepše čestitke^ poudarjajo pa tud^j, takšne še nismo imeli v zadnjih j, desetletjih, odkar Jugoslavija, vsem pa Slovenija, sodeluje na s6) v Celovcu". Drobež^1 »jo' | B I i » ■4 1 -d S Potrebe po sodelavcih Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ureja Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 213-213, int.: 25-25. Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovno. temeljno organizacijo. Na tem naslovu prejmete tudi natančnejše informacije o pr°sl delih in nalogah. ISKRA COMMERCE TOZD ZUNANJI TRG 1. Korespondent Pogoji: administrat. tehnik, zaželeno znanje nemškega jezika, 2 mes. poskusno delo, 6 mesecev delovnih izkušenj 2. Vodja izvoznega sektorja Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, izpolnjeni pogoji za ZT registracijo pri G Z za opravljanje ZT poslov, aktivno znanje francoskega jezika, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošlji' 8 dneh na naslov Iskra Commerce Kadrovski sektor, Topniška 58 Ljubljana. ISKRA—Industrija širokopotrošnih izdelkov Titov trg 3/a Izvršilni odbor DS Delovne skupnosti skupnih služb. objavlja Od, $Sr»Cana se^a sveta P° telefonu. nja ^ j D kot skupni organ upravlja- jj iianjz''uVcey združenih temeljnih or 5 Uiti DSSS je v mandatnem ob-1984 obravnaval nasled- tiatiko: poročilo o kakovosti naših izdelkov. Obravnaval je tudi problematiko, Vezano na pripravo planov DO, tako letnih, srednjeročnega in dolgoročnega plana DO. Zaradi daljšega usklajevanja nekaterih planskih postavk je bil plan za 1982 sprejet v mesecu aprilu 1982, medtem ko sta bila plana za DO 1983 in 1984 sprejeta v začetku leta. Ob danem soglasju delavcev temeljnih organizacij je DS sprejel investicijske programe: rekonstrukcija tovarne kovinskih magnetov, proizvodnja večslojnih kondenzatorjev — multi laver, razširitev in modernizacija proizvodnje TOZD Feriti, proizvodnja hibridnih vezij I. faza, modernizacija in razširitev polprevodnikov, uvajanje poskusne proizvodnje magnetnih sklopov, razširitev in modernizacija proizvod- Drogin Našič Kohne, tajnica samoupravnih organov, Majda Deržaj, do-Predsednica DS in Drago Plaper, novi predsednik DS DO IEZE. sklepih v zvezi s tem, ter ga seznanimo s 'potekom postopka usklajevanja SSA. Na seji dne 18. 1. 1983 je sprejel rokovnik samoupravne obravnave in sprejema sprememb in dopolnitev SaS o združitvi v DO, SaS o skupnih osnovah in merilih delitve sredstev za OD in skupno porabo in SaS o skupnih osnovah razporejanja čistega dohodka v DO, da je do 27. 4. 1984 potrebno oblikovati osnutke SaS, medtem ko je datum za izvedbo referenduma predviden za dne 10. 7. 1984. Za koordiniranje, usmerjanje, usklajevanje in spremljanje aktivnosti je DS imenoval komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki temeljnih organizacij in DSSS. Imenovan je bil v.d. vodja DSSS, predsednik in člani KPO DO ter glede na to, da bo predsednik KPO DO lahko začel izvrševati funkcijo šele s 1. 9. 1984 imenovali tov. Ludvika Simoniča za predsednika KPO. V tem mandatnem obdobju je DS ob danem soglasju in s stališči DS TOZD sprejel naslednje SSA DO: — SaS o organiziranju in delu finančne službe — spremembe in dopolnitve pravilnika o izobraževanju — dopolnitev metodologije planiranja, metodologije SMD med delavci združenih TOZD in DSSS in sprejel ugotovitvene sklepe o sprejemu: SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD SOZD ISKRA, o spremembah in dopolnitvah SaS o ustanovitvi interne banke Iskra, SaS o medsebojni delitvi soustanoviteljskih pravic in obveznosti, ki jih ima udeleženka Iskra Industrija Široko potroš-nih izdelkov..., aneksa k SaS o namenskem združevanju in vlaganju sredstev v projekt MI, SaS o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij ter predstavitev v inozemstvu, SaS o vračanju deviznih anuitet iz kredita, ki ga najema Iskra IKM, Posl kontinuirano spremljal rezultate tinui "j3 TOZD — DO IEZE, kon-sPremljaI izvajanje akcij-tea|j Prpgrama ter sprejel ukrepe za p0, aci 1° postavljenih nalog, posebno b^Hostje DS posvetil izvozni pro-,v a'-k. in ukrepom za povečanje i^, a- Z namenom, da bi povečali 'Hter n° Usmeritev je bila tudi določena P°ročV^ev'zna stimulacija. Hkrati s 1,10 poslovanju je DS obravnaval i ” ~,f. ' - ;.:7 Novim članom DS DO IEZE je čestital tudi Ludvik Simonič, v.d. predsednika KPO DO IEZE. rezultatih DO je govoril nje Keramike — I. faza. Obravnaval je predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, da pregledamo potek aktivnosti v zvezi z uresničevanjem določil zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu in storimo vse potrebno, da SSA uskladimo z navedenim zakonom in do 20. L 1984 obvestimo družbenega pravobranilca samoupravljanja o StiNl)lKAT ŠIROKE POTROŠNJE ^udi letos stiki ? zamejskimi Slovenci * števerjana Sodelovanje sindikata Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč s člani kulturnega društva »Briški grič« iz zamejskega Števerjana je lani že preraslo tovarniške okvire; največje prireditve, ki jo to društvo prireja vsako leto v Počastitev 1. maja — spominskega pohoda na poti dveh spomenikov NOB — je lani udeležilo večje število Iskrašev iz domala vseh temeljnih organizacij Široke potrošnje. ^al so •tošnjega leta, ko pa se bo sodelo- d0 |e‘| 'j1 potem stiki nekako zamrli vse cege- kot vse kaže, zopet obnovilo in :s|ed Poglobilo. Kakšni bodo stiki v na-It^L lla mesecih, je v tem trenutku še zae " naPovedovati,vendarpa je skoraj tlel’ ■ov?’ d3 bodo temeljili na kultur-| ’n športnem področju. Nsv ^ Pa vseeno lahko že z goto-,tia|n)0 napovemo: letošnjega tradicio-jkov Pohoda na poti dveh spomeni-iv^i . OB (eden je na italijanski strani v v v 1 ^teverjan, drugi pa na slovenski, nei.aas'Oojače) se bo udeležilo tudi nje ^ aesetin Iskrašev iz Široke potroš- ižatQCtasnji pohod pripravljajo organi-Hvei 1’ v nedeljo, 6. maja, in sicer na mzlično dolgih progah — krajša bo merila 10 kilometrov (okvirni čas pohoda 2 uri), daljša pa še enkrat več, 20 kilometrov (predviden čas pohoda 4 ure). Pričetek pohoda bo, kot vsako leto ob 9.30 zjutraj, po povratku na štartno mesto (pri spomeniku NOB v Števerjanu) pa bo na vrsti podelitev kolajn, kosilo in ob 16. uri popoldne kulturni program ter v zaključku ples za vse udeležence (igral bo ansambel »Modrina«), Udeležba na pohodu bo za zamejske Slovence, ki se prostovoljno in z velikimi napori in odrekanji trudijo ohraniti slovenski živelj na ozemlju, ki ga od matičnega ločujejo številne prepreke, vsekakor pomembna spodbuda. SF SaS o kadrovski politiki v SOZD Iskra in SaS o SLO in DS v SOZD Iskra. Neizvršen je sklep DS DO, ki določa, da je do konca L trimesečja 1984 potrebno pripraviti nov osnutek SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS in TOZD. Naštete so le večje in pomembnejše odločitve, medtem ko so delegati obravnavali in odločali še o drugih za-, devah. Poročilo o izidu volitev delegatov TOZD in DSSS v samoupravnih organih DO in izidu volitev delegatov DO v samoupravnih organih SOZD Iskra je podal predsednik volilne komisije DO Rade Zekovič. Na podlagi poročila in dela verifikacijske komisije je DS potrdil mandat novoizvoljenim delegatom DS DO: Slavica Knez — TOZD Elektroliti Srečko Pust — TOZD Elektroliti Žarko Kranjc — TOZD Feriti Igor Plestenjak — TOZD Feriti Jože Šuster — TOZD Feriti Miha Recelj — TOZD Hipot Jože Pucelj — TOZD Hipot Stane Rostohar — TOZD Hipot Franc Žičkar — TOZD Hipot Ivan Metelko — TOZD IE Franc Glinšek — TOZD IE Jadran Fabjan — TOZD Keramika Jernej Kirbiš — TOZD Keramika Boris Jordan — TOZD Keramika Alojz Pajk — TOZD KEKO Roman Pajk — TOZD KEKO Feliks Ogrinec — TOZD Magneti Uroš Vrhunec — TOZD Magneti Matjaž Peklenk — TOZD Naprave in orodja Marjan Trtnik — TOZD Naprave in orodja Radovan Bostič — TOZD Polprevodniki Stane Hernaus — TOZD Polprevodniki Vera Naraglav — TOZD Polprevodniki Delegati DS DO IEZE. Mili Hacin — TOZD Polprevodniki Franc Narobe — TOZD SEM Dimitrij Časovič — TOZD SEM Darko Bambič — TOZD Upori Slavko Franko — TOZD Upori Drago Plaper — TOZD Upori Darja Uvodič -r- DSSS Marija Velkavrh — DSSS S potrditvijo mandata novoizvoljenim delegatom v DS DO je dosedanjim delegatom prenehal mandat. Odločanje o naslednjih točkah dnevnega reda so prevzeli novoizvoljeni delegati. Nato je bil imenovan novi predsednik Delavskega sveta DO Drago Plaper, za namestnika predsednika pa Alojz Pajk in Žarko Kranjc. Delavski svet je nato imenoval odbor za gospodarjenje DO v sestavi: Franc Sunta — TOZD Elektroliti Breda Miklavčič — TOZD Feriti Jože Pirkovič — TOZD Hipot Ivanka Glinšek — TOZD Industrijska elektronika Vid Petek r- TOZD KEKO Majda Kolenc — TOZD Keramika Leopold Vukšinič — TOZD Magneti Marjan Trtnik — TOZD Naprave in orodja Olga Malgaj — TOZD Polprevodniki Franc Jarc — TOZD SEM Marinka Unetič — TOZD Upori Zlatko Kumše — DSSS Sprejet je bil okvirni program dela delavskega sveta v letu 1984, v soglasju s stališči delavskih svetov TOZD pa je sprejel poročilo o poslovanju v letu 1983. Poročilo o poslovanju v v prejšnjem letu in informacijo o poslovanju v prvem trimesečju je podal Ivan Gerič, poročilo o kakovosti v letu 1983 Zoltan Zemljič, ki je v naslednji točki spregovoril še o Samoupravnem sporazumu o zagotavljanju kakovosti elektronskih elementov po sistemu IS 9000. Predlog sprememb investicijskega programa — Modernizacija in razširitev proizvodnje polprevodnikov je podal Zlatko Kumše, informacijo o poteku dokončnega usklajevanja ŠMD za leto 1984 pa Miodrag Staparski. Igor Plestenjak je podal poročilo o poteku del na pripravi osnutkov: SaS o združitvi v DO, SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in SaS o skupnih osnovah razporejanja čistega dohodka v DO, informacijo o poteku del na pripravi osnutka SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih temeljnih organizacij in DSSS pa Janko Nolda. Delavskemu svetu sta poročali še Dragica Našič — Kohne — ugotovitveni sklep do predloga refinanciranja glavnice za leto 1983 za de- vizne kredite oz. kredite z garancijo banke, predlog so sprejele vse temeljne organizacije DO Iskra IEZE in svet DO Mikroelektronika v ustanavljanju; Ksenija Mirtič pa je podala informacijo o podpisu SaS o združevanju dela in sredstev za skupni izvoz in določitvi družbeno priznanih reprodukcijskih potreb posamezne udeleženke. Med aktualnimi informacijami, ki so jih poročevalci podali delavskemu svetu, je tudi poročilo, ki ga je podal vodja sektorja za plan in analize Ivan Gerič — o poslovanju v DO IEZE v prvem četrtletju letošnjega leta: V prvih treh mesecih letošnjega leta smo v IEZE dosegli ugodne uspehe pri proizvodnji. Dosegli smo 28 % letnega plana, 17 % smo nad dinamičnim planom in 41% več smo proizvedli, kot v letu 1983. Rezultat je ugoden, posebno če vemo, da je v naših elementih velik delež uvoženega materiala, ki ga je zaradi znanih težav z nabavljanjem deviznih sredstev in prilivov težko nabaviti ob pravem času. Rezultat pa ni enak pri vseh temeljnih organizacijah. Pri doseganju letnega plana je najnižje doseganje deleža 18%, najvišje pa 39%. Pri dinamičnem planu je najnižje doseganje 83 %, najvišje pa beleži indeks 213. V primerjavi z lanskim letom pa je najnižji indeks 107, najvišji pa 216. Med temeljnimi organizacijami, ki dosegajo najslabše rezultate sta najnižje Keramika, za njo pa Industrijska elektronika. Po še nedokončnih podatkih smo v prvem četrtletju letos izvozili za 4.035.000 dolarjev, kar je 22% doseganje letnega plana izvoza. To je hkrati v dolarjih po preračunanem deviznem ZIS — ovem tečaju preračunano za 8% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Tako doseganje izvoza je uspeh, če vemo, da je zaradi spremenjenih pogojev na trgu pri nekaterih TOZD prišlo tudi do dvomesečnega izpada izvoza že v prvem četrtletju. Ugodnejši rezultat je dosežen pri prodaji na domačem trgu, kjer smo dosegli 29 % letnega plana, indeks v primerjavi s preteklim letom pa je 168. Najslabše rezultate z 20% oz. 21% doseganje letnega plana imajo iste TOZD, ki tudi sicer dosegajo najnižjo proizvodnjo, najvišje povečanje v primerjavi z lanskim letom pa beležijo TOZD Hipot, ELKO, Polprevodniki in SEM. Uvozili smo za 1.878,000 dolarjev repromateriala. S tem smo dosegli 25 % letnega plana uvoza in 74 % dinamičnega plana uvoza za prvo četrtletje, v znesku pa ni upoštevano skupno 350.000 dolarjev uvoza pri kooperacijah za dopolnilni program. MIK TOZD TGA, RETEČE Družbeno-politične organizacije o vzrokih za izgubo V četrtek, 12. aprila, so predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodilne strukture temeljne organizacije Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč za skupno mizo prečesali vzroke za lanskih 94 milijonov dinarjev izgube. Podlaga za razpravo je bila analiza vzrokov, ki so do tega rezultata pripeljali, razprava pa naj bi pokazala, če je na tej osnovi možno izdelati kakovosten sanacijski načrt. Vzrokov za dobrih 9U milijonov dinarjev primanjkljaja v lanskem letu je več. Najpomembnejše so nedvomno cene, kjer je razkorak med administrativno zadrževanimi pri končnih izdelkih in cenami vhodnih reprodukcijskih materialov presegel vse razumne meje. Zgovoren je podatek, da predstavlja vrednost surovin, repromateriala, energije, transporta itd. (leta 1983) kar 83 % celotnega prihodka. Ti stroški so pri skorajda enakem obsegu proizvodnje in programu v lanskem letu narasli kar za 62 % v primerjavi z letom 1982, cene končnih izdelkov pa sp se v istem obdobju povečale le za borih 7,2%; Tu skoraj ni več kaj dodati, saj je na dlani, da o kakršnikoli dohodkovni povezanosti v reproverigi sploh ni mogoče govoriti in da bo tudi pot iz sedanjega položaja — pridobljenemu so Seveda nihče ne bo hotel odreči —- zelo naporna. Izdelki iz Reteč so izvozno zanimivi in zato ne preseneča, da je bilo lani namenjenih za tuje kupce kar 40% proizvodnih kapacitet, izvpz pa je v celot-(Nadaljevanje na 4. strani) TOVARNA DELOVNIH SREDSTEV Nov uspeh Nekaj številk nazaj smo v našem glasilu predstavili dejavnosti tovarne delovnih sredstev, temeljne organizacije novogoriške Iskre Avtoelektrike, danes pa bomo spregovorili o pomembnem uspehu, ki so ga strokovnjaki te TOZD dosegli pred kratkim. Odveč je poudarjati, kaj ta nov uspeh pomem za tovarno delovnih sredstev in za Avtoelektriko. Ne le prihranek na devizah in času, pač pa tudi potrditev sposobnosti, da je moč razviti tudi najzahtevnejše tehnološke postopke z domačim znanjem. V tem primem pa pomeni ta dosežek tudi dodatno ppovečanje fleksibilnosti proizvodnega procesa altematorjev. Tudi sam proces navijanja statorjev je poenostavljen. Naloga delavca ob stroju je le vpetje in izpetje statorske-ga paketa, navijanje žice pa opravi Navijalna glava s tremi statorskimi paketi. Za kaj gre? Ta temeljna organizacija se je začela v preteklem obdobju ukvarjati z razvijanjem in izdelavo zahtevnejših strojev in naprav. Plod tega in eden vidnejših uspehov je tudi navijalna glava za avtomatsko navijanje trofaznih statorskih navitij za al-ternatorje iz družine AAK moči 500 vatov. Zaradi povečanih potreb po tovrstnih alternatorjih (za osebna vozila), so se v tovarni delovnih sredstev dogovorili s tovarno generatorjev in elektronike, kjer poteka proizvodnja altematorjev, da doma razvijejo in izdelajo omenjeno navijalno glavo. Doslej so bili namreč glede navijanja statorskih navitij vezani izključno na uvožena orodja in stroje. To pa je bilo seveda pogojeno z vdikim odlivom deviznih sredstev in s časom dobave. stroj (navijalna glava). Navijalna glava je najvitalnejši in najzahtevnejši del stroja, kar pa je še posebej pomembno — pri njem izdelavi niso potrebovali nikakršnih uvoženih delov. Zahtevnost izdelave je terjala veliko znanja in časa, tako pri snovanju kot pri izdelavi in predstavlja eno najzahtevnejših nalog v zadnjem času. Ob tej priložnosti moramo vsekakor omeniti tudi že večletno izdelavo orodij za štancanje statorskih in rotor-skih listov. V tej TOZD pa so. pred kratkim izdelali kombinirano orodje za štancanje statorskih listov za alter-nator AAG in rotorskih listov za zaganjalnik AZE, seveda istočasno. Tudi toje lep delovni uspeh. Marko Rakušček Program za rezervacijo sedežev v vlakih S programom za rezervacije, ki smo ga razvili, lahko z računalniškim sistemom, fezerviramo spalnike, sedeže, oddelke in posamezne vagone. Razvit je bil v Iskri Avtomatiki, TOZD Sistemi in omogoča izvrševanje rezervacij v vseh vrstah vlakov Železniškega gospodarstva Ljubljana. Iniciativo za prenos vseh vrst rezervacij na računalniški sistem je dal TTG Železniškega gospodarstva Ljubljana ob predstavitvi programa zaprodajo železniških vozovnic. Oba programa, tako program za pro- _ dajo železniških vozovnic kot program za vse rezervacije v vlakih bosta tvorila zaključeno enoto. Sedanja rezervacijska bloka za vnaprej, spalniki 60 dni, sedeži 30 dni, je mogoče razširiti na termin, ki bi ga zahtevali spremenjeni pogoji. Vlake za katere so možne rezervacije, smo razdelilili v štiri skupine. To so spalniki, zeleni, poslovni in brzi vlaki. V zadnjih treh lahko rezerviramo posamezni sedež, oddelek oziroma ves vagon. Program deli rezervacije na prostore za kadilce in nekadilce, seveda v D PO o vzrokih obeh razredih, po želji uporabnik3 P [ voza. jj) Upoštevane so vse razlike redov posameznih vlakov, to so ter in dnevi obratovanja: . — vlaki, ki vozijo stalno, celo vse dni v tednu in na praznike, ^ — vlaki, ki vozijo celo leto na d ^ čen dan, ali določene dneve v te“nvse — vlaki, ki vozijo fakultativno dni v tednu in na praznik, ^ — vlaki, ki vozijo fakulativno na ločen dan ali dneve v tednu. . |j i Prav tako so obdelani tudi v*3 |’t(, I imajo v osnovnem koledarskem 1 ,i med 29. 5. 83 in 2. 6. 84 določen m M obra'l za izgubo (Nadaljevanje s 3. strani) nem prihodku predstavljal 30 %. Tolikšen delež izvoza pa seveda — glede na praviloma nizke izvozne cene — zahteva ustrezen delež pokritja stroškov z izdelki na domačem trgu. Te cene pa so bile zamrznjene in zato pokrivanja stroškov proizvodnje za izvoz ni bilo. Temeljna organizacija se že vrsto let bori z izredno hudimi finančnimi težavami. Na dnevnem redu so skoraj nepremostljive težave z ohranjanjem likvidnosti, delež lastnih sredstev, potrebnih za poslovanje, je nizek (decembra 1983 samo še 17 %); TOZD pokriva s trajnimi in dolgoročnimi viri komaj polovico dolgoročno vezanih poslovnih sredstev; rast poslovnih sredstev zaostaja za rastjo obsega poslovanja. Vse to je narekovalo nujnost najemanja dragihkra.tkoročnih kreditov, ki so »pripomogli«, da so morali lani samo za obresti odriniti več kot polovico ustvarjenega dohodka. Obresti pa zaradi spremenjenih stopenj tudi sicer izredno naraščajo. Medtem, ko so leta 1980 za plačilo obresti namenili 12% dohodka, so ga lani že več kot polovico. Poleg finančne pa v Tovarni gospodinjskih aparatov ugotavljajo tudi kadrovsko problematiko. Izobrazbena struktura, kot je ugotovljeno v analizi, sicer ni sporna, vendar dejanska izobrazba pogosto ni zahtevane smeri. Eden izmed resnih zadržkov za bolj uspešno gospodarjenje je tudi fluktua-cija kadrov, saj je zaradi specifičnih zahtev proizvodnje, ki predvideva zaposlitev pretežno delavcev brez kvalifikacije, delo v Retečah pogosto le začasna rešitev. Večje število delavcev je namreč prispelo na delo v Tovarno gospodinjskih aparatov iz oddaljenejših krajev Slovenije in iz drugih republik . Ko se pokaže možnost zaposlitve blizu domačega kraja, z delom v Retečah prenehajo. Na sestanku, s katerega poročamo, je bila zato vnovično izražena zahteva, da je treba v bodoče poskrbeti za ustreznejšo socialno varnost delavcev in pri zaposlovanju predvideti tudi reševanje stanovanjskega problema itd. Sicer pa je bila med pregledovanjem kadrovske problematike izpo- stavljena velika rezerva: odnos do dela, delovna disciplina. Eno izmed temeljnih vprašanj pri zagotavljanju tekoče proizvodnje (ki je tudi najcenejša) je seveda oskrbljenost proizvodnje z ustreznimi materiali. Tu, so ugotavljali v Retečah, je stanje zaskrbljujoče. Vsem pogodbam in sporazumom z dobavitelji navkljub so uspeli pridobiti le 70% potrebnih količin materialov. To je pomenilo, da so bili prisiljeni manjkajoče nabavljati pri posrednikih, trgovinah na drobno — to pa je seveda pomenilo — po še višjih cenah. Hkrati se je povečeval izmet, ker so bili prenekaterikrat prisiljeni vgrajevati material neustrezne kvalitete. Da je bila prekinitev tekoče serije na tem ali onem traku vsakdanji pojav, pa seveda ni potrebno posebej zapisovati. Delegati samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodilni delavci temeljne organizacije pa so na skupnem sestanku ocenjevali tudi lastne slabosti, ki so botrovale rezultatu. V ospredje so postavili pomanjkljivosti pri proizvodnem programu, pri samoupravnem dogovarjanju s kupci in dobavitelji, ohlapnosti pri izvajanju sprejetih organizacijskih predpisov, pri skrbi za kvaliteto izdelkov v vseh fazah proizvodnje. Našteli so tudi slabosti pri defu posameznih služb (sektorjev) in posebej obravnavali problematiko obrata v Azanji. Za slednjega namreč še vedno velja, da predstavlja zgolj enega od stroškov pri poslovanju. Investicija še vedno ni v celoti zaključena, zato skoraj vse polizdelke še vedno izdelujejo v matični tovarni v Retečah, to pa močno povečuj e proizvodne in transportne . stroške. Proizvodnja v tem obratu tudi — kljub predvidevanju v investicijskem načrtu — ni pokrita z obratnimi sredstvi. Ugotavljajo pa tudi, da bi bilo delo obrata lahko boljše, če bi se za to bolj zavzeli v matični tovarni. datum rednega ali fakultativnega - £|)( tovanja in vlaki, ki v sezoni spren1 | namembno postajo. tj Program temelji na sestavi vlako • l se dnevno spreminja in omogoča d° janje vlakov — številka vlaka, vaS°noZ. — številka vagona ali oddelka 7" naka namembnosti, za rezervacij^.. ■ ■ - -miti11 Prav tako je mogoče spre vmesne, odhodne in namembne P°s je. Lahko jih dodajamo, ali črtam0 Oddelki oz. sedeži v vlakih so p° membnosti razdeljeni v pet skupin^ — na prostore, ki jih rezervira v Ljubljana, za kadilce in nekadik-obeh razredih, ■-htf —- kontingent so vsi prostori, ki Jin ^ rezervira ŽG Ljubljana, vendar s° razdeljeni na kadilce in neka obveh razredov, :i> y rezervacije od — do vmesne postaie\, imajo odhodno vmesno postajo v U ^ Ijani so tretja skupina, razdeljen6 kadilce in nekadilce obeh razred°v’ — rezervacija od — do vmesne V staje in ponovno od — do vmesne staje je prav tako možna za kaddc nekadilce v obeh razredih, (nPr,."'0(| horje« od Ljubljane do Celja in Celja do Pragerskega) za kar pa pogoj terminalska mreža, . r — odelek za službene potrebe Je načen posebej kot nezasedljiv. } Z vsemi temi oznakami oZ,r° , opredeljeno namembnostjo Prost°rre. vlaku, lahko hitro in enostavno SP . menimo mesta iz kontingenta v reZC? vacijska in obratno, preprosto P0^ čarno ali zmanjšamo število rezerva^ Na enak način lahko poveč----cfe prostorov za rezervacije od — ^ -do viti; snih postaj in seveda sedaj za to prostore spremenimo v kontingpn1-Z manjšo spremembo vhodnih P,: ClJsM datkov je mogoče narediti rezerva0-; j sistem, ki je povsem odprt in omogoC Jezef terminalski mreži povsem proste ■ - ^ vacije do končne postaje in nost zasedbe prostora v primeru de rezervacij. , , P V zaključku razprave p vzrokih za lanski negativni rezultat so sprejeli tudi. sklep, da mora biti sanacijski program izdelan nepreklicno do konca aprila, vsebovati pa mora seznam vzrokov za nastalo izgubo, načrt kritja izgube, pa tudi načrt modernizacije, rekonstrukcije in razširitve zmogljivosti, zagotavljanja obratnih sredstev in celovit seznam ukrepov za gospodarno posiova- nje- Stane Fleischman Poleg vseh navedenih podatkov-jih zajema program za rezervacij dodan še podatek o tipu vagonov- vagona določata razpored sedežev , oddelkov v vagonu. Skupaj z °PlS oddelkov po namembnosti nam tip I loči število sedežev v vagonu po | J I dih, za kadilce in nekadilce. za 60 dni vnaprej. Marko JurSe in igjrjS' 1 V spalnikih lahko rezerviramo 1 ^ če, ali kabino v treh različnih razfe Strah pred rastjo cen v proizvodnji in v potrošnji UVOD V zadnjem času smo soočeni s pravo cenovno »mrzlico« v končni porabi in s cenovnimi »stresi« v reprodukcijski porabi. S prvo se vsakodnevno soočamo kot porabniki, ko »begamo« od trgovine do trgovine in pokupimo praktično vse, kar je trenutno razpoložljivo na policah trgovin, ali že tudi pri proizvajalcih. Tega izdelka največkrat v normalnih tržno-cenovnih razmerah ne bi kupili. »Strese« prav tako doživljamo posamično ali kolektivno v svojih delovnih okoljih,saj so cene z decembrsko zamrznitvijo obmirovale le v končni porabi (realizacija prek trgovine), nikakor pa tega ne moremo zagotoviti v reprodukcijski in investicijski porabi. Tukaj je kljub »zamrznitvi« opazna rast cen, ki se izraža skozi: spremembe nazivov izdelkov, navideznih sprememb karakteristik dobavljenih izdelkov, dodatne navidezne storitve, pre-struktuiranje proizvodnega programa; in kar je najbolj nevarno, zaradi slabitve zaupanja v samoupravne odnose, je navidezno — papirnato samoupravno združevanje dela in sredstev: za razvoj za skupni izvoz, za proizvodnjo skup- nega izdelka, ali celo kar dodatna cena zaradi SaS. Je pa še vrsta drugih načinov samo, da se doseže višja cena surovine, ali repromateriala. Tako vidimo, da spet glavno težo »zamrznitve« nosijo proizvajalci izdelkov za končno porabo, saj imajo z ene strani resnično »zamrznjene« cene (so celo primeri začasnega vračanja — legalno doseženih cen v skladu z vsemi veljavnimi predpisi — na stare cene) z druge strani pa s »preplačevanjem« vrednosti surovin in repromateriala skrbijo, da se proizvodni trakovi ne ustvarijo. V takih objektivno ekonomskih in delovno samoupravnih razmerah, ko se isti občani dopoldne nahajamo kot blagovni proizvajalci v precepu »preplače-vanja« vhodnih gradiv zaradi zagotovitve »normalne« proizvodnje ob zamrznjenih cenah lastnih končnih izdelkov ter komaj čakamo njihove »odmrznitve« in popoldne jadikujemo nad »draginjo« ni čudno, da nas je vseh skupaj, od zvezne do republiških in pokrajinskih vlad do proizvajalcev in potrošnikov, (ki se v isti osebi nahajamo v dvojnem položaju) strah pred »eksplo- zijo« cen, ki naj bi nastala z njihovo skorajšno odmrznitvijo. Decembrska zamrznitev večjega dela cen ob hkratnem povečanju cen črne in barvne metalurgije, bazne kemije, transporta, energetike in še na nekaterih področjih, je povzročila dodatna cenovna neskladja, ki pa samo čakajo na odmrznitev, da bi se začela odpravljati. V tem ni nobeno čudo, če se že najavljene podražitve iz predelovalnih panog industrije gibljejo na ravni iznad 50%. To pa z vidika stalne borbe proti inflaciji — le s cenami — vsekakor ni za nikogar sprejemljivo. Potrebno je dosledno izvajanje sprejetih ekonomskih ukrepov, ki odpravljajo vzroke naraščajoče inflacije, o čemer bo govora v nadaljevanju. Stalno administrativno vpletanje »države« v samoupravne odnose v reprodukciji, kjer bi se subjekti znali in mogli bolje sami dogovoriti in samoupravno sporazumeti tudi o realnih cenah, vedno bolj omejuje prostor temu sporazumevanju. Rešitev pa je edino možno iskati v smeri boljše samoupravne organiziranosti in povezanosti, ki pa temelji na naših lastnih osebnih močeh. To zahteva odpoved sprenevedanju in igranju dvojne vloge (blagovni proizvajalec dopoldne in porabnik popoldne), v kateri še zmeraj pričakujemo rešitve »od zgoraj«. Te praktično ne bo in jih torej ni mogoče pričakovati. Stvar je potrebno vzeti v svoje roke in začeti spreminjati razmere takoj, sedaj vsak v svojem okolju. Moj začetek je v tem, da vam spoštovani bralci, poskušam s to razpravo pomagati do spoznanja, da je resnično skrajni čas, da se začnemo vsi skupaj in vsak posamezno drugače obnašati in zapustimo dvojno igro (proizvajalca — občana). Za začetek si poglejmo kako smo pravzaprav zašli v špiralni četverokotnik, v katerem otroški vzpodbujajo cene ter pritiskajo inflacijo kvišku, z njo pa naj bi rasle redne obresti in tečaj, ki zopet vplivata kot stroški na cene. Tako praktično skozi cene izražamo inflacijo, ki pa jo v isti sapi cene lovijo. Inflacijska rast cen, ki jo spremlja stagnacija industrijske proizvodnje in s tem padec splošne družbene produktivnosti ter izredno nizka akumulativna sposobnost (akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi) jugoslovanskega gospodarstva (v obdobju od 1976 — 1984 je bila le 3,9% v letu 1983 pa 4,7%) pa praktično onemogoča kakršnokoli odpravo z leti nastalih cenovnih nesorazmerij. Ta nesorazmerja so pogojena z našo strukturo in razporedom dosedanjega neusklajenega investiranja, tako v baznih panogah, kot v predelovalni industriji. Le-ta se je namreč razvijala zaradi potrebe po zaposlovanju in na škodo nizkih cen surovin, energije, infrastrukturnega transporta in nizko vrednotenih vhodnih gradiv iz uvoza. Tako koncipiran neustrezni razVkaj teh panog, regionalno zapiranje in1 . ali drugačna (trenutno potrebna)z čita »stricev« iz ožjih, ali širših drl1 beno političnih skupnosti, P” gojujejo neracionalno proizvodnjo- ^ ne temelji na ekonomskih računi vsemi materialno-dohodkovniffli P sledicami in na tehnično-tehnol loš*0 »ti' kvalitetnih izdelkih, ki so spos1 ^ mednarodne konkurenčne borbe zunanjih trgih. VHODNI STROŠKI, CENE, FLACIJA, OBRESTIIN TEČAJ , t ZOPET PROIZVODNI STR^ ITD. V NEPRESTANEM KR00 (ŠPIRALI) Povedal sem že, da smo v preteklo5 napačno izvajali razvojne opredel1 in dosegli neustrezno strukturo nas gospodarskih prioritet, ki se sedajv bršni meri odraža skozi strukturna1 kladja blagovne proizvodnje. Tako 5 j strukturna neskladja skozi vedno ^ | cene že odražajo v smislu spoznati zgrešenih investicijah z ene strani-. druge strani pa bi morali posaffleZ :dti subjekti prenesti (kompenzirati)vel, .j višje cene vhodnih stroškov v nadalj11 IZD' reprodukciji. Le-teh pa ob ustieZ1 kontroli cen ne morejo v celoti ko|,! izfli11 penzirati le s cenami, brez ustre; strukturnih sprememb v blagovni pr0' zvodnji, zato zaidejo v »klub zgul,a šev«. Tako sistem »strukturne inna jn«'' . oz- . . nja« jstf |0. }|1Z' »:r Ž6 ce* ih"6 ;ožf # je,*1' V e na |V, ;Po-,pcr ce1,1 »po; n Oli e oZ" ro# ora* spre' ezet' ,ove; ^ac1), evil« vin6' iče»{ it. .p": eij8*3 oča< ezef eln1*1 ]d J^zgovor z vodjo oddelka za uvajanje integralnega ^TEMA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI, DIPL. ING. DRAGOM Iskrina prednost: visoka kakovost in ustrezen servis V okviru DO Iskra Zorin TOZD Biro za industrijski inženiring (Bu) deluje oddelek za organizacijo in uvajanje integralnega sistema zagotavljanja kakovosti. V oddelku dela 5 svetovalcev, ki gradijo organizacijo zagotavljanja kakovosti tako v Iskri kot tudi izven nje. O tej, tako Pomembni dejavnosti, smo se pogovarjali z vodjo oddelka, dipl. ing. Dragom Dolencem, ki se je našemu razgovoru ljubeznivo odzval. ^ , Ali bi nam na kratko predstavili °J° dejavnost? Jzdelan imamo kompleten sistem Sotavljanja kakovosti, ki temelji na j,at^nanjih svetovne literature in bo-j*11 lastnih izkušnjah. Sistem osnov-le i/1?161™0 v integralni sistem kontro-Drj Novosti smo obdelali tudi v dveh i2 ^nikih, ki služita kot gradivo pri rr,v ^evanju sodelavcev naših na-°'snikov. o^Dohodek pridobivamo tako kot Posn!i ocldelki v Bu-ju na osnovi M; k z naročniki, in poslujemo kot vse druge svetovalne organi-1le- Po tržnem načelu. ^aj bi povedali o integralnem siste-u zagotavljanja kakovosti? l 'igralni sistem zagotavljanja ^vosh pomeni sodelovanje vseh zb v organizaciji — od marketinga, v ,v°ia> tehnologije, nabave, in proiz- !>«« d?awP,rotU stot v' pK„t?u stanja,- ptegjed ,=htot„= i ii »■ regulative m konkretnih izdelkov na našh0stl pa 80 službe kakovosti v 6 'n OZD, ki z vgrajevanjem kakovo-v vse faze nastajanja izdelka , ^ogočajo doseganje optimalne ravni sicer konstantno prisotni v naših KaK,0V0SU’ f sesiavnl,uel Pogouoe 'rit ;°ZD m DO. Tako sL sistem inte- ™edv naročnikom in dobaviteljem, finega zagotavljanja kakovosti Vsaka delovna orgamzacija si namreč ^edli že v precej TOZD Iskre. Po- n?or,a b‘u na jasnem kakšno kakovost nekod- živi ta Jstem zelo dobro hodnih gradiv potrebme - in da se ta drugod l, 1 x j ■ 6 j ’ mora ustvariti pri dobavitelju - za lj en osti siabše.fčodvfo od priprav- f ^ svojjh UVCdem i Kako poteka izvedba take naloge v Naslednja stopnja je organizacija oakretni delovni sredini? notranjih prevzemnih poslov — kar , Osnova za sodelovanje z naročni- pomeni organizacijo prevzema in °m je mrežni plan, ki vsebuje aktiv- vhodne kontrole. V integralnem siste- izdelek. Prav te službe so pogosto premalo osveščene, kar zadeva področje njihovega dela. Dostikrat v proizvodni proces prihaja tudi nepopolna dokumentacija, zgodi pa se tudi, da so ideje razvoja tako zahtevne da jih proizvodni proces ne more uresničiti. Naslednja faza je organizacija zunanjih prevzemnih poslov, Iger uredimo odnose z dobavitelji na področju kakovosti vhodnih gradiv, oblikujemo standarde kakovosti in sporazume o kakovosti, ki so sestavni del pogodbe mu zagotavljanja kakovosti dajemo močan poudarek preventivi — torej slabo kakovost odkriti prej, in ne šele na izhodu, ko stroški že skokovito narastejo. Zato v proizvodni proces vgradimo močno preventivno kontrolo, ki s stalno prisotnostjo ugotavlja in zagotavlja predpisano raven kakovosti. Zavedati se namreč moramo, da se fizično kakovost ustvaija tam, kjer izdelek nastaja. Služba kakovosti oz. operativni kontrolorji kakovost le ugotavljajo in če dejansko stanje ni v skladu s predpisanim sprožajo korektivne akcije. Predpogoj za uspešno delo operativne kontrole je kontrolna dokumentacija, ki mora biti sestavni del tehnično-tehnološke dokumentacije. To ustvarjajo v kontrolni tehnologiji skupaj s tehnologijo in razvojem. Vse delo v proizvodnem procesu mora biti definirano in evidentirano, če hočemo, da se kontrola maksimalno angažira v svojem strokovnem delu in da se lahko pozneje izvajajo analize in ukrepi. Velik pokazatelj uspešnosti uvajanja takih sistemov so stroški kakovosti. Zato pri naročnikih uredimo celovit sistem zasledovanja in vrednotenja teh stroškov. V skladu z zakonom o standardizaciji uredimo dokumentacijo o gotovem izdelku, tako imenovano proizvajalno specifikacijo in norme o kakovosti. Poleg naštetih aktivnosti pa uredimo tudi poslovanje z merili, kar je trenutno zelo aktualno, ker pač obstaja zahteva po izvajanju zakona o merilih. Pri vsaki aktivnosti izdelamo organizacijski predpis, ki natančno definira organizacijo in izvajanje vsake posamezne aktivnosti. Kako je z motivacijo za kakovost? Motivacija za kakovost preko merljivega kriterija kakovosti je samo rezultat uvedenega oz. izvajanega integralnega sistema zagotavljanja kakovosti. Uspešno smo jo vpeljali že v nekaj tozd Iskre; z uvedbo motivacije za kakovost v OD se je odstotek izmeta zmanjšal iz poprečnih 3 na 0,5 %, kar je povečalo dohodek in s tem, seveda, izboljšalo tudi poslovanje v celoti. S tako motivacijo se tudi bolje urede odnosi med proizvodnjo in službo kakovosti, tako, da zahteva proizvodnja nenehno prisotnost operativne kontrole v procesu. Sistem, kakršnega sem na kratko predstavil, sem videl tudi v firmah na zahodu, npr. v Siemensu, SEL (firmi, ki sta Iskri po eni strani konkurenčni, po drugi pa z njo tudi sodelujeta), sistem kontrole kakovosti je podoben našemu, vendar tam teče vse gladko in se ne srečujejo z banalnimi problemi, kajti vsak ve, da mora delati po veljavnih predpisih — pri nas pa zelo radi iščemo stranpota, kar se seveda odraža tudi na kakovosti izdelkov!“je zaključil Drago Dolenc. Mak DO AVTOMATIKA Sodelovanje z domačo industrijo Sodelovanje med delovno organizacijo Avtomatika in Tovarno industrijske opreme iz Krškega sega že nekaj let nazaj. Sprva je bilo to dolgoletno skupno delo na izpopolnjevanju tehtalno-cfozimih sistemov. Kovinarska je večji del vlaganj namerila izgradnji mehanskih konstrukcij, s potrebno dozirno opremo, Iskra pa je razvila elektronske-tehtalne dozirne sisteme, krmilne sisteme ter drugo potrebno kontrolno-merilno opremo. Na osnovi skupnega sodelovanja na programu asfaltnih baz, peskarn itd, so postavili v Jugoslaviji že cca. 30 objektov. Zaradi preusmeritve v industriji, v uvajanje novih tehnologij, sonadaljnjesodelovanje razširili na področje živilske in kemične industrije ter tehnoloških linij. S tako zastavljenim programom, torej kot ■ pomembnejši ponudnik tehtalno-dozirnih sklopov, sta med drugim opremili tudi Izolirko, Plivo, Siporeks idr. ,Iz programa skupnega sodelovanja nudijo določene sklope tudi partnerjem v CSSR. Skupno pa so izdelali tudi več ponudb za SEV in dežele tretjega sveta. Ob podpisu pogodbe za investicijski projekt INE na objektih v Zadru in Ivaničkom Graberiu blizu Zagreba, v marcu 1982. leta je bilo rečeno, da organizaciji načrtujeta sklenitev samoupravnega sporazuma o dolgoročnem, poslovno-tehničnem sodelovanju. Na 9. zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Avtomatika v februarju 1984, je bil samoupravni sporazum o dolgoročnem, poslovno -tehničnem sodelovanju in združevanju dela insredstevna osnovi skupnega prihodka, oz. dohodka z delovno organizacijo Kovinarska sprejet: Hkrati je delavski svet v poslovno -koordinacijski odbor za izvajanje samoupravnega sporazuma imenoval dr. Bruna Štiglica, člana poslovodnega odbora delovne organizacije in Pavleta Zupana, direktorja panoge za industrijo v TOZD Sistemi. Delavski svet delov Reorganizacije Kovinarska je samoupravni sporazum prav tako že sprejel na eni od zadnjih sej v marcu. Kot je bilo že rečeno, je sporazum pripravljen na osnovi ugotovitve o dejanski medsebojni poslovno-proiz-vodni komplementarnosti programov obeh delovnih organizacij m potrebe po usklajenem razvoju proizvodnem in tržnem nastopu na področju kompleksne tehnološke opreme. Skupen nastop naj bi v nadaljevanju omogočil: — povečanje ddrodka v tesni medsebojni povezanosti in soodvisnosti pri proizvodnji skupnih izdelkov na podlagi usklajenih razvojnih, tehnološ-Kin m proizvodnih kapacitet, — trajno oblikovanje razvojno -programske politike na skupnih proizvodih ter delitev dela, — oblikovanje normativov in standardov dela ter s tem znižanje stroškov proizvodnje in povečanje kvalitete, — združevanje sredstev za reprodukcijske potrebe in udeležbo v skuhaj ustvaijenem prihodku oz. dohod- postopno razširjanje medseboj-(Nadaljevanje na 6. strani) V četrtek. 12. t.m. se je od sodelavcev v TOZD A vtomatske in varilne naprave, delovne organizacije Avtomatika, ob odhodu v pokoj, poslovila Julijana Grosman. V 30. letih, kolikor je bila zaposlenav Iskri, je bila prva leta v Tovarni televizijskih sprejemnikov —Pržan, nato v Industriji sistemov elektronike in vez (bivši TEN), 21. junija 1966 pa je prišla v TOZD Avtomatske in varilne naprave (bivši SVN). Osemnajst let je opravljala dela kontrolorja na spajanju tiskanih vezij. Skronpm in delovna si je v vseh teh letih med sodelavkami sektorja kontrole kvalitete in temeljne organizacije pridobila zaupanje in prijatelje, ki so ji ob odhodu zaželeli še mnogo zdravja, zadovoljstva in prijetnih izletov s kolesom, ki so ji ga podarili. |N’ T0 )ŠK* )Gl jost' :lit'£ jas**1 z*' ne5' ;0s6 višj£ ,nj°; ni.1 ezi” -dn0 0. ■ezn' ;0lH' IZD**1 proi' ubf laci' ,ii je« Prerašča v višjo »stroškovno« infl °’ta pa pritiska na rast cen. ti a- .trZn' blagovni proizvodnji, kot Ul Jugoslovanska, si morajo vsi p n jalci prek »tržnih cen« zagotor umestilo protivrednosti za anga n° količino in kakovost dela i„ srt v- 2 neustreznim sistemom cen *- neustreznim sistemom cen ...0 dosegli nasprotne učinke, ki ne s '1° takim namenom razvoja, ki bi 0t°vilj pravilno zadovoljitev druž 1 'n osebnih potreb, laž a*0 v'd'mo> da Smo skozi cene r e opravljali neustrezno alokacijo tiranja, urejali vprašanje gospod ■ 6 rasti, primarne in sekundarne d zaposlovanja in plačilne bila naš® države. virp3!6 8osP°darstvo se tudi vse ](je|Ucuje v mednarodno delitev d se srečuje z realnejšim vredni Jem vloženega dela in sredstev v p ue in storitve, zato je primerjan; ,Zena vrednost na tujih trgih pravili a uajmanj 1/3 nižja od domačih domače cene torej vkalkuliri sPlošno investiranje v materi ni oiijv v iiiatvi i j_ 0|zvodnjo in negospodarske objt 1 Ue dajejo pričakovanih učinke r>, atn° povečujejo že sicer nizko i enost kapacitet in njihovo pod' Je’v svojstvene oblike razsipništ j Uzbenimi sredstvi tako, da na s °Segamo nizko družbeno produ sj—.ivz ll iz v Ul UZUCI1U JJl UU U ^ ' Ee-ta se kaže iz naslednjih pt m 2 ' °d 6.354.000 zaposlenih it ul).000 dela v neposredni proiz nji na podlagi delovnih normativov, medtem ko ostalih 4.300.000 delavcev v družbenih dejavnostih in administrativno tehničnih službah gospodarstva nima nobenih normativov. Izračunano je, da cca 927.000 delavcev predstavlja tehnološki višek, Če bi jih odpustili bi dosegli enako raven prihodka, družbeni proizvod pa bi celo povečali, saj bi bistveno znižali stroške na enoto proizvoda. Ob tem pa imamo prav tako številno armado dela željnih ljudi, (predvsem mladih in šolanih) prijavljenih na zavodih za zaposlovanje. V Iskri je struktura zaposlenih naslednja: — v proizvodnji dela 50,2% zaposlenih, — v razvoju dela 7%, — na področju tehnologije in kvalitete 8%, — v planskih in drugih pomožnih dejavnostih 12%, — v prodaji 12% — in ostalih upravnih službah še preostalih 10% zaposlenih. Tako imamo sami še tudi dokaj rezerve na tem področju. Proizvodni delavec največkrat individualno že dosega svetovno produktivnost, medtem, ko bremeni stroške na enoto proizvoda vsa nadgradnja znotraj OZD in splošna družbena nadgradnja s preko 1.000.000 zaposlenimi, ki iščejo svojo upravičenost in zahtevajo kritje za obstoj skozi cene proizvodov in storitev v materialni proi- zvodnji. Tako ocenjene vrednosti proizvodov in storitev svetovni trg nikakor ne more priznati, kar je tudi eden izmed bistvenih vzrokov, da je naš iztržek v izvozu nižji. 1979 1) Družbeni proizvod ^,0 — industrijska proizvodnja ^ — kmetijsko-poljedelska p. 5>"7 2) Produkt, dela v indust. ^ 3) Število zaposlenih 4,3 4) Investicije v OS b,4 5) Obseg izvoza 0,4 6) Obseg uvoza ^>0 7) Življenjski stroški 20,4 8) Cene indust. izdelkov 13,2 9) Realni OD 0.1 10) Inflacija 21,9 Cene so torej kompleksni denarni izrazi in sintetične informacije o določenih razmerjih v reprodukcijskih procesih in aktivni »faktor« usklajevanja proizvodnje s potrebami in praviloma delujejo neodvisno od »administrativnih« ukrepov, občutljive pa so na ekonomske ukrepe. V naši dosedanji praksi smo z neustrezno politiko cen zanemarili njihovo osnovno funkcijo uravnave strukture proizvodnje glede na izražene potrebe, saj smo z vpletanjem države popolnoma izključili normalno pozitivno delovanje tržnih zakonitosti na tem področju. Tako na cene čedalje manj deluje ra- Kako se gibljejo nekateri kazalci družbene produktivnosti pa dodatno k prejšnjim kažejo podatki, ki smo jih dosegli v obdobju od 1979 do 1983. leta: 1980 1981 1982 1983 2,3 1,5 0,7 -1,3 4,2 4,2 0,1 1,3 0,0 1,4 7,5 -2,1 1,9 1,6 -3,1 -1,2 3,2 2,9 2,3 . 2,0 —5,0 9,8 —5,5 — 12,5 10,7 12,2 -6,4 1,4 — 10,1 5,3 — 10,0 -1,9 30,3 40,7 31,7 45 27,3 44,7 25,0 55,0 -7,5 -5,0 —3,3 — 11,8 30,4 45,8 31,9 58,4 zmerje ponudbe in povpraševanja ter produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja! Hkrati pa nam skozi stroške čedalje bolj deluje vpliv svetovnega trga (ki bi ga morali kompenzirati z boljšim delom) ter drugih izven-tržnih in neplanskih kategorij. Sem preventivno prištevamo popolno izključitev realnega planiranja, ki naj ne bi terneljilo na inflatornih gibanjih in delitvi dohodka na podlagi družbenega knjigovodstva. Le-to namreč omogoča prispevanje iz dohodka za vso družbeno nadgradnjo le na podlagi njenih potreb. Torej v skladu z rastočimi stroški in rastjo inflacije. Povsem pa smo izključili delovanje nor- malnih proizvajalskih cen, kot odraza potroškov dela in sredstev, saj smo z »zidanjem« cen v skladu s potrebami po ustvarjenem prihodku, oz. dohodku cene proizvodov in storitev dostikrat oblikovali iznad realnih vrednosti. K temu nas je spodbujalo in nas še vedno spodbuja družbeno okolje s svojimi zahtevami po nadaljnjem hitrem in neusklajenem razvoju. Seveda pa vsem proizvajalcem (predvsem tistim, ki se stalno nahajajo pod zaostrenimi režimi družbene, ali celo neposredne kontrole) ni uspelo prek cen vnovčiti realne proizvodne cene in tako nosijo breme cenovnih neskladij, ki bi jih želeli odpraviti z nekaj deset odstotnim zvišanjem cen svojih končnih Izdelkov seveda, če jih bodo sploh lahko. Tako se spet nahajamo v položaju, ko nekateri proizvajalci trdijo, da so njihove cene prenizke, medtem ko so za kupce že previsoke. V borbi z neprestano rastočo inflacijo (glej tabelo) smo se vsako lete sproti posluževali administrativnih ukrepov. Zakon o sistemu cen in družbeni kontroli cen praktično v vsej svoji osnovni vsebini sploh ni bil uveljavljen, saj smo v štiriletnem obdobju od njegovega sprejetja imeli trikrat »zamrznitev« cen, ki je trajala od 7 do 12 mesecev. Hkrati pa je bilo štirikrat uvedeno oblikovanje cen po »tržnih pogojih« (še to omejeno) v trajanju od 2 do komaj 5 mesecev (zadnje od julija do decembra 1983). (Nadaljevanje prihodnjič) "vi t no a STRAJNI S Naši sistemi radijskih zvez Ker so se ob prodaji radijskih postaj vse pogosteje srečevali s povpraševanjem po sistemih, so v TOZD RRNS stalno dopolnjevali svoj proizvodni program radijskih naprav tako, da sedaj že lahko ustrežejo tudi zahtevnejšim kupcem s kompleksnimi sistemi. Izdelali so tudi pregleden katalog, ki jim bo še kako koristil pri osvajanju novih tržišč na vzhodu fn v deželah tretjega sveta, kjer je največ njihovih potencialnih kupcev. Ob tej priložnosti lahko ugotovimo, da je ponudba Iskrinih sprejemno-oddajnih radijskih postaj zdaj resnično zelo pestra ter zanimiva in to tako za posamično uporabo, kot v zaključenih sistemih. Zato jih tudi predstavljaftio našim bralcem saj bo marsikdo med njimi tudi uporabnik teh naprav. Povzetek iz kataloga nam je pomagal narediti mgr. Vladimir Murko. RADIJSKE SPREJEMNO-ODDAJNE POSTAJE Radijska sprejemno-oddajna postaja mora vzpostaviti zanesljivo govorno zvezo, ali prenos podatkov tam, kjer je telekomunikacijskih povezav premalo, ali jih sploh ni. To je najpo-gostneje, ko se uporabniki premikajo, ali je postavitev telefonskih vodov predraga, prezamudno, oz. nemogoče. Za domače in mednarodno tržišče so v Iskri sestavili v ta namen program ra- dijskih sprejemno-oddajnih postaj, katerih karakteristike zadovoljujejo, tako mednarodne, kot. nove jugoslovanske predpise. Pri tem je bjlo vodilno načelo, da mora biti ta program prilagojen sistemom, ki jih kupci potrebujejo. Glede tržne zanimivosti sprejemno-oddajnih radijskih postaj naj še povemo, da pride v razvitih deželah po ena na 10 prebivalcev ter, da povpraševanje še narašča. Zato je možno predvideti, da se bo tudi v srednje razvitih državah namenjene za vzpostavitev zvez med posameznimi osebami v razdalji do 10 km. Za isto uporabo kot ročna postaja, s to razliko, da imajo večje število kanalov in zaradi večje moči oddajnika večji domet, sta 400-kanalni PRC 450 in 100-kanalni RT—3—100. Z raznimi dodatki kot so selektivni poziv, ali dograditev linearnega RF ojačevalnika je možno tem postajam povečati zmogljivosti in uporabnost ter jih tudi vgraditi v vozila. MOBILNE RADIJSKE POSTAJE Te so namenjene za vzpostavljanje zvez med vozili in vozili ter centralo. V ta namen lahko ponudimo našo 12-kanalno postajo Traffic TR-40M in Traffic 700, ki ima 100 kanalov. Izhodne moči oddajnikov teh postaj so 10 ali 25 W. V postajah je vgrajen selektivni poziv z možnostjo neposredne izbire sogovornika, ali s pomočjo centrale, napajanje aparature pa je iz akumulatorja vozila. Posebna izvedba mobilne postaje je VHP—radiotelefon Traffic M, namenjen pomorskemu prometu. Ta ima vgrajeno frekvenčno področje, ki je določeno za pomorske zveze in tudi delovanje teh postaj je prirejeno zahtevam pravilnika za pomorski priobalni radijski promet. Za amaterje je predvidena posebna izvedba mobilne postaje, ki deluje na frekvenčnem področju od 144 do 146 MHz, pri čemer uravnava delovanje te aparature mikroprocesor. Za splošno uporabo na tako imenovanem Citizen band področju pa imamo CB postajo SOVA 5, ki deluje na frekvenci 27 MHz in ima 31 VF kanalov ter izhodno moč 1W. SPREJEMNO-ODDAJNE RADIJSKE POSTAJE V SSB TEHNIKI Aparatura PRC 447 je osnovna sprejemno-oddajnaradijska postaj a v tehniki z enobočmm pasom in deluje na frekvencah od 1,6 MHz do 30 MHz. V to skupino sodijo še RT-20-TC6, ki je 6-kanalna 20 W sprejemno--oddajna postaja v vodotesnem ohišju ter prenosne postaje RT-1-T4 in RT-1-T600 s 4, oz. 600 kanali in oddano močjo 1W. RUP-20 je 600-kanalni 20 W prenosna in mobilna sprejemno-oddajna postaja, ki služi tudi za povezavo mrež z različnim načinom modulacije (FM-SSB), retra-nslacijski komplet SORA pa omogoča povečanje dometa teh postaj. FIKSNE VHF IN UHF SPREJEMNO--ODDAJNE RADIJSKE POSTAJE V to skupino sodijo naše postaje UKF—8B, ki delujejo v 2m in 0,7 m področju z izhodno močjo oddajnika 10, oz. 25 W. Te aparature uporabljamo za izgradnjo relejnih postaj, baznih postaj ter centralnih radijskih postaj in radio-linkov. Slika 0,7 metrske, 100 kanalne mobilne radijske postaje za vgradnjo v vozila. Radijski pult.za selektivno iskanje radijskega sogovornika. SODELOVANJE Z DOMAČO INDUSTRIJO (Nadaljevanje s 5. strani) nega sodelovanja na nove programe in proizvode. Bistveni del omenjenega sporazuma predstavlja delitev dela, o kateri se podpisnici dogovorita že v fazi koncipiranja skupnega proizvoda, oz. projektne naloge V grobem le-tozavezuje Kovinarsko za izvajanje razvoja, projektiranja, in izdelave ter montaža strojnega dela opreme za procesno industrijo, Avtomatiko pa za izvajanje razvoja, projektiranja, izdelave m montažo elektronske" opreme za avtomatizacijo industrijskih tehnoloških procesov. Morda še to, da bo udeležba podpisnic v skupnem dohodku, oz. prihodku na podlagi združevanja dela in sredstev odvisna od vložka dela in sredstev ene, oz. druge podpisnice v realizacijo skupnega proizvoda. Hkrati je bil na že omenjenem zasedanju sprejet še en samoupravni sporazum; Avtomatika. Namen tega sporazuma je, da podpisnici prva Kot prometna organizacija z delom in sredstvi ter druga kot proizvodna organizacija, s skupnim nastopom lahkodolgoročno dosegata uspehe pri "poslovanju ter izvajanju skupnih razvojno-raziskoval-nih nalog na področju železniškega, cestnega prometa, procesne avtomatizacije, transporta, skladiščne tehnologije ift avtomatizacije agroživilske predelave,; V poslovni odbor za njegovo izvajanje je delavski svet imenoval: Marcela Božiča, predsednika poslovodnega odbora Avtomatike in Gregorja Žiberta, vodjo programsko-tehničnega področja v delovni skupnosti. Za njuna namestnika pa Andreja Juga, strokovnega sodelavca poslovodnega odbora in Ivana Čoža, projektanta proizvodnih procesov. Š.D. To je 12 kanalna mobilna radijska postaja TR-40. prav tako nadaljevala hitra rast potreb po teh zvezah. Iskrin proizvodni program obsega: — ročne radijske postaje — prenosne radijske postaje •— mobilne radijske postaje — bazne in centralne radijske centrale —- relejne postaje -i— dopolnilna oprema Sprejemno-oddajne postaje so v izvedbah do 6 kanalov, kjer posamezno frekvenco kanala določa kristal in v izvedbah od 10 do 1000 delovnih kanalov, kjer frekvenco kanala nastavljamo s pomočjo sintenzatorja. S temi napravami pokru amo frekvenčno področje od 1,6 do 37 MHz z AM modulacijo in UKV področja od 30 do 470 MHz z FM modulacijo. Oddajniki teh naprav imajo moč od 0,1 W do 25 W, delovno področje aparatur pa je od — 251* C do + 55° C ROČNA RADIJSKO SPREJEMNO--ODDAJNA IDSTAJA NA UKV TODROČJU Ročne postaje imajo oznako UKP 700 in delujejo v VHF in UHF frekvenčnem področju. Te postaje so ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem KONTROLE ŠTEVCEV IN NAPETOSTNIH TULJAV prav lepo zahvaljujem za lepa darila in dobre želje. Vsem želim še naprej mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja Rozalija DELIČ. Sodelavcem in sodelavkam skupnih delov TOZD TSD, posebno pa kontroli prve delavnice se iskreno zahvaljujem za darilo in lepe želje ob odhodu v pokoj. Ljudmila Pisarevič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, posebno še vzdrževanja strojev in tekočih popravil za lepo darilo. Za darilo se zahvaljujem tudi sindikalni organizacciji TOZD Vzdrževanje. Hkrati želim vsem skupaj še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Gorenc Ivan Sistem Sora, namenjen za podaljšanje radijskih simpleksnih zvez na večje raZ^1' Relejna postaja omogoča večje ih boljše pokrivanje terena, centralna postaja pa povezuje mrežo mobilnih postaj ter omogoča povezavo te mreže s pomočjo posredovalnega pulta s telefonskim omrežjem. Vse te postaje omogočajo duplek-sni pogovor, ali dupleksih prenos telegrafskega signala-do hitrosti 1200 bodov. Aparature tipa UKF 8B—2D/AT in UKF 8B-07D/AT uporabljamo v jav- nem avtomatskem telefonskem Pr metu za povezovanje oddaljeh6^ naročnika z avtomatsko telefon^ centralo, ah za povezavo dveh av'^ matskih telefonskih central 111 seboj. V posebni izvedbi se te postaje 1^ ko uporabijo tudi za brezžično zvč. med dvema induktorskima tele noma. Mogoč je tudi dvojni telefonS priključek. BV Mornariška 56 kanalna radijska postaja. DO Avtomatika za letovanje delavcev 0EhA ZA'DNEVNO OSKRBO KRAJ 1BJEKT cca GENA POPUSTI tur.taK^ KRK NJIVICE bungalovi TUC 1/2 1.400,- 25.6.- 5.7.84 25 % popusta 5.?•-15.7- 10 % popusta 15.7--25.7« "brez popusta 11.8.-21.8. 10 % popusta 21^8.-dalje 25 % popusta za polpension 200,- nižja cena za tretje ležišče 10 % popusta otroci do 7. leta 50 % popuste POREČ vile Bellevne 1/2 TWC 1.o0o,- 2o,- t-*' LABTERNA hotel standard 1/2 855,- 12,- t"1- LANTERHA hotel TUC 1/2 l.oSo,- 1' - t't' N0VIGRAD depandansa Novigrad 1/2 tek. voda 98o,- KEDULIN hotel Nedulin TWC 1/2 1.181,- 2o,- t'1' HEDULIN dep. Medulin TUC 1/2 1.060 2o,- FtTLA hotel Zlatne štJene TWC 1/2 1.060,- Obveščamo Vas, da so navedene cene okvirne in se bodo lahko še znižale. R< W V( Zl c N, lega pha, haj ‘‘Poj sleh< Piist vseit “led noz hag R Pod MO1’ “boj tekil Prot bio-i ■Pez, U0V( tenk Sa Hed Preš, viav V0ltl Pogi »jih Vanji ‘s: spor nap, Hhai taln T vojn “Piši vojn zave tiv S Prav leta. n ’ Pom K raci; ,a sj nad 2 razv '5 % m, kar: fant A C vojn vrsta nied “ova veh, da, i napa “nič Sobi teenj te,k “ovr vsek; ^or, K Sova Mira’ I seai ‘skr ‘u p I 1 l l I I I ( i i i i i S ^HŽNE POLICE Ronald "• Clark Vojni ZMAGOVALCI TOZD ANTENE, VRHNIKA lasi, eprav se ne moremo čisto strinjati z Sav>e ZAHVALA smrti mojega dragega očeta STANKA KOSELJA .^sodelavkam in sodelavcem DO ERO , reno zahvaljujem zaizrečenasožalja n Podarjeno cvetje. Hčerka Milka Gorenc Konec prostorske stiske? Ia t avtorja Ronalda W. Clarka „Vojni sovalci1^ v katerem nam avtor razpreda zgodovino nastanka in seveda tudi Desa*!??1 vse,t;akor zanimivega in nenavad-^a^eela avtoria Ronalda W Plnrka Vni ni lip g'!',.? “6 uuuvino nasiamca m seveaa rum • modernega orožja, saj so končno k dh«™, zmagi ali porazu bistveno vedno vSCt?e,va^ takšni činitelji kot so to pred-itipj 'mčje, gospodarstvo, morala in drugi, ti0 ,„1®!* nedvomno tudi orožje, gre vsee-brjp1 knjigo, ki jo je vredno poznati in pre- po5°I?a'd W. Clark začenja svojo knjigo s Pod n01 0 konstrukciji atomske bombe no1- I}as'°vom „Kadar gre znanost na voj-obo’k,oneifle pa jo s sedanjim trenutkom teitjL zevalne, skoraj nore in absurdne pt0[j_e v poglavju pod naslovom „Razdolje atpmsko bombo in sodobnimi rake-'"ozn'i^pj uterskimi sistemi pa avtor v posa-dOVo7 Po^avjih dokumentirano, a vendar o u'1 berljivo in skoraj literarno razpreda tarika U tanka med prvo svetovno vojno, ^etak’ *0m°čkov zavezniki prvič uporabili leta n'ed invazijo v Evropo poleti 1944. je 'vT tem podrobneje pripoveduje p ogla v-Pomii?a-i v Evropo", zlasti o umetnih p0(l jUn za pristajanje izkrcevalnih ladij in Naslednje poglavje ,Zmaga na 0tosj a 1 pa govori o uporabljenem novem la Ju v boju proti Japonski, ki gaje krona-Kad ;Vcda eksplozija prve atomske bombe laPonskim mestom Hirošimo. A8 poglavja pa je avtor posvetil zelo n0sJam in izredno dragi znanstveni dejav-Ijučno V zadnjiii desetletjih, posvečeni ' izk-Žji , razvoju in iskanju novih in novih oro-nikj emelječih na atomski energiji, elektro-kar' mčunalništvu, skratka na vsem tistem fantaaJ?l danes nudi tako nagel in naravnost tj g st*čen razvoj sodobne celotne znanos-*Voin'oe^Iav Je bila po koncu druge svetovne Vttta i' ^ zadnjih štirih desetletij že cela Pogled na dvorišče tovarne. — Ko smo pred kratkim pisali, da nameravajo na Vrhniki, v Tovarni anten in antenskih naprav pričeti z gradnjo novih, prepotrebnih delovnih prostorov, upravičenosti gradnje nismo mogli podpreti z nazornim dokazom. Zamujeno popravljamo s fotografijo, ki smo jo posneli lepega sončnega dne konec marca na tovarniškem dvorišču. Zagate s prostorom so na Vrhniki tolikšne, da si prav iz srca želijo sonca; pa ne da bi lepo vreme izkoristili za sončenje, temveč da dvorišče lahko uporabijo kot koristno odlagalno površino za najrazličnejši material, polizdelke in izdelke, za katere v prenatrpanih delavnicah in premajhnem skladišču pod šotorom ni prostora. V tovarni pravijo, da posnete fotografije še zdaleč ne prikazuje vseh razsežnosti njihove domiselnosti pri odlaganju. Pravijo, da si je oči mogoče res »napasti« šele tedaj, ko na primer izpolnjujejo večje izvozno naročilo: tistikrat da je na dvorišču direndaj kot le kaj! Vrhničanom torej lahko zaenkrat zaželimo dvoje: čimveč lepih sončnih dni in (predvsem) čimhitrejši začetek gradnje! Sh DO AVTOELEKTRIKA Edi Ščukovt odhaja v pokoj K]e?v. Jalnih, klasičnih in vročih vojn, Kova 80 dalie razvijali in preizkušali v^tv or°žja, še vedno vendar visi nad člo-da ,a so vedno bolj pogosti primeri, ko naj bi delavci odhajali v obrate za dalj časa, potem pa so s svojim delom v zaostanku. Zakon namreč ne dovoljuje, da bi ti izjemni primeri postali praksa in natančno določa, kdaj so lahko delavci razporejeni na druga delovna mesta. Ti izjemni primeri so večinoma ob »višji« sili: požaru, poplavi, elementarnih in drugih nesrečah, zakon pa ne omenja časa slabe proizvodnje. Postavlja se tudi upravičeno vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do nesreče, kajti delavci iz drugih delovnih mest ne poznajo delovnih razmer, niso seznanjeni z varstvom pri delu, često so nevešči delovnih opravil in nalog in zato — slabo delajo. Ponekod je tako lahko več škode kot koristi — Glas, Kranj. Zbral in uredil Marjan Kralj X Izlet na obrobje Savinjske doline Ker bo na sezono izletov v visokogorje zaradi visokega snega treba še nekoliko počakati, bo Planinska sekcija DO ISKRA Kranj v soboto, 28. aprila, priredila izlet na obrobje Savinjske doline, točneje z Vranskega čez Čreto na Tolsti vrh in Jošt. Z avtobusom, ki bo imel odhod ob 7. uri izpred hotela Creina, se bomo pC' Hali do naselja Vransko. Najprej se bdmo povzpeli do planinskega doma na Čreti, po počitku pa nadaljevali čez Tolsti vrh na Jošt. Sestopili bomo nazaj na Vransko. Skupaj bo 4 ure razmeroma lahke hoje. Planinski vodnik Igor Kloar predlaga udeležencem lažjo planinsko opremo. Tura poteka po delu Savinjske planinske poti. Cena prevoza bo 150 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 28-22 do srede, 25. aprila. Križanka za razvedrilo VODORAVNO: 1. glavno mesto Eritreje, 7. divji kozel, 13. moški v poznih letih, 14. bikoborec, toreador, 15. pripomoček za ribolov, 16. stoti del dinarja, 17. veznik, 18. oče, 19. velika posoda za kuhanje hrane, 20. avtomobilska oznaka Smedereva, 21. staroegiptovsko božanstvo Memfisa, vamh rokodelcev in umetnikov, 22. vrsta apnenca, ikravec, 23. trimestno število, 24. indijanski vzklik, 25.odtek, odlivanje, 26. ime skladatelja Delibesa, 27. avtomobilska oznaka Somboija, 28. največji evropski sladkovodni ostriž, 29. italijanski skladatelj in libretist (Arrigo, 1842—1918), 31. izraz s tremi členi v matematiki, tročlenik, 33. ameriški jazz glasbenik, skladatelj in saksofonist (Charlie), 34. besedna vrsta, prislov, 35. trojnica v glasbi. NAVPIČNO: 1. nemški meščanski filozof (Georg), 2. rojstno mesto angleškega dramatika Shakespeara, 3-orjaška morska riba, imenoval)3 „morski vrag“, 4. prostor, površina, f/ pregovor, 6. kemijski znak za aktiUl 7. stojalo, podstavek, 8. kratka moŠKa suknja, 9. plitko, slano jezero v sovjet" ski osrednji Aziji, v katerega tečej3 Arnu in Sir Darja, 10. avtomobilsk3 oznaka Leskovca, 11. starogrški fl0" zof, učitelj Aleksandra Velikega, tonov učenec, 12. okrogla cvete3 gredica, 16. slovenski dirigent in skl3" datelj (Mirko, .JDeseti brat“), .j pomorščak iz Genove, ki je od k33 Ameriko (Krištof), 21. travnata pl3-njava , stepa na Madžarskem, 22 pavza, začasna prekinitev, 23. znamk3 odličnih japonskih ur, 25. del statev, 26. papiga Avstralije in Indonezije5 čopičastim jezikom, 29. nočno zab3" višče, 30. brezalkoholna pijača m331' borskega Talisa, 32. rimsko števv0 štiri, 33. kemijski znak za platino. k lil It: 2 3 4 5 6 7 8 9 r 11 xT 13 14 15 * - 17 J 18 19 20 21 22 22 2A ■ 25 26 u 27' ■ 28 29 30 31 32 33 34 • 35 Vinko Zorman