p.b.b ____s v e + ovnih in domačih dogodkov PoJtni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagcnfun LETO XIV./STEVILKA 39 ____________________ CELOVEC:, DNE 27. SEPTEMBRA 1962 CENA 2.- ŠILINGA S SLOMŠKOVE PROSLAVE pri Sv. Katarini V nedeljo, dne 23. septembra t. 1. se je zbrala ogromna množica ljudi iz vseh predelov Podjune pri Sv. Katarini v Šmihelu k praznovanju 100-letnice smrti lavantinskega Škofa Antona Martina Slomška. Po cerkveni slovesnosti je bila kulturna prireditev z igro, petjem in deklamacijami na prostem, pri kateri je orisal dr. Valentin Inzko Slomškovo življenje in delo ter spregovoril o pomenu njegovega delovanja za današnjo dobo. Potrebno je, da se ob spominskih dneh 'Velikih mož, ki so vtisnili pečat svoji dobi ter začrtali narodu pot stoletja naprej, v primerni obliki spomnimo. Premalo pa bi bilo obujati spomine na prošle čase ter nadevati zasluge, ki so jih ovekovečile v slo- 'ski zgodovini. Pri takih možeh kot je b«- Anton Martin Slomšek smo dolžni, globlje razmišljati o njih delu, hkrati pa s'i zastaviti vprašanje, kaj imajo narodu povedati tudi še danes. Ni slučaj, da smo se zbrali k praznovanju 100-letnice Slomškove smrti prav pri Sv. Katarini. V tradiciji slovenskega naboda je zakoreninjena navada, da se zbere-j° njegovi sinovi in hčere ob velepomembnih dneh na kraju kakega svetišča, da manifestirajo javno svojo zvestobo h katoliški Cerkvi ter narodnim izročilom. Taki po-niembni shodi so se vršili po navadi Ob zgodovinskih prelomnicah, ko se je bilo treba narodu odločitvi za nove poti v vsestransko versko, kulturno, gospodarsko in politično rast. Tudi danes je slovenski narod kot cela Evropa na veliki zgodovinski prelomnici, ^ok materializma je zajel današnjega člo-'Ska, ki mu življenjski standard ni Je ma-od ampak bog, od katerega pričakuje ure-sničitev vseh želj; le vanj veruje, vsega, kar bi ga opominjalo na žrtve, pa se hoče ntresti. Pri tem pa pozabi, da so ravno žrtve bi bogatijo življenje, kar je tako lepo izpo-^dano v geslu avstrijskega katoliškega gibanja, če bogatijo žrtve življenje, potem yiivajo posamezniku tisto mero odporne 111 duhovne sile, ki je potrebna za njego-'° dostojanstvo. Gre torej dandanes v prvi 'rsti za dostojanstvo človeka, da obstoji ' ntoralnem oziru pred seboj, pred sočlo-'ekom, pred narodom in pred Bogom, če bo vsak sam v duhovnem oziru ne- nas izvrševanje teh nalog zahteva. Potem pa bomo tudi uspeli, naj bi bile okoliščine, v katerih moramo svoje delo vršiti temu še tako nenaklonjene. Saj tudi v Slomškovem času v marsičem to ni bilo bolje in kljub temu, kako obsežno in uspešno je bilo njegovo delo za slovenski narod in Cerkev. Kako je bil Slomšek prizadeven, razvidi-mo iz sledečih podatkov. Jeseni leta 1821 je vstopil v celovško bogoslovje ter bil po končanem tretjem letniku že posvečen v šev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto skrbeti po pameti, kolikor premorem; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure najrajši hvaliti Boga, v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje ljube brate in sestre Slovence in želim kakor hvaležni sin svoje ljube matere, da, kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo slovenska tudi moja poslednja.« Slomškovi predstojniki so to njegovo ljubezen do materinega jezika hoteli vcepiti tudi v srca slovenskih bogoslovce^. Narodu, iz katerega so izšli, naj bi v njegovem jeziku posredovali verske resnice. Da bodo pa to zmogli, pa je potrebno, da sami jezik docela spoznajo. Že kot (bogoslovcu so Slomšku njegovi predstojniki ukazali poučevati sošolce slovenskega jezika, a tudi kot spiri-tual jih je navduševal za lastni narod. Vsak teden jim je dvakrat razlagal slovenski jezik, učil lepo slovensko govoriti in pisati ter jih pripravljati za slovenske pridige in dušnopaistirsko delovanje med njihovim ljudstvom. Slomšek pa ni ravnal pri tem le po svojem lastnem prepričanju, ampak je bila to želja vodstva semenišča v Celovcu, želja škofa samega. aHBEKBEHaBKSSfSaCMaaflHBMaHBMSBnBBaaHMHajaMMaBBHHBHF OBČNI ZBOR NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV bo v nedeljo, dne 30. septembra 1962 ob pol treh popoldan v prosvetni dvorani Mohorjevega doma v Celovcu. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Sprememba statutov. 4. Narodno-politični referat o položaju slovenske manjšine na Koroškem (govori: dr. Valentin Inzko). 5. Sodobno reševanje narodnostnega vprašanja v deželi (govori: dr. Reginald Vospernik). 6. Razrešnica in volitve novega odbora. 7. Slučajnosti. Vse delegate in goste, ki so bili pismeno vabljeni, opozarjamo, da se bo občni zbor zaradi obširnega programa pričel točno ob pol treh popoldan. Ne pozabite prinesti s seboj vabil oziroma volilnih izkaznic. Odbor £BE9XBBBH9E5SBBnHBBBBBBBBflBBBBBBflBBBBBflBBBBBBBBBHBBEBBBBBBBBnBB9l 'Porečen, zdrav, bo zdrava tudi narodna elota. To pa je mdžno le v tesni 'poveza-l0sti s Cerkvijo, Prav v današnjem času, ko versko ni le ‘Srožena večina slovenskega naroda, am->ak ves narod, je treba nove preorientacije Jasnega pogleda na razmere, ki jih vsi-PJejo narodu svetovni dogodki, duh časa, 'aša indiferentnost v vseh pogledih na jav-10 življenje. Današnji Človek se noče na no->e«o stran zameriti, pritrjuje temu mne-'Ju ter tiho ali očitno odobrava tudi na-Protno stalilšče, po vzorcu: Saj ima vsak 'ekaj prav, pri miru me pustite, jaz no-j01*1 kaj drugega kot živeti. To je mnenje ;inašnjega človeka na splošno. 'I udi za svo-5 otroke ne želi kaj drugega kot udobno lv’ljenje po geslu »[Leben und leben las-Ie.n!« Takega človeka bo vrgla prva motrcn Jtl ali zunanja kriza iz ravnovesja. (Nanj e more graditi družina, ne vaško, ne na-J( no občestvo, ne Cerkev in ne država, j. človek jasnih načel bo prodrl v javnem al- niu- Bodočnost naroda zavisi prav od . jE ljudi, kar velja še prav posebno za ,] lPmlnike narodnostne manjšine. Iz tega -j0t *> da terja tudi današnji čas od nas iV,Ve8a krščanstva. Kot kristjani moramo s ‘jitn zglednim življenjem izžarevati ple-Jmitosi na sovrstnike, na okolje, v kate-•tas je postavil Bog s čisto določenimi . loRami, Ce se bomo tega zavedali, po-111 se tudi ne bomo zbali žrtev, ki jih od duhovnika. Leta 1829 so ga poklicali njegovi predstojniki za spirituala v celovško bogoslovje. Z 29 leti je bil torej imenovan na eno najodgovornejših mest v škofiji kot duhovni vodja duhovniškega naraščaja. Leta 1844 je postal kanonik stolne cerkve v št. Andražu ter šolski nadzornik za lavantinsko škofijo. Aprila 1846 je prevzel mesto celjskega opata, meseca maja istega leta pa ga je imenoval solnograški nadškof za lavantinskega škofa s sedežem v št. Andražu, od leta 1859 pa v Mariboru. Celih 16 let je posvečal vso skrb in ljubezen svoji škofiji. Živel je svetniško življenje ter užival zato kot duhovnik pri svojih sobratih veliko spoštovanje in ugled, kot škof pa je s pomočjo tiskane in govorjene besede, predvsem pa z zgledom močno poživil versko življenje v svoji škofiji. Zavedal pa se ni le svoje dolžnosti do Cerkve, ampak tudi do svojega naroda. V svoji binkoštni pridigi v Blatogradu je leta 1838 izpovedal: »Materinski jezik je naj-dražja dota, ki smo jo dobili od svojih staršev; skrbno smo ga dolžni ohraniti, lepšati in zapustiti svojim mlajšim ... Oj, ljubi lepi in pošteni slovenski materinski jezik, s katerim sem prvič klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja, v katerem so me moja mati učili spoznavati Boga, v katerem som prvič častil svojega Stvarnika! Tebe hočem kakor najdražji spomin svojih star- Obširno je delo, ki ga je vršil Slomšek na šolskem področju. V njegovi dobi šolska obveznost še ni bila dosledno vpeljana. Zato je ustanavljal za izobraževanje vaške mladine nedeljske šole ter poskrbel učiteljem primerne učne pripomočke, med njimi učno knjigo »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. V njej je zajel Slomšek vse, kar mora vedeti podeželski človek o Bogu in svetu, torej o večnem in tuzemskem življenju. V dobi (pomladi narodov pa je napočila prilika, da misli ponovno na ustanovitev društva za izdajanje dobrih slovenskih knjig. Uresničila sta jo leta 1851 na njegovo pobudo in z njegovo pomočjo koroška rojaka prof. Andrej Einspieler in prdf. Anton Janežič, kar je prišlo zopet predvsem v prid šolam in učiteljem. Ko je bila leta 1848 v Avstriji razglašena enakopravnost narodov in jezikov, je prosil minister za ipouk grof Leon Thun Slomška za nasvet in pomoč za ureditev šol na našem ozemlju. Glede učnega jezika je zastopal Slomšek sledeče stališče: Učni jezik naj se na ljudskih šolah v splošno krije z jezikom verskega pouka. Tako so bile za časa Slomška šolske prilike na Koroškem dobro urejene, saj je bilo tedaj 16 slovenskih in 68 slovensko-nemških šol v deželi. Iz tega pa razvidimo, kako velik je bil Slomškov vpliv, kako vsestransko in plodovito njegovo delo. Država mu je po- Bundeskanzler empfing Kroaten »Bundeskanzler Dr. Gorbach empfing gestern, wie amtlich bekanntgegeben wur-de, den Pnisidenten des Kroatischcn Kul-turvereines im Burgenlande, Dr. Linzer und dessen Mitarbeiter, Bezirksschul-inspektor fiir das Kroatische Schulwesen im Burgenland, Mersich, sowie den Prasi-denten des Kroatischcn Pressevereines, Volksschuldirektor Kornfeind, zu einer Aussprache. Hiebei wurden die svichtig-sten Probleme der kroatischcn Minder-heit im Burgenland eingehend erortert und im Grundsatzlichen die vollige Uber-einstimmung der Gesprachspartner fest-gestellt. Die Vertreter der burgenlandischen Kroaten nahmen mit groBer Befriedigung zur Kenntnis, daB der Bundeskanzler den Wunschen der burgenlandischen Kroaten volles Verstiindnis entgegenbrachte und versprach, in der Bundesregierung MaB-nahmen in die Wcge zu leiten, um diesem Wunschen in naher Zukunft und im volli-gen Einvernehmen mit dem Kroatischen Kulturverein im Burgenland Rechnung zu tragen.« „Wiener Zeitung” v. 14. 9. 19G2 verila celo nalogo, da poučuje v slovenščini tudi sodniške pripravnike, ki so delali v Celovcu pri sodišču zadnje izpite in se je od njih zahtevalo tudi znanje slovenščine. Višja sodna uprava mu je dala celo dovoljenje za izdajanje veljavnih spričeval. Ob podpori, ki sta jo nudili Slomšku pri versko-narodnem delu tako Cerkev kot država, se nikakor ne čudimo razgibanosti dobe, v kateri so ustvarjali na Koroškem Slomšek, Einspieler, Janežič in drugi in •tuldi ne izidu prvega ljudskega štetja s 85.051 Slovenci. Prilike, v katerih živimo danes, so se po sto letih zgodovinskega razvoja od dua-listične ureditve države leta 1867 dalje s posledico preziranja slovanskega dela prebivalstva vobče, nerešenim narodnostnim vprašanjem ter dvema vojnama pri nas bistveno spremenile. Tako imamo do Cerkve kot države v zvezi z našim narodnim obstojem kardinalne želje in zahteve. Zastopamo stališče, da ima vsak otrok pravico posredovanja verskih resnic v materinem jeziku. Za upoštevanje tega načela se bomo zavzemali dosledno tudi v bodoče. Od države pa pričakujemo ureditev vseh narodnostnih vprašanj, predvsem šolstva, v smislu enakopravnosti vseh deželanov in državljanov zagotovljene v avstrijski ustavi. Tako Cerkvi kot državi pa izpovemo ponovno našo vdanost in zvestobo. Ta izpoved nam je sveta, kot nam je sveta naša slovenska materina beseda. Sodobni čas narekuje sodelovanje vseh državljanov pri utrditvi naše državne neodvisnosti ter ohranitvi miru v svetu. Zavedamo se pomembnosti svojega tozadevnega doprinosa ob velikih nalogah, ki jih mora reševati Avstrija v notranjem in mednarodnem merilu. Pri obnovitvenem delu za narod in domovino pa naj nam bosta vedno svetal zgled Slomškovo življenje in delo. Njegov duh naj nas napolnjuje kot kristjane in Slovence! Bivši ameriški veleposlanik v Moskvi Lletvelin Thompson bo postal posebni svetnik za sovjetska vprašanja v State Deipar-tementu. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da Thompson opravlja dolžnosti, ki jih je imel doslej Charles Bohlen, ki so ga pred nedavnim imenovali za veleposlanika v Franciji. Thompson bo na voljo Rtisku in Kannedyju kot »posebni veleposlanik za specialne naloge«. Politični teden Po svetu... UPOR V ARGENTINI V Argentini je pretekli teden izbruhnil nov upor v vojski proti vladi. General Carlos Ongania, ki so ga prejšnji mesec odstavili s položaja poveljnika konjeniškega zbora in ga upokojili, je ustanovil uporniško poveljstvo v Čampo de Mayo v .bližini Buenos Airesa. Upor je izbruhnil tik potem, ko so odstavili poveljnika prve oklepne divizije generala Alsogaraya in nekatere druge generale. Upornike je podprlo tudi letalstvo. Predsednik Guido je dvakrat pozval upornike na brezpogojno predajo, vendar pa se je začel pozneje z njimi pogajati. Uporniki so zahtevali takojšen odstop vrhovnega poveljnika vojske in načelnika glavnega štaba. Ker so uporniki odločno vztrajali pri svojih zahtevah, je predsednik Guido dal vladi ukaiz, naj skuša upor zatreti. Prišlo je do prvih spopadov. Ko pa je vlada uvidela, da je premoč na strani upornikov, je odstopila. A generali, ki so jih odstavili, ne priznavajo odstavitve. Začeli so na lastno pest vojaške operacije proti svojim nasprotnikom. Tako je prišlo do nadaljnih spopadov in do še večje zmede. Zadnje vesti tujih agencij pa že govore o postopni pomiritvi v Argentini., kjer se je kriza tako zaostrila, da je nastala nevarnost državljanske vojne. Prejšnji upornik v Čampu de Mayo, general Carlos Ongania, ki je dejansko povzročil to krizo, pozneje pa se sporazumel s predsednikom Guidom, je bil imenovan za vršivca dolžnosti vrhovnega .poveljnika vojske. Po po-irazu uporniških sil se je začelo veliko čiščenje v argentinski vojski. Predstavnik sil, zvestih predsedniku Guidu, je izjavil, da so aretirali vse štiri uporniške častnike, njihove čete pa razorožili in odpeljali v vojašnice. Po vesteh agencije je bilo v sedanjih bojih na področju Buenos Airesa mrtvih 120 vojakov in civilistov. Zadnji uporniki so se vdali in podredili svoje sile predsedniku Guidu. GENERAL DE GAULE je v svojem govoru v petek sporočil, da je vlada odobrila njegov načrt zakona, naj se odslej predsednik republike izvoli na neposrednih volitvah in ne kakor doslej, ko ga je volilo 80.000 velikih volivcev. Načrt tega zakona bodo predložili še ljudstvu v glasovanje, da ga odobri. V svojem govoru je de Ganile dejal, da je nujno potrebno, da predsednik, ki mu nova ustava daje mnogo več pravic in (funkcij kakor prejšnja, dobi neposredno zaupanje od ljudstva samega. Vendar je proti de Gaullo-vemu načrtu nastal močan odpor v posameznih strankah. NOVA USTAVA V JUGOSLAVIJI V petek se je v zvezni ljudski skupščini v Beogradu končala razprava o osnutku nove jugoslovanske ustave. O njej je podal dolgo obrazložitev predsednik ustavne komisije Edvard Kardelj. Nova ustava vsebuje temeljna načela družbeno-politične in družbenogospodarske ureditve, temelje političnega sistema, določa pristojnosti federacije, republik, okrajev, občin, sodstva, zvezne skupščine, položaj in funkcije predsednika republike, zveznega izvršnega sveta, zvezne uprave, ljudskih odborov ter utemeljuje osnovna načela svobode pravic in dolžnosti državljanov. Naj poudarimo še tole, da je vsaki narodnostni manjšini zajamčena pravica, svobodno uporabljati svoj jezik, izražati in razvijati svojo kulturo in ustanavljati ustanove, ki to pravico zagotavljajo. Na šolah za pripadnike narodnostne manjšine se poučuje v jeziku te narodnosti. Narodna manjšina ima tudi druge, z ustavo in zakoni določene pravice. NEHRU PRI DE GAULLU Predsednik indijske vlade Nehru, ki je bil pretekli teden na uradnem obisku v Parizu, se je razgovarjal z generalom de Gaullom, s predsednikom francoske vlade Pompodouj.em in z zunanjim ministrom de Murvillom. Iz Kaira pa so javili, da se bo Nehru sestal 30. septembra s predsednikom Nasserjem med prekinitvijo svoje poti iz Pariza v Novi Delphi. Predstavnik indijskega predstavništva je izjavil, da bo Nehru poročal Nasserju o rezultatih konference ministrskih predsednikov Common-tvealtha. Nehru je v Parizu izrazil bojazen, da bi takojšna povezava Indije z evropskim skupnim 'tržiščem lahko prinesla veliko škodo sedanjim trgovinskim odnosom med Indijo in Veliko Britanijo. Podprl je predlog gospodarskega in socialnega sveta OZN za svetovno gospodarsko konferenco. RREŽNJEV V BEOGRADU Na povabilo predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije Josipa Broza Tita je v torek prispel v Jugoslavijo predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Iljič Brdžnjev. Spremlja ga sedem visokih sovjetskih osebnosti. Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta vrača obisk predsednika PLRJ, ki je bil v Sovjetski zvezi junija 1956. leta. Leonid Iljič se bo mudil v Jugoslaviji do 4. oktobra. Ob tem obisku navaja sovjetski tisk podatke o razširitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in izraža prepričanje, da bo obisk predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta v pomembni meri prispeval k temu sodelovanju. Koristil bo tudi nadaljnemu razvoju prijateljstva dveh »bratskih ljudstev«. KAIRSKA DEKLARACIJA Podsekretar v ministrstvu za socialno ekonomijo ZAR Abd El Monem El Bana je izjavil, da bo deklaracija kairske gospodarske konference razvijajočih se držav najvažnejša točka dnevnega reda na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. Poudaril je, da so to deklaracijo pozdravili •tako gospodarski krogi OZN kot tudi industrijsko visoko razvite države. El Bana je dejal, da pomenijo d sklepi gospodarske konference v Kairu aktiven korak na poti do ureditve gospodarskih problemov razvijajočih se držav v korist vseh zainteresi- ranih držav. Prav zato pa se bodo tudi na zasedanju OZN azijske, afriške in latinskoameriške države odločno zavzele za to, da bi sklicali svetovno konferenco o trgovini. Kajti med fukcionarji nerazvitih držav se širi vznemirjenost in zaskrbljenost, ker postajajo države EGS bogatejše, nerazvite države pa revnejše v sedanji svetovni trgovini. Najbrž bodo zahtevali, da naj bo svetovna konferenca v začetku leta 1964. VOLITVE V ALŽIRU V Alžiru so bile v četrtek preteklega tedna volitve v ustavodajno skupščino. Volitve so v glavnem potekale mirno. Udeležba na volitvah je bila zelo visoka. Ogromna večina volivcev je odobrila kandidatne liste. Nasprotnih glasov je bilo zelo malo. V torek se je sestala izvoljena skupščina in izvolila novo vlado, kateri bo predsedoval Ben Bella. Tako lahko upamo, da se bo s tem začelo v Alžiru razdobje konstruktivnega dela za obnovo in pomiritev dežele. ARETACIJE V ŠPANIJI Kakor poročajo tuje agencije, je Francova vlada objavila, da so ta teden aretirali več ljudi, ki so bili obtoženi, da so izvedli celo vrsto atentatov v zadnjih treh mesecih z namenom, »spodkopati moralo in zaustaviti razvoj gospodarstva«. Med aretiranimi so tudi nekateri tuji državljani. Sporočilo Francovega notranjega ministrstva trdi, da so atentate »inspirirali iz tujine«. Od prvega atentata 5. junija v Madridu je v raznih krajih Španije eksplodiralo 15 bomb, od teh ena pred poletno rezidenco diktatorja Franca v San Sebastianu. ... in pri nas v Avstriji DELEGACIJA DELAVSTVA tovarne za papir na Rebrci se bo v ponedeljek napotila na Dunaj, da bi tam dosegla pomoč in izposlovala pri vladi kredit v znesku deset milijonov šilingov. Delegacija bo prosila zveznega predsednika, zveznega kanclerja in finančnega ministra za podporo, kajti od usode rebrške tovarne zavisi tudi usoda 10.000 ljudi. Gre za to, da bi zveza prevzela poroštvo za del kredita, ki ga bodb morali najeti za vzdrževanje podjetja. S tem bi stotim ljudem zagotovili sigurno delovno mesto. Za drugi del kredita bi prevzela poroštvo dežela Koroška. NOVI AVSTRIJSKI ČASTNIKI Preteklo nedeljo je avstrijska vojska dobila' zopet 54 novih častnikov, ki so se šolali na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. S tem je od leta 1956 do danes absolviralo 650 častnikov na vojaški akademiji. Slovesnostim so prisostvovali zvezni predsednik dr. Adolf Scharf ter kardinal dr. Franc Konig, ki je vojaški vikar. Obrambni minister dr. Karl Schleinzer je absolventom slovesno podaril čin častnikov. Zvezni predsednik dr. Scharf je v svojem nagovoru izrazil med drugim, da je avstrijska nevtralnost — Oborožena nevtralnost. To odgovarja slovesno ugotovljeni volji in Želji ljudstva in je doseglo priznanje sveta. Ker pa nobena zunanja sila ne more zagotoviti avstrijske nevtralnosti, zato je državi potrebna dobro izvežbana vojska ter dobro izšolano vojaško vodstvo. Avstrija ne bo trpela krivice, temveč se bo branila. KULTURNI OBZORNIK Okoli vprašanja slovenskega pravopisa ImJaija novega slovenskega pravopisa je zbudila v slovenski javnosti živahen odmev. Vsi, ikatorih opravilo je .povezano s pisanjem, so z veseljem pozdravili knjigo, ki jiim nudi vsestransko in neobhod-no pomoč pri pravilnem beleženju slovenske besede. Mnogokrat so bile poudarjene lastnosti, ki odlikujejo letoSnji pravopis od vseh njegovih predhodnikov, in v tej zvezi naj bo dovolj, če opozorimo že samo na njegovo izčrpnost, ki mu podeljuje vrednost in vlogo priročnega slovarja slo. venskega jezika — daleč najpopolnejžega, kar jih premoremo — ter mu tako zagotavlja kar se da širok vpliv na splošno jezikovno znanje. V Pravopisu je v precejšnji meri upoštevan in uzakonjen sodobni razvoj naše materinščine. Ena izmed reform, za katero so se odločili uredniki Pravopisa, pa v našem pišočem svetu ni naletela na odobravanje. Gre za vprašanje, ki je simbolizirano v dilemi „bralec — bravec”. O tem so slovenski listi mnogo in na dolgo razpravljali Prav nesorazmerna obilica le javne polemike okrog te dileme kaže, da se je vprašanje -aivea in -alea, ki ga je sprožil Pravopis, iz teoretičnega premisleka razraslo v praktično nadlogo. Razodeva se v težavah, katerim podlegajo neuki, očkuje pa se tudi v omahovanju in omagovanju pred nalogami, pred katerimi stojijo mnogi poklicani. Njena neprijetna moč sega od javnih napisnih tabel, na katerih sc pojavljajo smešne jezikovne spake, do šolskega pravopisa, ki je v načrtu ali celo le v pripravi. Gre za to, kako se bodo učili otroci v šolah, gre za tiskanje knjig in posebej učbenikov, ki jih ni mogoče opustiti ali zametati v celih nakladah. Gre torej na vsezadnje za pomembno materialno vprašanje. S tem pa je mogoče tudi že pojasnjen odločilni vidik rabe, ki jo razglašamo za edino pristojno v takih in podobnih jezikovnih primerih: množina in naglica, s katero se dandanes širi tiskana beseda med Slovenci, mnoge potrebe, katerim moramo še ustreči, ne dovoljujejo, tla bi se pisava vseh ..samostalnikov, ki zaznamujejo delujoča bitja”, izčiščevala v letih in desetletjih. Če naj bo jezik sodobno diaraziro, zahteva kar največ trdnosti in smotrnosti ter kar najmanj dvoumnosti rn labilnosti, vsaj v formalnih vprašanjih. Zato je potrebno, da to vprašanje najde primerno rešitev v sodelovanju vseh prizadetih. Vrsta književnikov, tako France Bevk, Matej Bor, Filip Kalan, Mitja Mejak, Mira Mihelič, Milan šega, Bojan Stih, Cene Vipotnik, je podala in objavila izjavo, v kateri pravi, da je novi Slovenski pravopis, ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, povzročil v pisavi in uporabi slovenskega knjižnega jezika tako stanje, da z ureditvijo tega vprašanja ni mogoče več odlašati. Ne samo, da novi pravopis mi prinesel več roda in skladnosti v našo pisavo in izreko, temveč ju je zaradi ne dovolj pretehtanih reformnih poskusov še bolj zapletel. Zato omenjeni želijo, da Slo. venska akademija znanosti in umetnosti vsestransko in dokončno pretrese znanstvena dn pravopisna izhodišča in predlagane reforme ter sprejme primerne sklepe, ki bi poenotili pisavo slovenskega jezika v duhu pravopisa Breznika in Ramovša, po katerih se je slovensko pisanje v zadnjih desetletjih ravnalo in razvijalo po ustaljenih načelih. Hkrati pa novi Slovenski pravopis ne bo zgubil svojiih dobrih strani, ustreznega pomena ter vpliva. Omenjeni književniki so mnenja, da se glede na današnje sramotno podcenjevanje, zanemarjanje in pačenje slovenskega jezikovnega izraza v javnem življenju take črka rake novotarije in spremembe popolnoma odveč. Težišče problemov našega jezika namreč ni v periodičnih pravopisnih reformah, temveč v sistemiziran ju besednjaka in slovnice in posebej še v načrtni šolski tor splošni jezikovni vzgoji Slovencev. zaL&žAz: Prevodi svetovne literature Charles Dickens v slovenščini Charles Dickens, znameniti angleški romanopisec, pomeni čedalje več tudi sodobnemu bravcu, čeprav se današnji svet zelo razlikuje od viktorijanske dobe, v kateri je živel pisatelj. Toda očitno je, da luč genija ni zbledela, temveč je iz razdalje let zasijala v še čistejšem sijaju. Pisateljeva slava se je še bolj utrdila in razširila po svetu. Tudi Slovenci smo prevedli že več njegovih del, zdaj pa sc je spričo priljubljenosti, ki jo uživajo Dickensove nesmrtne mojstrovine tudi pri naših ljudeh, Mladinska knjiga v Ljubljani namenila izdati vse njegove romane v enotni in okusni opremi z. izvrstnimi ilustracijami. Z ustrezno izvirno likovno spremljavo bo izšlo štirinajst njegovih del. Večina od teh so novi prevodi in do zdaj še ne objavljena dela, nekateri pa ponatisi romanov, ki so izšli že pred leti in so ta čas pošli. Enotna urejena zbirka bo obsegala vse njegove romanc razen zadnjega, ki ga pisatelj ni utegnil dokončati, ker mu je smrt iztrgala pero iz roke sredi dela, v oseminpetdesetem letu. Z njim je takrat zapustil svet ne samo velik pisatelj, ampak vsaj posredno tudi velik socialni reformator. Dickens je trkal na srce človeštva, opozarjajoč ga na krivice in zlorabe v tedanji družbi, in marsikdaj dosegel, da se je zganila njegova vest. Obtoževal je krivično zakonodajo, strahotne razmere v ubožnicah, sirotišnicah in ječah, trpinčenje in izkoriščanje otrok, nezdravi šolski sistem, stisko in obupne zdravstvene razmere ubogih, svetohlinstvo in sebičnost delodajalcev ter družlicno ravnodušnost, ki je v liberalističnem svetu veljala za načelo. V svetovnem slovstvu je eden največjih umetnikov. Vse njegovo delo je prežeto s pristno 25.:' zadevnostjo in aktivno ljubeznijo do ljudi, tako v.. deluje kot ena sama velika knjiga človekoljubja. Velika umetniška moč njegovega pripovedovanja, ostrina njegovih opažanj, njegov prisrčni smeh, njegovo veselje in srd, poezija in satira, napeto si sledeči dogodki zgodbe — vse to daje stranem njegovih romanov tisti posebni neminljivi čar, zaradi katerega sega po njih že toliko generacij mladih in starih bravcev, pa izredno toplino, ki ji v vsej svetovni literaturi težko najdemo primere. Mladinska knjiga bo začela ..Dickensovo knjižnico” z njegovimi PICKWICKOVCI v novem prevodu, torej s knjigo, s katero si je tedaj štiriindvajsetletni avtor pridobil svetovno slavo. Roman bo izšel v dveh knjigah, prevedla ga bo Mira Miheličeva. V njenem prevodu bodo izšli še sledeči romani: MALA DORRITOVKA v dveh knjigah leta 1963, DOMBEY IN SIN leta 1965, VELIKO PRIČAKOVANJE leta 1966, ŽIVLJENJE IN PRIGODE NICHOLASA NICKLEBVJA, PUSTA HIŠA leta 1969. .nd V prevodu Otona Župančiča bosta izšla DAViD COPPERFIELD v dveh kniigah leta 1964 ter OLIVER TWIST leta 1966. V prevodu Izidorja Cankarja bo izšel zgodovinski roman POVEST O DVEH MESTIH leta 1969. Nadalje bodo še izšli romani HUDI ČASI leta 1967, MARTIN CHUZZLE\VlT leta 1968, MALA STARINARNICA leta 1968 ter BARNABV RUDGE. VAŠ SKUPNI PRIJATELJ, ki je pisateljev labodji spev in zadnje delo, ki ga je dokončal pred smrtjo, bo Mladinska knjiga zaključila svojo zbirko Dickensovih romanov leta 1970. Klasik Žane Grey v slovenHini Nekako v sredi med lažje tekste in umetniško najbolj dognano prozo bi lahko uvrstili dela ameriškega pisatelja Žane Greya. Državna založba Slovenije bo zdaj uresničila svoj načrt in v najkrajšem časovnem razdobju izdala dvanajst romanov tega priljubljenega pisatelja v slovenskem prevodu-Če omenimo, da je šest knjig od napovedanih dvanajstih že izšlo, potem bodo kmalu bravci iz najbolj širokega kroga imeli dovolj pustolovskih romanov, vrednih branja. Ker pa so Greyeva dela ne samo napeto, zanimivo in razgibano branje, temveč tudi dela z moralnim jedrom in poučno noto, je vsekakor prav, da so tudi ta dela našla pot na slovenski knjižni trg. Žane Grey sodi med najbolj popularne ameriške pisatelje. Snov za svoja dela je črpal iz pričevanj o Divjem zahodu ameriškega kontinenta, ko so začenjali tod svoje pionirsko življenje prvi naseljenci. Založba 1m> izdala dvanajst romanov v štirih serijah po tri knjige. Prvi dve seriji s šestimi knjigami sta že izšli. Prva serija prinaša romanc „JEZDE-CI ŠKRLATNE KADULJE”, „PO SLEDOVIH MAVRICE” in »PEŠČENE STOPINJE”. Druga ««' rija pa vsebuje sledeče romane: »SENCE NA PH-TI”, „WILDFIRE” in »VVESTERN UNION”. V vseh je obilo napetih zgodb, dramatičnih spopadov, zapletov usod, pa tudi mnogo prijetnih, rahl° romantičnih dogodivščin iz minulega stoletja ,ia divjem zahodu. Zato takih knjig niti ni treba p0" sebej priporočati, ker se ponujajo same. Začrtali so program (Zaključne misli o »iK a tal iškem shodu«) Pri zaključnem zborovanju so bili med gosti tudi knezi in kneginje Winidilsdh-gratiza, grofica Auerspergova in drugi. Stolni vikar dir. Andrej Kalan je začdl ■> predta-vanjem o nastanku in reševanju socialnega vprašanja. Za njim je govoril naš Einspieler in sicer o kmetijskem vprašanju. Potom je govoril gor iški dr. Josip Pavlica in sicer o kaitoliškem življenju, dr. Vinko Gregorčič pa o tisku. Kot predzadnji govornik je prišel k besedi Tržačan, župnik Matija Sila z Repen- Dr. Janez Evangelist Krek ki je tudi govoril na kat. shodu in je pozneje v dunajskem parlamentu govoril o novi socialni za. >daji, kar je vzbudilo pozornost med tedanjimi evioskimi politiki. tabora. Segave in zanimive šobile besede tega Kraševca. iSam je rekel, da gotovo čudno gledajo, ko se je med škofi in učenimi oglasil tudi on, preprosti kraški župnik. »Bela njiva, črna ral — moder mož jo je oral.« Kaj je to, je zastavil zborovalcem 'Uganko. Odgovor: Bela karta in črn tisk. Nato je povedal, da je veliko strupenega zelišča med našimi knjigami in časopisi. Zanimivo je govoril in zanimivo končal, zato tudi ni bilo konca ploskanju po njegovem govoru. Zadnji govornik je bil odvetniški konci-pient dr. Ivan Šušteršič, ki je govoril o katoliški narodni politični organizaciji, 'ki je Potrebna in jo je treba dobro izvesti. 400 oseb se je zvečer zadnjega dne zbralo ua banketu. Uc Česa nam je treba? Ta 'katoliški shod je krepko zastavil smer-uice poznejšemu delu med našim ljudstvom. Od vseh ikatoliških shodov je 'bil ttajplodovitejši in je zato najpomembnejši. čez leto dni je izšla drobna knjižica, ki je spomnila na ta shod in zapisala: »Česa nam je treba? 'Povemo naravnost — tako odgovarja — za zdaj je treba dveh reči: dobre volje in denarja. Kaj pa je ceneje 'kakor dobra volja, in vendar je ni povsod dobiti, Da, dobre volje! Treba pa je tudi denarja. A denar je drag. Tega dobiti je težje kakor dobre v°lje. In vendar ga mnogi imajo, ki bi ga |a'hko pogrešali. Da, denarja, denarja in ^ denarja, -trikrat denarja! (Bratje, ne mudimo se, delajmo, dajmo, žrtvujmo: dobre V(>lje in denarja! •S to mislijo zaključujemo to poročilo o "velikem katoliškem shodu leta 1892, kate-rega, sedemdesetletnico praznujemo. Nekateri o tem Shodu niso še ničesar brali in ttičesar slišali. Zdaj bodo vsaj nekaj vedeli. Naj bi pa spomin na ta shod vzbudil ,Illed našimi ljudmi po naših vaseh, med našimi izobraženci in našimi dijaki vročo željo v današnjih časih, ko nastaja nova duha, doprinesti svoj delež k utrditvi katoliškega in slovenskega prepričanja med Jtami. Za 'to je treba dvojnega: dobre volje 1,n denarja. Naši ljudje gledajo in mislijo. Toda to je Premalo. Treba je (poprijeti za delo in sodelovati, vsak na svoj- način, pri naših društvih, ustanovah in podjetjih. Danes Vsc hiti, vse miga, vse deluje. Treba je to-rej migati tudi pri naši slovenski in kato-dski stvari. Vsak naj nosi skupaj svoj napor, svojo silo, svoje sodelovanje. I reba pa je tudi denarja. Brez tega ne 'Sredo naše ustanove naprej. Mi nimamo kapitalistov, 'ki bi sipali denar okoli sebe. kmamo pa vrsto ljudi, ki jim vendar še ta ri-reditve svoje posebno obeležje in se ločijo od drugih festivalnih mest, ki se porajajo v čedalje večjem številu po vseh koncih sveta. Med 56 operami, deli 29 komponistov, je bilo v 40 letih izvedenih kar 13 oper enajstih modernih skladateljev. Devet od teh pa je imelo tu svojo prvo izvedbo. Lani je doživela opera »Das Bergtverk zu Falun« skladatelja R. Wagner-Regenyja hud polom, pred tem tudi »Julietta« (1. 1959) komponista H. Erbseja in »Vanessa« (1. 1958) S. Batberja. Ni torej čudno, da na letošnjem programu ni nobene prve uprizoritve, saj morajo tudi salzburški festivalni prireditelji računati z gospodarskim momentom. Uprizoritve, ki jih pripravljajo celo leto, zahtevajo velike finančne žrtve. Kljub temu pa je tudi letos imel Salzburg premiero. Verdijev Trubadur ni doslej mogel najti mesta v salzburškem festivalnem programu. Celo festivalu najbolj naklonjeni prijatelji so odklonilno sprejeli vest, da bi Trubadurja izvedli v Mozartu (posvečeni hiši. Herbert van K a ra jan pa se je lotil tega dela z njemu lastno vestnostjo že skoraj pred enim letom in ustvaril kot dirigent in kot režiser obenem predstavo na izredno visokem nivoju. Popolnejšo zasedbo ((Dunajska filharmonija, zbor Dunajske državne opere s pevci Leontyno Priče, Giulietto Simionato, Francom Corel-lijem in Ettorom Bastianinijem) si komaj lahko predstavljamo! Karajah je gotovo eden najbolj poklicnih dirigentov Verdijevih del. Najpopularnejša Verdijeva opera je s to izvedbo dobila zopet svojo umetniško čast. Enako natančnost pri izbiri izvajalcev je Karajan pokazal pri sestavi zasedbe za orkestralni koncert, na katerem so dali Ver- Naše prireditve ST. JAKOB V ROŽU V nedeljo nameravano jubilejno prireditev naše Hranilnice in posojilnice smo iz tehničnih razlogov preložili na poznejšo dobo. V nedeljo, dne 4. oktobra pa se vrši ob 2. uri popoldne v Narodnem domu redni letni občni zbor z letnim obračunom. Člani-zadružniki iskreno vabljeni! dijev Rekviem. Berlinska filharmonija, Pevsko združenje prijateljev glasbe, Leontyna Priče, Giulietta Simionato, Giuseppe Zam-piere in (Bolgar (Nikolaj Gjaurov, ki ga imajo za naslednika Saljapina, so pod njegovim vodstvom izpolnili pričakovanje poslušalcev, ki so že zdavnaj prej 'pokupili — kakor tudi za Trubadurja — vse vstopnice. Drugi veliki in slikoviti oder v bivši jahalni šoli, ki ima v skalo vklesane lože za tedanje gledalce jahalnih prireditev, pa je bil prizorišče Gluckove opere »Ifigenija v Aulidi«, muzikalne drame, zasnovane na antični snovi. Zaradi svoje velike in globoke notranje veličine zahteva ta opera veliko sceno in izredno močan Zbor, ki ga premore le malokatero gledališče. Oboje je bilo tu dovršeno rešeno, v izvajalnem korpusu sta tudi to pot bila izvrstna Dunajska filharmonija ‘in zbor Dunajske državne o-pere, ki so s pevci Llisabeth Steiner, Walter Berry, Inge Borkh, Christa Ludwig, James King pod vodstvom dirigenta Kairla Bdbma dosegli izreden uspeh. Na programu so bile še štiri Mozartove opere. S komično opero »Figarova svatba« pod taktirko H. Wallberga in s pevci D. _____________________________________,6’ Steyr-, Warchalowski- in Linder-traiktorjc s kosilnico, oralom, brano, kultivatorjem, tro. silcem umetnega in hlevskega gnoja naroiite najugodneje pri JOHAN LOMŠEK Št. Lipš, Tihoja, p. Dobrla ves Fiescher-Dieskauom, S. Jurinac, G. Sciutti, G. Evansom, O. Czervvenko, E. Learovo so slavnostno odprli letošnji festival. Od lani je ostala na programu opera seria »Idome-neo«, ki jo je dirigiral dirigent Peter Maag namesto obolelega Ferenca Fricsaya. Izvrstni predstavi sta bili letos tudi komična opera »Gosi fan tutte« z dirigentjam K. Bbhmom in e glavnimi pevci E. Schw._, kopfovo, C. Ludwilgovo, H. Preyjem, W. 'Kmenttom, G. Sciutti in C. Donchom ter spevoigra »Beg iz Seraja« pod vodstvom Istvana Kertesza na dvorišču Rezidenčne palače. Od devetih koncertov, ki nimajo kake posebej določene programske koncepcije (razen enega Mozartovega večera) sta bila najbolj pričakovana že omenjeni Verdijev '»Rekviem« in pa Beethovnova 9. simfonija, ki bi jo naj dirigiral F. Friesay, za katerega pa je vskočil poljski dirigent Paul Klecki. Marijan Pogačnik v ljubljanski Mali galeriji Mojster likovne poezije Razstava grafik akademskega slikarja Marijana Pogačnika je pomemben dogodek v slovenskem 'likovnem življenju. Predvsem zato, ker je (to prva urejena, izbrana retrospektivna razstava tega tihega, skromnega in nekam udržanega umetnika; še bolj pa zato, ker nam na posdben način predstavi tisti prislovični (slovenski lirični pogled na svet. Snov njegovih del je preprosta, največkrat fabulativna; črpa iz narodnih pesmi, posredno morda iz narodnih vzorcev in seveda največ iz preprostega žviljenja. Ta dela odlikuje izredno skrbna tehnična izvedba, ki je povsem na ravni vseh drugih, umetniških kvalitet Pogačnikovih jedkanic. Nekakšen »horoir vacui«, strah pred praznino čutimo v vseh njegovih listih in prav to približuje vsa njegova dela tistemu učinku, ki ga najdemo pri narodnih vzorcih na vezeninalh, rezbarijah in zlasti na čipkah. In vendar bi v teh likovno polnih, povsem pokritih listih zaman iskali samo in predvsem dekorativnih rezultatov. Marijan Pogačnik je poet podrobnosti in tako v njegovih predmestjih, konjih, ribičih, osamljenih pticah, vasicah in starih kovačijah, potujočih streliščih in dru- gih grafikah najdemo predvsem skrben, ne slučajen izbor snovi, potem dosledno 'Stilizirano, kompozicijsko in tehnično urejeno izvedbo, zlasti pa veliko draž majhne, nežne, intimne poezij;e. Narodne poezije in poezije umetnika, ki v Iprividni obliki ornamenta podaja življenje kot narodno pesem in pripovedko kot življenje. Vse to pa podloženo z znanjem, talentom in ljubeznijo do snovi in dela. Marijan Pogačnik ustvarja, če sodimo po tej razstavi, ki je dokaj objektivno zrcalo, zelo počasi oziroma poredko. Toda takrat nastanejo listi, ki v današnjem mrzličnem umetnostnem vzdušju navadno »uradno« sicer niso najviše ocenjeni, vse-bujejo pa trajne kvalitete, še posebno tiste, ki postajajo sodobnemu človeku vedno ljubše in podrobnejše: intimnost in tiho, nevsiljivo poezijo. Vse JOKA-f-lzdcllce — kavče — preproge — žimnice — klavirje — harmonije dobite ugodno pri FRANZ KREUZER’s W*w. prodaja pohišfva in klavirjev Klagenfurt, Kardinalplatz 1, Tel. 23-60 c?£ filmskega sneta BENEŠKI FESTIVAL IN KRIZA FILMA Doslej je veljal filmski festival v Benetkah za eno naj večjih filmskih manifestacij v letu. Saj se je tjakaj zateklo ob tej priliki le najboljše in naj večje, kar je svetovna filmska umetnost premogla. Letošnji beneški festival pa je pokazal, da je zadnja ileta film v resnični krizi. Saj pomeni letošnji beneški, festival pravo blamažo za film. Zdelo se je celo, da letos vobče nihče ne bo deležen nagmad in da ni filma, ki bi zaslužil priznanje. Tako je n. pr. režiser filma »Eva« tik pred predstavo sporočil, da film ne bo predvajan, ker je sam presodil, da film ne spada pred ta mednarodni forum. Tudi ob drugih filmih so nastala prerekanja, kot n. pr. ob sovjetskem filmu »človek in žival«, češ da prizori nikakor niso povzeti iz Južne Amerike, kakor je bilo rečeno, marveč iz Kube. Vobče pa je bil repertoar filmov precej skromen glede umetniške vrednosti in gledalcem ni nudil kakih posebnih užitkov. Kot pravo presenečenje pa je prišla odločitev komisije, da bosta prejela nagradna priznanja sovjetski film »Ivanovo detin-stvo« in italijanski film »Družinska kronika«. BENEŠKI PATRIARH IN FILMSKI FESTIVAL Kot skoraj vsako leto, je tudi letos imel beneški patriarh, kardinal Urbani v cerkvi svetega Marka nagovor na udeležence filmskega festivala. Med drugim je kardinal poudaril: kino se ne sme odtujiti stvarno-/s’ti življenja z vsemi njegovimi pozitivnimi negativnimi vidiki. Kino mora obtožiti bridek in bolezenski položaj, ki zahteva podporo in naklonjenost javnega mnenj'a, Če hočemo, da bo uspešno rešen. Pomembnost kina je tudi za mednarodno življenje zelo važna. Kino mora biti namreč po svoji naravi mednarodno sredstvo za razširjanje plemenitih idej, kulture in omike. Zato mora odgovarjati temeljnim predpisom krščanske omike. BEN HUR, POPULAREN FILM Le malokateri film je doživel tudi v Celovcu toliko predstav kot velefilm »Ben Hur«. Prav isto Je doživel ta film tudi v drugih mestih. Tako moremo imenovati ta film za najbolj obiskani film v zadnjih letih. Samo na Dunaju je ta film imel 275.000 gledalcev, dočim ga je gledalo v drugih zveznih deželah Avstrije 390.000 gledalcev. Že vse leto Vrtijo ta film po avstrijskih kino-dvoranah in iz tega razloga UA film še nadalje igran pri nas. JUGOSLAVIJA V BENETKAH Filmska industrija v Jugoslaviji se je zelo hitro razvila in se že uvrstila na mednarodni filmski nivo. Udeležuje se zato z uspehom mednarodnih filmskih festivalov in jih tudi sami prirejajo. Letošnjega beneškega festivala so se Jugoslovani udeležili s filmom Veljka Bula-jiča »Mesto v vretju«, ki je pred kratkim ponovno zmagal na jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju s filmom »Kozara«. M. van der Meersch: 12 sem dobil/ (»Ribiči” - iz življenja katoliške delavske mladine) Nisem maral, da bi mati prišla v tovarno, da ne bi kaj ilzvedela, kako se mešam v te stvari. IPa še nevarno je bilo, da ne bi zašla v kakšen pre|te|p. Za n|jo je bilo bolje, če je ni bilo blizu, še mi je zabičala: »Poglavitno je, Pierre, da 'boš tiho. Nikamor se mi ni,kari ne mešaj. Stavko in vse strokovne organizacije naj drugi urede. Previden bodi ...« Delavci 'so se polagoma privadili stavki. Na dvorišče so pripeljali voz slame. Vsak je pograbil po en otep in ga odnesel v kot, ve-šala glavico, kanarček je čepel čemerno na palčki in ni odprl kljuna. Tudi babice za oknom ni bilo več. šele na večer, ko so zadnji sončni žarki, že vsi rdeči, poljubljali venečo rožo, takrat je šele kanarček zapel. Ta ni zapel o Alenčici kraljici, miti o kralju Matjažu, ne o mladi Bredi, niti o dušici s kanglico, pel je tako otožno in venomer eno in isto, eno in isto: »Babica je umrla! Babica je umrla!« Lončku je bilo tako čudno in tesno, dasi ni vedel, kaj pomeni beseda »umrla«. Pa je vprašal kanarčka. »Ne vem,« je dejal kanarček, »prav natanko ne vem. Mislim, da je nekaj žalostnega to, ker otroci vsi jokajo. Babica je tako čudna, nepremično leži na postelji in je vsa bela in nič več ne pripoveduje pravljic in ne plete nogavic. Naj starejša izmed otrok je rekla bratcem in sestricam, da je babičina duša šla v nebesa in da je babica zato tako mirna in nepremična, ker nima več duše.« »Kaj pa je to — duša?« je še ugibal lonček. »Jaz sem zaspan in žalosten, naj ti roža pove,« se je izognil kanarček, ker sam ni vedel, kaj je duša. Takrat je roža prvič spregovorila lončku: »Duša je nekaj, kar je v človeku, in je vsa lepša in boljša od človeka samega in je njegovo bistvo. Človek brez duše je kakor zemlja brez sonca in ne more živeti brez nje.« — Lončku je bilo to težko umljivo. Vso noč je premišljal o tem, pa si še ni mogel predstavljati, kakšna je duša. Drugo jutro pa je doživel nekaj novega. Mimo lončene robe je prišla kuharica. Oči je imela vodenomodre, in lička so se ji svetila kot velikonočni pirhi. Imela je snežnobel predpasnik, da je na soncu vid jemalo, in da se je takoj videlo: iz dobre hiše je. Kupila je naš lonček, vtaknila ga je v cekar in je krenila dalje. V cekarju je bilo nekaj mladih čebul, domišljavih gospotličen v svilenih, rožnatorjavih krilcih. Takoj se je ena izmed njih obregnila oib lonček: »Joj, kako ste nerodni! Vse 'krilce mi tolste zmečkali! Nikar mi ne stopajte po krilcu!« — Ta že ji je zaprlo sapo: v cekar je namreč priletela debelušasta zeljna glava, ki je imela kar cel ducat zelenih krilc ha sebi. Ta se je razkošatila in je potisnila vse čebulice v kot. Za njo je priromalo v cekar še mnogo druge gospode: suhljati kavalirček peteišiljček z vihrajočo zeleno kravato; za njim gospodična Novi podlistek! S prihodnjo številko začnemo prinašati zanimivo zgodbo gorenjskega dekleta z imenom CVETKOVA CILKA Napeto povest je napisal pisatelj Janez Jalen, ki je napisal tudi znano knjigo »Ovčar Marko«. Snov zanimive povesti je vzeta iz prelepega bohinjskega kota in jo bodo prav gotovo z zanimanjem čitali naši bralci. zelena v čipkasti teminozeleni Obleki; njen bratranec korenček v paradni rdečerumeni uniformi in vsa družina jurčkov, mati in oče in šestero dece, vsi z velikimi rjavimi klobučki. — V tem pa je segla v cekar ku-haričina roka, potegnila je lonček na dan, in kmetica ji ga je napolnila z lepo, rumeno smetano. »Kaj pa je to?« se je začudil lonček in je še ugibal: »Kaj, če je to duša? V meni je, in je lepša in Ibolja od mene samega...« se je spomnil na besede, ki jih je govorila roža. V cekarju je prinesla (kuharica ta lonček v veliko, belo kuhinjo. Ko jc pa' izpraznila cekar, je lonček prišel na mizo v tesno — ah, pretesno — sosedstvo velikega železnega lonca in široke, napihnjene kozice. »Puh! Glinast lonček, čisto navaden glinast lonček!« se je namrdnil veliki lonec in je dregnil ob lonček s tako silo, da je lonček počil. (IKonec prihodnjič) KSENIJA PRUNKOVA: ^f)l'(11) 1(1 ('(l 0- L^MlklL Stran 8 — številka 39 Športni kotiček NOGOMET: ZMAGA FC SANTOSA NAD BENEFICA LISBONO V finalu za svetovni pokal sta si v Rio de Janciro staila nasproti FC Santos, zmagovaivec južnoameriškega pokala, in dvakrat zmagovavec ovrop pokala, Benefica Lisbona. Braiziljanci so zmagali s , piči im" rezultatom 3:2 (1:0), na katerem je bil bistveno udeležen .čudežni’ napadavec Santosa, Pele, dosegel je dva gola za svoje barve. Povratna tekma, ki bo 10. ali 12. oktobra v Lisltonu, bo Sele odločila, kdo izmed teh dveh klubov si bo osvojil naslov ,,zma-gavavca svetovnega pokala za leto 1962”. IV. KOLO PRVENSTVA 2. D-RAZREDA Rezultati: DSC Borovlje — Labod 8:4 (4:2) St. Lenart — Svetna vos 3:2 (1:1) Grabštanj — St. Paul 3:3 (1:3) 1’odikmos — Grobinj 2:2 (1:1) Ruda — št. Jan ž 1:3 (1:0) Tekma ZihpoLje — Motlova se ni odigrala, ker moštvo Zih polje ni nastopilo. L DSC Borovlje 4 4 0 0 1 7 8 2. SV St. Lenart 4 3 1 0 1 6 7 3. FC Podkrnos 4 2 2 0 1 4 6 4. ASC St. Paul 4 2 I 1 1 6 5 5. TSV Grabštanj 4 2 1 1 1 14 5 6. ASKOe Metlova 3 2 0 1 5 4 7. SV Labod 4 1 2 1 1 13 4 8. SK Grebinj 4 1 1 2 1 8 3 9. SV Svetna ves 4 1 0 3 9 2 10. SV St. Janž. 4 1 0 3 12 2 11. SV Union Ruda 4 0 0 4 18 0 12. FC Union Žihpolje 3 0 0 3 16 0 Ta tabela ne vsebuje tekme FC Žihpolje ASKOe Metlova. WAC z 2:0, nadalje je v Celovcu v izenačeni igri izgubila proti Admira-Energie (1:0) obe točki. V III. kolu nogam, prvenstva je celovško moštvo zabeležilo v Linzu, proti tamkajšnjemu klubu SVS Linz, prvo zmago (1:0). ..Zlati gol" je ustrelil napadalec Lorber I. 7000 vnetih ljubiteljev nogometa se je zbralo v celovškem štadionu, da bi prisostvovali tej, do konca napeti in dramatični igri; prav tako so z aplavzom in navdušenimi vzkliki podpirali edinega koroškega zastopnika v državni ligi. Celovčani so v tekmi proti Simmcringu res dali vse iz sebe. Zmaga Korošcev bi lahko izpadla še više — saj ije cel. enaijstorica zadela parkrat samo les. Za ...Avstrijo” sta bila uspešna Lorber II in Repič, za Dunajčane pa je ustrelil gol Lukavic. ATLETSKE VESTI: T. PRESS - NAJBOLJ NAGRAJENA ATLETINJA NA PEA. Za najboljšo atletinjo se je v Beogradu na evropskem prvenstvu izkazala Rusinja Tamara Press, ki si je osvojila 2 zlati kolajni in evropski naslov v motu krogle in diska. Mednarodna amaterska atletska zveza (IAAF) ji je podarila še zlati pokal, ki ga je finski predsednik Kekkonen namenil najboljšemu atletu na PEA. BUKAREŠTA: V okviru bukareškega mednarodnega lahkoatletskega mitinga je avstrijska rekorderka v metu kopja, Erika Strasscr, zmagala v svoji disciplini z daljino 50,12 m. Tako je pustila za seboj 2 znani atletinji kot sta Maria Diaconescu (Romunija — 2. na PEA) in Madžarka Marta Antail (5. v Beogradu). Prav tako je tudi Henrich Thun, metalec kladiva, premagal svoje sotekmovalce z daljino čez 60 m. RAZNOVRSTNO: V nedeljo je SV St. Janž povabil na Koroško slovenski športni klub Križe (Tržič), ki je nastopil z zelo pestrim programom. 7m dopoldan so njihovi šahisti igrali proli .šahovskemu klubu Sveče. Srečanje se je končalo z 4'/o:3'/z v prid Svečanom. Popoldan pa so gostje iz Slovenije nastopili na šentjan.škem igrišču s svojo telovadno ekipo. Tako fantje kakor tudi dekleta so pokazali znanje, tehniko in obvladanje svojega telesa. Posebno telovadci so bili na bradlji deležni močnega aplavza navdušenih gledavcev. Tudi v namiznem tenisu sta se srečali ekipi Tr-žičanov in št. Janža. Končni rezultat se je glasil 6:3 za Rožanc. Za zmagovavce so dosegli točke Hafner (3), Partl (2) in Gabriel (1); za goste pa sta bila uspešna Albreht (2) in Maglica (1). KOLESARSTVO 20. mednarodno kolesarsko dirko ..Trikrat okoli Vrbskega jezera” je odločil z novim rekordom (3:30,OOh) zase Kurt Schatelbauer (Union-Verpoor-ten Graz) prod Ljubljančanom Ukmarjem; zadnji je v Sprintu podlegel Štajercu. Drugi Ljubljančan Franc Škerl sc je placiral na 10. mesto. Najboljši Korošec Lattner je na tej dirki zavzel 8. mesto. Tri dobe zelene Sahare Risbe na skalah v pogorju Tassili pričajo o ljudeh med četrtim in prvim tisočletjem v sedanji afriški puščavi V. KOLO PRVENSTVA 2. D-RAZREDA ŠT. LENART PORAZIL ŠT. JANŽ Z 7:2 (4:0). Že v prvih potezah tekme so dobivali igralci z Labotske doline premoč, katero so tudi do konca držali, šontjanška obramba je bila kriva dveh golov, dočim je vratar Konrad dal svoje najboljše. Kakor že v zadnji tekmi, je 'tudi v nedeljo napad odpovedal; najrajši bi kar z žogo vred leteli v gol. Oba gola Rožanov je dal Gabriel Hanzi. CELOVŠKA ..AVSTRIJA” PREMAGA SIMMERING Z 2:1 (1:1) Preteklo soboto je ..Avstrija” slavila svojo drugo zaporedno zmago v državni ligi, obenem pa svojo prvo zmago na domačih tleh. Odkar igrajo celovške ./vijolice” v najivišjem razredu države, so izgubile prvi dve tekmi, in sicer: v dunajiskem Fratru je novinec podlegel proti 'Pred dobrimi petimi leti so zasledili eno izmed saharskih skrivnosti: na skalah pogorja Tassili so našli množico .risb in slik. Skoraj’ poldrugo leto so odkritelj davnih umetnin Henri Lhote in njegovi sodelavci pripravljali kopije, tako da bo zdaj mogoče načrtno proučevati nastanek in razvoj te davne umetnosti, ki o njej sodijo, da se je porajala v obdobju med Četrtim in prvim tisočletjem pred našim štetjem. Risbe in reliefne 'podobe so razdelili po geoloških, antropoloških in slogovnih značilnostih na tri obdobja oziroma kulture. Prvo izmed njih so označili kot -kulturo okrogloglavih ljudi« (četrto tisočletje), druga je doba govejih pastirjev (čas 3500 do 2000 pred našim štetjem), tretja pa je »kultura ljudstva z bojnimi vozovi.« Ti zadnji so prišli v Saharo nekaj pred letom 1000 Terezija Neumann je umrla V Konnersreuthu na Bavarskem je minuli torek umrla Terezija Neumann, o kateri je znano, da je imela posebna znamenja Kristusovih ran in .posebna videnja Jezusovega trpljenja, zlasti vsak veliki petek v letu. Dosegla je starost 64 let in je umrla na posledicah močne srčne napake. Od posta leta 1926 je Imela Terezija Neumann vsak petek zamaknjenja, v katerih je gledala trpljenje Jezusovo. Pri tem so se ji pojavila posebna znamenja Jezusovih ran na udih, kar imenujejo s teološkim izrazom stigmatizacije; te so bile posebno vidne na dan velikega petka. Ob takih dnevih je na tisoče vernih in nevernih obiskalo »Terezijo v 'Konnersreuthu«. Terezija je bila hči 'krojača in je bila najstarejša med enajsterimi otroki v družini. Zaradi neke nesreče je ohromela in tudi oslepela. Na dan proglasitve Terezije Deteta Jezusa, 19. aprila 1923 je nenadoma spregledala in dve leti pozneje je tudi sicer povsem ozdravela. Posebno življenje pa se začne za Terezijo leta 1927. Od takrat vbbče ni več uživala nobene hrane; edino, kar je v teh 35 letih zaužila, je bilo vsakodnevno sveto obhajilo. Tudi pijače ni uživala nobene. V svojih videnjih je Terezija tudi marsikaj prerokovala. Znano je tudi, da je Terezija iz iKonnersreutha napovedala diktatorju Hitlerju, da bo njegove samopašnosti kmalu konec. S tem pa se je zamerila tedanjim vsemogočnim nacistom in Hitler je dal razglasiti, da je Terezija umrla, obenem pa je strogo prepovedal vsak stik s Terezi jo. Mnogi so se upravičeno bali, da je tudi Terezija Neumann postala žrtev plinskih peči ali drugačnega zahrbtnega zločina. Toda po vojni se je zopet zvedelo o njej, da še Živi, se dobro počuti ter se ob njej še nadalje dogajajo »čudežne reči«. Zanimivo je, da so se njena prerokovanja povsem izpolnila in čeprav jo je Hitler dal proglasiti za mrtvo, j,e vendar še celih dvajset let živela. Dočim je Hitler žalostno končal, je Terezija iz Konnersreutha še mnogo storila s svojim Bogu predanim življenjem za božje kraljestvo na zemlji. Zažigalna bomba v baziliki sv. Petra v Rimu Vatikanski orožniki so našli v baziliki svetega Petra v Rimu štiri zavitke z zažiga In o snovjo, ki bi ob eksploziji povzročili velik požar lesenega odra, iki so ga namestili v cerkvi za zasedanje ekumenskega cerkvenega zbora. Po kasnejših vesteh se je zvedelo, da je neki delavec našel steklenico s solno kislino, ki je bila povezana z vži-galno snovjo. Položil jo je na neko polico, pozneje pa je padla na tla in se razbila: dvignil se je velik stolp dima, ki pa ni povzročil škode. Po skrbni preiskavi cerkve so našli še en podoben zaboj. Dognali so, da je storilec nedvomno hotel povzročiti požar v cerkvi tri tedne pred -začetkom zasedanja ekomenskega koncila. Ogenj bi naj uničil vse naprave za zborovanje 3000 udeležencev ter vzel poguma organizatorjem cerkvenega zbora. Pričakovati je še več takih napadov. Sveti oče si je ogledal mesta in izrazil svojo zaskrbljenost. Spominjamo se, da je 14. julija letos eksplodirala v isti cerkvi zažigalna bomiba. Pozneje so neko tako bombo odkrili na spomeniku nežna nega junaka v Rimu. pred našim štetjem in so morda v zvezi s potovanji tako imenovanih »morskih ljudstev«. V dobi »okroglih glav« je bila Sahara rodovitna, z vodo bogata dežela. Zgodovinarji so mnenja, da je imelo to področje takrat zveze s severnimi in z drugimi srednjealfriškimi pokrajinami. Risbe iz tega obdobja pričajo o plesnih obredih mod raznimi poljedelskimi in živinorejskimi prazniki. O kasnejšem obdobju sodi Lhote, da se na risbah in reliefih pozna egiptovski vpliv. Kultura živinorejcev je naturalistična, o-srednji motivi na risbah so iz pastirskega in lovskega življenja. Značilnost dobe ljudstva z bojnimi vozovi so geometrijski prikazi. Nedvomno gre pri tem za obmorska ljudstva, pred kakršnimi je faraon Ramzes II. ubranil svojo deželo in ki so se potem napotila v očitno laže osvojljivo Saharo. Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT, Paulitsthgasse (Prosenhof) Blago za poletne obleke, posteljno perilo Velika izbira — zelo ugodne cene L. Maurer Klagenfurt Alter Platz 35 AMERIKANCI INVESTIRAJO SVOJ DENAR Čeprav so »zlati časi« za ameriški 'kapital, 'katerega so Amerikanci investirali v mozemstvu, minili in je zlasti v deželah, ki so prišle pod komunizem, večji del šel v izgubo, je vendar še vedno dovolj tega kapitala investiranega v deželah zapadne po-litičnogospodarsikc sfere. Zanimivo je, da v zadnjem letu beležijo celo porast ameriških investicij na Zapadu. Posebno so te investicije narastle v Zapadui Evropi in v Kanadi. Teh porastov računajo na dobrih pet milijard dolarjev. Posebno pa je še značilno, da so letos ameriške investicije najbolj narasle v deželah EWG, dočim je v Angliji ameriški kapital znatno padel. Popolnoma pa so prenehale ameriške investicije na Kubi, kjer je bilo teh investicij nad milijardo dolarjev. Pač pa so se usmerile nove investicije v Afriko, kjer gredo v zadnjih letih 'že v milijarde in to največ v industrijo nafte. Dražba rumenega goveda Na prvi jesenski sejem rumenega govcerkulozi, ali vse reagente z vsekakor zadovoljivo kakovostjo živine pri zelo ugodnih cenah. Podobna ugodnost sc bo nudila na drugem letošnjem jesenskem sejmu dne 9. novembra 1962. TiinttUa ocena ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n Bistrica v Rožu. — Sobota, 29. 9.: Alarich.s Kampf gegen Rom (IVa). — Zapazltii Gotje se pod vodstvom Alariha 'bojujejo proti Rimljanom. Moralni zadržki. — Nedelja, 30. 9.: Dor Hcinrgattschnitzer von Ammergau (III). — Film po znanem Gangho-forjovem romanu. — Sreda, 3. 10.: Bankraub in der Rue Latom' (IV). — Kriminalna veseloigra. Borovlje. — Sobota, 29. 9.: Annelie vom Beirghof (III), — Simpatičen švicarski domovinski film, kj^i; je nepoštenost kaznovana. — Nedelja, 30. 9.: 1_, Ehe des Herm Mississipipi (IVa). — Film po neki odrski igri. Moralni zadržki! Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 29. in 30. 9.: Vertau-schtes Leben (IV). — Dramatičen Klin. Radi zamenjave dveh dojenčkov za časa vojne prideta dve družini 18 let pozneje v težke konflikte. — Sreda, 3. 10.: Der Golt sitzt locker (IV). — Film iz divjega zaipada. Miklavčevo. — Nedelja, 30. 9.: Das Geheimnis der gelben Narzisen (IVa). — Kriminalni film. Moralni zadržki! Pliberk. — Sobota in nedelja, 29. in 30. 9.: O sole mio (lil). — Muzikalična veseloigra z mnogimi popevkami. Sinča ves. — Petek im sobota, 28. in 29. 9.: Killer Mc Coy (IVa). — Pretepaški fant se razvije v pomembnega boksača. Radi 'brutalnih scen zadržki! - Nedelja, 30. 9.: Sturm itn Oston (III). - Doživljaji mladega poročnika za časa kozaške vstaje pod Katarino II. St. Jakob v Rožu. — Sobota, 29. 9.: Am Minam el von China (IV). — Zgodba iz Rkajisko-japonske vojne. — Nedelja, 30. 9.: Hadschi Murad (IV). — Pustolovski film o grozovitih borbah med carskimi oddelki in kavkaškimi plemeni v stari Rusiji. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, L 10.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pol mre za prijatelje umetnin 'pesmi in glasbe. — 18.00 Recitacija in deklamacija. (L) - TOREK, 2. 10.: 14,15 Potočila, objave. -Bolje je paziti kot zdraviti sc. — SREDA, 3. h)-14,15 Poročila, objave. — Žena in dom. — ČETRTEK, 4. 10.: 14.15 Poročila, objave. - Koroški kulturni pregled. - PETEK, 5. 10.: 14.15 Poročila, objave. - Po naših 'krajih. - SOBOTA, 6. 10.: 9.00 Od pesmi do pestmi — od srca do srca. — 18.25 Za našo vas. - NEDELJA, 7. 10.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. I List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”. Celovec. Viktringer Ring 26. - Naročnina mese6to 7.-šil., letno 80.-šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec. Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.