Poštnina plačana v gotovini.
ww
I UUMMpplMHIBP
			
•TlUit«
8ABUD&K
Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh.
Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1'60. —(^Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Dol. c. b,;>:	,	t	,	fj
III. letnik.
V Ljubljani, 9. oktobra 1920.
10. štev.
Občni zbor konzorcija za izdajanje Trg. tista.
V	nedeljo, 3. t. m. se je vršilo zborovanje konzorcija Trg. lista. Zborovanje, na katerem je bila zastopana tudi slovenska Štajerska, je vodil gosp. Ivan Jelačin ml., ki je z lepimi besedami orisal pomen trgovsko-strokov-nega tiska, delovanje pripravljalnega odbora in načrt, po katerem bi se moralo vršiti naše nadaljno delovanje. Pozval je vse tovariše in vse stanovske organizacije, da širijo idejo vzajemnosti in zanimanje za TrgOvski list. Z povdarkom je še omenil, da so celjski tovariši' glasom poročila tovariša Str-mecki-ja podpisali brez vsake agitacije 150 deležev.
Gosp. Andrej Šarabon je kot blagajnik priprav, odbora podal blagajniško ,1. poročilo. Urednik Trg. lista je prosil vse trgovce in vse strokovne organizacije, da mu pomagajo z nasveti in dopisi, ker le v tem slučaju bo list res zastopnik mišljenja in hotenja trgovskega stanu. Od odbora predlagana pravila so bila enoglasno sprejeta. V odbor so bili izvoljeni trgovci Šarabon Andrej, Jelačin Ivan, Stupica Franc, Bahovec Ivan in Zebal Franjo, vsi iz Ljubljane ; Čuček Franc iz Ptuja, Weixl Vilko iz Maribora in Strmecki Rudolf iz Celja. Kot zastopnika industrije sta bila izvoljena g. Bonač Franc in Golob Franc, oba iz Ljubljane. Kot nadzornika
I	sta bila izvoljena Kostevc Ivan in Ur-banič Josip, fr Omeniti moramo, da razven g. Ko-stevca, se gospodje manufakturisti niso vdeležili zborovanja. Ne vemo, ali se tem gospodom tako dobro godi, da ne potrebujejo našega dela in jim ni potreba sodelovati.
Popoldne se je vršil trgovski sestanek, na katerem so se trgovci posvetovali o svojem nastopu pri volitvah v veliko ustavotvorno skupščino.
'	Trst.
j	Za našo državo ostal bo Trst v
narodno-ekonomskem oziru napol mrtva točka vse dotlej, da se zmanjša število nepojašnjenih računov, ki jih ima država Srbov, Hrvatov in Slovencev s sosedno Italijo še obravnavati. Slišali smo zato že opetovano, da uživajo n. pr. druge, bolj oddaljene države razne ugodnosti v tržaški luki, ^eško-slovaška, da ima kar svojo prosto luko, da favorizira Italija na vso moč Nemško Avstrijo in celo Nemčijo, da namerava v bodočih pogajanjih odločno nastopiti, za koristi Ogrske glede trgovinskega prometa preko Reke itd. A da bi Jugoslavija, ta bogata zaledna država teh dveh luk, uživala naj-mar(jše ugodnosti v Trstu ali na Reki,
o	tem nismo čuli ničesar. Zanimivo je za nas, da se pravkar vršo tudi pogajanja Italije z Poljsko državo, da bi se transporti, ki se ne morejo odpraviti preko Gdanskega, odslej vodili preko Trsta. Ves ogromni izseljeniški promet iz Poljske v Ameriko in ves izseljeniški promet iz Amerike v Poljsko naj se
koncentrira v Trstu. Laška vlada je privolila v to, da pripravi Poljski potrebno število lokomotiv in vagonov v svrho neovirane izvršitve tega prometa, če priskrbi Poljska potrebni premog. Poljska je tej zahtevi ugodila stem, da hoče^ v Trstu ustanoviti posebno premogovno stacijo, ki jej bo kurivo dovažala iz Gornješlezijskih in iz Dombrovaških revirjev. Sledila bodo pogajanja glede važnih detajlnih prašanj n. pr. o ureditvi direktne železniške zveze rrjed Italijo in Poljsko, o izvedbi direktnih tarifov,
o	napravi .lastnih izseljeniških prebivališč in drugih ubikacij itd. Poljska potrebuje mnogo pavole iz Egipeta in iz vzhodne Indije, za vskladiščenje tako velikih množin pa manjka na Gdanj-skem priprav, dočim jih dd Italija Poljski v Trstu na -razpolaganje. Dalje naj se tudi Poljski importi brazilijanske kave, avstralske volne, tzv. Quebracho lesa, dišav in dr. kolonijalnega blaga vršijo odslej preko Trsta. Kot eksportno blago hodi za Poljsko osobito petrolej in les v poštev hoče pa Poljska v Trst dovažati tudi soli in premoga. Poljski smrekovi les bodo tržaške ladjedelnice vporabljale deloma v nadomestilo za naš jugoslovanski les, ki se jim dovaža v nezadostnih množinah. Vse to blago pa se bo tudi v .tranzitnem prometu preko Trsta naprej pošiljalo. Pogajanja so se vršila med zastopniki Poljske države in direkcije italijanskih državnih železnic, Tržaške trgovske zbornice in pomorske oblasti; končno so se zedinili, da se ustanovi v svrho izvedbe dogovorjenih transakcij neka specijalna komisija s sedežem v Trstu. Predsednik te komisije je predsednik znane paro-brodne družbe Cosulich, gosp. Oskar Cosulich, podpredsednik je generalni, ravnatelj tržaškega Lloyda, Uccelli. Laška vlada je izrecno izjavila, da hoče Poljski v vsakem oziru najboljše ustreči. Glede prevoznega prometa skozi Jugoslavijo, N. Avstrijo in Češko-Slovaško potrebna so seveda pogajanja s temi državami.
Toliko smo o zadevi poučeni od prijateljske strani. Iz naše strani smo prepričani, da bo Italija pogajanja, ki jih omenja poročilo na koncu, zavlekla vsaj do končanega plebiscita na Koroškem, ker upa, (v slučaju neugodnega izida za Jugoslavijo) z zasedbo Bohinjske železnice in proge od Jesenic do Trbiža stvar dokaj zenostaviti, kajti v tem slučaju pogajanj z našo državo sploh ne bilo treba. Za Slovenijo pomerjajo vsa ta prašanja »biti ali ne biti« in trdno smo uverjeni, da se gotovi upi »zvestih zaveznikov« Jugoslavije nikdar ne bodo izpolnili. Pogajanja pa, ki se bodo po ugodnem izidu plesbicita vršila glede tranzitnega prometa preko našega teritorija med Italijo oziroma Poljsko na eni ter našo državo na drugi strani nam bodo pač morala donašati vsaj tiste komerčne ugodnosti v tržaški luki, ki jih uživajo druge države že doslej.
Pri tej priliki se pač najjasneje vidi, kako tesno je včasih v svetovni gospodarski politiki spojenih kar po več čisto različnih prašanj. Slovenija je mnogim
močno v napotje,"ker jo je Bog pač postavil na kraj, kjer se ima morda za dobo dolgih stoletij vršiti kar najživah-nejši tranzitni promet. Plesbicit na Koroškem, ki se v Beogradu in Zagrebu žal jako omalovažuje, da o njem časopisje komaj kaj zapiše (in še to često iz neprijateljskih virov), utegne imeti zelo dalekosežne posledice za bodočnost celokupne naše države. Ni namreč vseeno, če nas bodo morale vpoštevati države, ki se poslužujejo svetovne luke trsta, in to ni le Italija in Srednja Evropa, temveč tudi skoro ves kolonijalni svet, ki hoci tukaj za komerčni promet v poštev. Mi slovenski trgovci smo gotovo prvi, ki se bomo živahnega tranzitnega prometa prav veselili in ga ne bomo ovirali dobro vedoč, da nam tak promet lahko ob pametni državni gospodarski politiki donaša indirektno dosti haska. Ostati pa hočemo gospodarji tistih dohodov do Trsta, kjer prebiva naš narod v kompaktnih masah in v bodoče ne bomo mogli priznati takozvane gospodarske interese ali pritrditi strate-gičnim pomislekom sosedov. Dogovoriti se hočemo kot polnovredni kontrahenti in na prijateljski način z vsemi državami, ki hodijo tukaj v poštev in ki to želijo, glede vseh podrobnih prašanj čim najbolj neoviranega tranzitnega blagovnega prometa preko teritorija Jugoslavije. Poskusi pa, ki jih opažamo tako pri južnih kakor pri severnih sosedih, mereči na to, da nas na gotovih prometnih točkah oslabijo ali nam z ozirom na svoje takozvane gospodarske koristi iz-podvežejo dotočne prometne žile, taki poskusi so nefnoralni in nevredni velikih narodov. Tudi naš narod ima — pravico do gospodarskega obstoja in se bo branil do skrajnega proti sosecu, kateremu n. pr. diši naš les v Bohinjski ali Jeseniški dolini.ali kaka železniška proga v krajih, kjer od pamtiveka prebiva in dela naš človek, branil se bo proti sosedu, ki si prisvaja naše živo srebro, naše plavže, naše čudežne jame, ali ki izrablja nezavednost zapeljanega slovenskega človeka, pridobljenega ob plesbi-scitu z najstrahovitejšim pritiskom. In vse to z ozirom na gospodarske koristi — sosedov. In pa vojaška strategija 1!
Zgodovina ima še dosti popraviti. Ko bo vsa krivica popravljena, ki se nam je doslej godila, takrat bo vzhodna obal sinjega Jadrana vsa naša, naša z vsem obširnim zaledjem, kjerkoli prebiva naš rod.
Živijo naš Trst!
Edo Kunst.
Naša usnjarska industrija.
Usnjarsko industrijo v iiaši državi je zadela nova. kriza. Prva nevarnost se je pokazala v mesecu juniju, ko so začele v inozemstvu cene usnju padati. Vse je mislilo, da pride do splošnega padanja cen, vse je čakalo nestrpljivo dalnega razvoja. Brskali smo po raznih inozemskih časopisih, zasledovali poročila z zunanjih trgov ali nobeden ni
znal povedati, kaj prinese prihodnjost. Cene surovemu in izdelanemu blagu so tudi pri nas padle, a kljub temu je bilo opažati na vseh trgih močno stagnacijo in splošno nezanimanje. Surove kože so se pri nas znižale od prejšnje maksimalne cene K 34 celo na K 25 za kg, a z ozirom na zunanji položaj naša industrija niti pri tej razmeroma nizki ceni ni kazala mnogo interesovanja. bele komaj avgusta meseca, ko se je za usnjarje pričela sezona in so šle cene zopet navzgor, je postalo zanimanje za surovine živahnejše. Tovarne so kupovale in kupovale, da se preskrbe črez zimo s surovine mi in kože so dosegle danes že preko 50 K za kg. In kako izgleda pri nas produkcija pri teh cenah?
Svoječasna vladna naiedba (št. 128 od 23. II. 1920) je določila maksimalno ceno za surove kože na K 18 za kg; ceno podplatom pa na K .93 za kg. Od vlade določena cena za podplate je presegala torej 5kratno ceno surove kože. Dobro vem, da cela usnjarska industrija s temi cenami ni bila v najboljšem položaju. Toda razvoj bi bil še mogoč, da ne bi v Sloveniji nastalo naenkrat tako pomanjkanje surovih kož. V zaprtih zabojih, vinskih sodih in ne vem kako še, romale so naše kože preko kitajskega zidu Slovenije v sosedno za usnjarsko industrijo svobodno Hrvatsko, kjer so plačevali nad 100 °/0 višje cene, kakor pa pri nas. Industrija v Sloveniji je gledala v obupno propast, večina večjih obratov je bila tik pred ustavitvijo obratovanja, mali usnjarji pa so jedva še dihali.
Centralna vlada je koncem maja t. I. proglasila svoboden promet po celi kraljevini in kitajski zid med Slovenijo in ostalimi pokrajinami države se je podrl, toda za usnjarsko industrijo so nastale zopet druge težkoče. Podražil se je premog in k temu je železniški minister podražil še železniške tarife, ter že samo s tem celi domači industriji zlomil vrat. Poglejte samo železniške tarife drugih držav, tudi premaganih, in videli bodete, kako stojimo pri nas, ki imamo za obstoj in razvoj toliko ugodnih predpogojev, da nas lahko vsi naši sosedje zavidajo.
Produkcijska kalkulacija v usnjarski industriji je postala z ozirom na visoko ceno surovin in ogromno tovor-nino na železnici, tako visoka, da že samo produkcijski stroški domačih izdelkov daleko presegajo ceno inozem-( skega uvoženega blaga. Kljub temu, da se je cena sur. kožam povišala na nad
2	‘/,kratno nekdanjo maks. ceno, je zaostala v prostem prometu cena gotovemu usnju pod proporcijonalo.
Primerjajmo sedaj domače cene s cenami inozemskih trgov. Podplati stanejo pri nas K 170-180, v Avstriji (glasom poročila Ailg. Lederindustrie Zei-tung, Wien 18. sep.) K 290-310, to je v naši valuti K 96-124'—, v Nemčiji (KOlner Warenb5rse 8./9. 1920) Mark 60-65, ali naših K 108-117 — Kru-poni 180-200, v Avstriji 375-400 (j. K 150-160), v Nemčiji 98-105, (j. K .176-189.) Likanec 200 - 230, v Avstriji
370- 420 (j. K 148-168), v Nemčiji 68- 85 (122-153 j. K i t. d.
O	cenah v Italiji žal nimam poročila, slišal sem pa, da stanejo n. pr. podplati ca. 22- 26 lir, to je naših 115-130 kron. Tudi je uvozna carina za usnje tako nizka, da je'kar najuspešnejša konkurenca v škodo naše domače industrije mogoča. To pa ni še vse. Centralna vlada je v zadnjem času, kakor se je bralo v časopisih, dovolila po sklenjeni kompemzacijski pogodbi tudi uvoz večje količine podplatov, na drugi strani pa izvoz stro-jilnega ekstrakta. Ni torej dovolj, da se naša usnjarska industrija že itak močno bori za svoj obstanek in da o kakem danem razvoju dolgo časa sploh ne more biti govora, vlada sama sistematično ubija našo industrijo ter ji ne da dihati. Nismo mi proti zdravi konkurenci, a imeti, moramo proste roke. Vlada forsira izvoz predmetov, ki jih potrebujemo tudi sami in podpira na drugi strani uvoz predmetov, katere mi sami izdelujemo; dala pa seveda največje težkoče pri uvozu surovin in pol-surovin, katere so za obstoj naša industrije eksistenčne važnosti.
Kako pa se dvigne cena strojilnih pripomočkov pri ugodnem izvozu, se vidi najbolje na sledečem primeru:
Srtojilni ekstrakt je veljal lansko leto K 270 za 100 kg, letos do maja je poskočil na K 660'—, od maja pa do začetka septembra na K 900'—, nato na K 1100'— in baš prejšnji teden na K 1400'—.
Železniška tovornina je tako visoka, da jo industrija več ne zmaga. Uvozu strojev in kemikalij se dela toliko ne-prilik, da zgubi človek počasi vse veselje za delo. In ako se posreči, da kupiš blago po ugodni ceni in ga od-premiš proti domu, ti onkraj meje grozijo z licitacijo blaga, katerega si s tolikim trudom in tolikimi stroški nakupil; Avstrija nima več prostora za sto in sto z našo robo natovorjenih vagonov, ki se jih ne pusti črez mejo na zimsko spanje pri carinarnicah. Hic Rhodus! Tu tiči tudi zelo važno vprašanje za razvoj usnjarske industrije. Če se že moramo boriti z inozemstvom, naj se nam vsaj doma ne dela toliko težkoč. Inozemstvo nas itak do skrajnosti izrablja, ker natančno ve, da smo od njega odvisni.
Položaj, kakor je danes, je brez-dvomno nevzdržljiv in ako se stanje v doglednem času ne zboljša, pokazali bomo davčnemu vijaku, ki preži pozorno na nas, pasivne knjige. V znamenju »nema vremena« nema industrije.
Oddaja premoženja v Avstriji in naše gospodarstvo.
i.
Dne 21. julija t. I. je republika Avstrija sprejela zakon o »enokratni veliki oddaji premoženja«. Namen zakona je dvigniti vrednost nem-ško-avstrijske krone. Bistvo obdačbe obstoji v tem, da se ugotovi »čisto« premoženje fizičnih in jurističnih oseb in da mora davčni zavezanec del čistega premoženja oddati v denarju.
' Z zakonom se radi tega pečamo podrobneje, ker vsebuje nekatera določila, ki morejo učinkovati tudi na naše gospodarsko življenje.
Da mora priti v Avstriji do oddaje premoženja, je bilo vsakemu že od začetka jasno. Republika je namreč tako preobremenjena, da ne more gospodarsko ne živeti, ne umreti. Da bi se z namerovano oddajo premoženja gospodarsko ozdravila, tega seveda tudi največji optimist ne bi mogel trditi. Oddaja premoženja je pač dvorezen nož. Vsekako pa ni imela republika drugega izhoda. Radi tega tudi parlamentarna debata ni bila na višini. Iz vseh govorov in iz časopisja nam zveni le neka grenka, resignirana malodušnost.
Zakon sam je plod raznih kompromisov. V njem se prav jasno zrcali politična struktura parlamenta. Medtem ko se je agrarcem posrečilo doseči razmeroma še precej lahka bremena, industrija ih veliki kapital krvavi na zelo občuten način. Tako bi n. pr. delniška družba z delniško glavnico 210,000.000 K (700.000 delnic k 300 K
nominale) plačala na tem davku okrog 95 milijonov kron, ako so znašale dividende zadnja leta 10% in ako znaša kurzna vrednost delnic 900 K. Delniška družba zgubi torej polovico glav-nične imovine in sicer v 3 letih. Tak je namreč plačilni rok za delniške družbe ! To je udarec, ki lahko ugonobi tudi najmočnejše podjetje. Delniške družbe so sicer napele vse svoje moči, da dosežejo milejšo oddajo. A ker niso imele večjega parlamentarnega zastopstva, se jim to ni posrečilo.
Z zakonom se moremo pečati le* v obrisu, ker je preobširen.
Predmet oddaje premoženja tvori, kakor smo že zgoraj omenili, »čisto« premoženje, torej aktiva po odbitku dolgov, bremen in še nekaterih, po zakonu dopustnih odbitkov. Obdačljivo premoženje se ugotovi po stanju z dne 30. 6. t. I.
V	premoženje se šteje načelno vse kar se v obče in pravno označuje za premoženje, brez ozira na to, ali donaša dejansko tudi kak donos ali ne. Merodajno je le, ali je možno kot premoženjski del oceniti v denarju ali ne. Zakon pozna pač izjeme, a takih je le malo. Izjeme so n. pr.: nezapadle rente, službi božji neposredno služeči predmeti, dalje oprava, obleka, namizno orodje, itd., v kolikor se to rabi v vsakdanjem življenju.
Oddajno-obvezni premoženjski deli so torej n. pr. nepremičnine, premičnine in na teh sloneče pravice, dalje pravice sploh. Oddajnoobvezne so tudi umetnine, slike starine, biseri, dragulji itd.
Ta ugotovitev čistega premoženja velja za vse slučaje razun za delniške družbe. Pri teh se ugotovi premoženje le po vrednosti vseh delnic. Kako se najde vrednost delnic, o tem pozneje.
Sedaj pride najtežje in najvažnejše vprašanje, namreč kako je ugotoviti vrednost posameznih premoženjskih delov in odbitkov. V poštev bi prišla ali prometna vrednost ali pa vrednost po odnosnosti pojedin ih objektov. Nadalje, ali se naj vrednost ugotovi z ozirom na gotov dan, ali z ozirom na daljšo dobo.
Zakonski osnutek, ki pa tu ni obveljal, je slonel na načelu obdačbe po prometni vrednosti. To načelo je zadelo samoumevno na najhujši odpor, ker bi pomenilo visoko preob-dačbo, ki v dejanskih razmerah ni utemeljena. Po dolgih pogajanjih se je dosegel sledeči sporazttm.
Zemljišča s poslopji, ki služijo kmetijstvu, gozdarstvu ali pa vrtnarstvu, se obdačijo po donosni vrednosti. Kot slednja velja 20kratni donos, ki je bil dosežen povprečno pod normalnimi pogoji v I. 1913-1919. Vendar ta vrednost ne sme biti, razun v izrednih slučajih, nižja od 10kratnega čistega, oziroma pri gozdovih od 20-kratnega katastralnega donosa. Posest pride tu v poštev le kot običajna normalna gospodarska jednota. Nenormalni presežek na živini, orodju, a tudi n. pr. na gozdih se oceni po občni prometni vrednosti.
Prometna vrednost velja tudi za ono hišno in zemljiško posest, ki ne služi niti kmetijskemu niti gozdarskemu oziroma vrtnarskemu gospodarstvu. Le pri hišah v mestih služi kot podlaga za ocenitev vrednosti donosnost. To načelo velja za vse kraje, kjer so v veljavi odredbe v varstvo najemnikov. V svrho ugotovitve vrednosti po donosu, je od prejemkov v letih 1917, 1918 in 1919 odbiti dejanske izdatke za poprave, davke, za vzdrževanje in amortizacijo poslopij. Na ta način dobljeno donosno povprečje je kapitalizirati (n. pr. na Štajerskem s 4°/o, torej množiti s 25.) Zmnožek je donosna vrednost.
Pri obrtih, trgovinah in industriji se ugotovi vrednost premoženja ali po nakupni vrednosti posameznih premoženjskih delov, ali pa, ako toželi stranka, po prometni vrednosti z dne 30. 6.
1	9 20. To načelo velja tudi za zemljišča in poslopja, ki služijo tem namenom. Vojna posojila, katere je republika prevzela v svojo obveznost, je oceniti po podpisnem kurzu. Drugi vrednostni papirji, ki se notirajo na dunajski borzi, se ocenijo po davčnem kurzu, t. j. po povprečju med pro-
metno in donosno vrednostjo. Prometna vrednost se ugotovi z ozirom na daljšo dobo, ki se pa določi šele na-redbenim potom. Donosno vrednost se dobi s kapitaliziranjem donosnega povprečja v letih 1917, 1918 in 1919 po obrestno obrestni meri 3’5°/o.
Ker je prometno vrednost v gotovih slučajih pravilno zelo težko določiti, odreja zakon, da je pri ugotovitvi prometne vrednosti kuksov, deležev pri zadrugah in pri družbah z.
o.	z. vpoštevati event. tudi še celotno premoženje družbe, zadruge itd.
Skrajni mejnik ’ davčne vrednosti pa tvori vendarle prometno vrednost. Preko te se torej ne sme iti.
Na ta način se ugotovi tudi vrednost delnic.
Ocenitev giavničnih terjatev se vrši načelno po nominalni vrednosti. Za ponavljajoče se terjatve in dajatve je merodajna njihova kapitalna vrednost.
Papirnati denar kakor tudi kovani denar republike, ki ni iz srebra, je srebra, je oceniti po nominalni vrednosti. Za nekovano zlato in srebro, za zlati in srebrni denar, bankovce i t. d. določi vrednost dunajska devizna centrala. Nevdelane bisere, dragulje i t. d. je oceniti po prodajni ceni.
Že iz tega obrisa je razvidno, da je pravilna ocenitev posameznih premoženjskih delov nad vse težka in kočljiva.
Od svote premoženjskih aktiv je odšteti davke, bremena, dolgove in še neke odbitne postavke. Ž njimi se ne bomo natanjčneje pečali, ker bi to prekoračilo okvir tega članka.
»Čisto« premoženje do zneska
30.000 K je prosto oddaje. Ako ima obvezanec soprogo in otroke, ki žive ž njim v skupnem hišnem gospodarstvu, se oddaje prosti minimum zviša za soprogo za nadaljnih 30.000 K (pod gotovimi pogoji celo za 50.000 K) in za vsacega otroka pa še za nadaljnjih
15.000 K. Juridične osebe so proste oddaje premoženja, ako »čisto« premoženje znaša le 50.000 K. Slednji znesek je pa tudi v slučaju devizne obveznosti odšteti od čistega premoženja.
Konečno še omenimo, da je lastno premoženje v skupnem gospodarstvu obvezana živeče soproge le v izjemnih slučajih prišteti k premoženju soproga. Isto velja glede otrok.
Glede davčnih meril opomnimo, da zakon razločuje dva primera: a) juridične osebe in pa one fizične (večinoma inozemske) osebe, katere se obdavči le glede v republiki pridobljenega ali pa v republiki se nahajajočega premoženja (to so izjemni slučaji le delne obdačbe, vide spodaj), in pa b) ostale fizične osebe.
Juridične osebe in one fizične osebe, katere je le delno obdačiti, plačajo 15°/o od oddajnoobvezne g a premoženja. Za vse druge fizične osebe pa velja sledeče davčno merilo : od začetih ali polnih 20.000 K 3%
»nadaljnih ali »	20.000 »	5»
»	»	»	»	20.000 »	7	»
»	»	»	»	20.000 »	9	»
»	»	»	»	60.000 »	11	»
»	»	»	»	80.000	»	13	»
»	»	»	»	100.000	»	15	»
»	»	»	»	130.000	»	17	»
»	»	»	»	200.000	»	19	»
»	»	»	»	250.000 »	22	»
» l »	»	»	350.000	»	25	»
»	»	»	»	450.000	»	29	»
»	»	»	»	700.000	»	33	»
»	»	»	»	1^00.000	»	38	»
»	»	»	»	1,500.000	»	43	»
»	»	»	»	2,000.000	»	50	»
»	»	»	»	3,000.000	»	57	»
od presežka nad 10,000.000 » 65 »
Pri obvezancih, ki morajo skrbeti za enega ali več otrok, se zniža oddaja pri premoženjih do 50.000 K za 10 °/o in pri premoženjih do 100.000 K pa za 5°/o za vsacega otroka. Za premoženja, ki so obstojala že pred 30. 6. 1914, torej pred vojno, so določene bistvene olajšave onega dela davka, ki bi odpadel na predvojno premoženje. Davek je plačati, ako odpade od vrednosti čistega premoženja manj kot 40% na nelikvidne premoženjske dele, z obrestmi vred v treh letnih obrokih in sicer prvi obrok v 3 mesecih po dostavi plačilnega naloga, drugi obrok po poteku enega
leta, in tretji obrok pa po poteku drugega leta po dostavi plačilnega naloga. Na jednak način je plačati 20% predpisa, ako odpade od vrednosti čistega premoženja več kot 40% na nelikvidne premoženjske dele. Ostanek je plačati ha željo stranke v rentah v 5, .10, 15, ali 20 letih. Nelikvidni premoženjski deli so nepremičnine z vsemi poslopji, pritiklinami, služnostmi in realnimi pravicami vred, premogokopi, dalje premičnine, ki služijo kmetijstvu, gozdarstvu, rudokoporn, ali pa kakim drugim pridobitnim podjetjem. Sem spadajo tudi zaloge. Nelikvidni so tudi deleži pri trgovskih in premogokopnih družbah (ne pa delnice, deleži pri zadrugah in zaslužbe pri podjetjih). Nadalje so nelekvidni ' vrednostni papirji, ki se na dunajski borzi ne notirajo itd. K nelikvidnim premoženjskim delom je šteti redoma torej vse one predmete, katere je težje vnovčiti.
Prva renta zapade dne 1. 7. 1922. Pri tem pa obvezanec nosi seveda 5% obresti.
V	izjemnih slučajih je možno dovoliti, da se potom rent plača tudi več kot 20%. To velja za take slučaje, v katerih je podjetje sicer dokazno gospodarsko ogroženo oziroma, ako je sicer preživljenje obvezanca v nevarnosti. V slučaju, da stranka vplača davek pred zakonitim rokom, je deležna raznih ugodnostij. Še večje so ugodnosti, ako odda premoženje pred dostavo plačilnega naloga.
Oddaja se vrši načeLoma v gotovini, event. potom dobropisa takozva-nega financijskega zavoda in pa z odstopom onih vojnih posojil, katere je Avstrija prevzela v svojo obveznost. Slednje velja tudi za državna posojila Avstrije. Vojno posojilo se sprejme po svoječasnem podpisnem kurzu. Vendar je vplačilo potom vojnih posojil omejeno na dva načina. Rente sploh ni možno odplačevati potom vojnega posojila in le polovico oddaje je dovoljeno na ta način odplačati. A tudi v posojilih Avstrije je dovoljeno le ‘A odplačati. To odpiačilo z vojnim posojilom vred ne sme presegati polovico predpisa. Potom dobropisa pri kakem fi-nancijskem zavodu se davek plača na sledeč način. Stranka ponudi temu v prodajo posamezne premoženjske dele ali pa zaprosi za posojilo na blago itd. Financijski zavod lahko to ponudbo sprejme in se dotični znesek vpiše v dobro države. Stranka sama torej ne dobi v roke dotičnega denarja. Zavod je pod državno kontrolo in deluje po .trgovskih načelih.
Zakon ima nadalje razna zelo stroga določila, ki imajo namen zavarovati interes erarja.	(Dalje	prih.)
Železniške reklamacije.
Železniška uprava glede draginje ni zaostala za drugimi panogami našega gospodarstva. Zlasti zadnje zvišanje tarif je poseglo globoko v kalkulacijo vsakega trgovca, obrtnika in industrialca. Pri tem zvišanju pa je uvedla uprava državne železnice doiočbo, da se računa tovornina po njenih glavnih progah (izvzemši srbske proge) na podlagi celokupne vsote kilometroy, če prevoz ni pretrgan po južni ali kaki lokalni železnici. To dejstvo je za promet med postajami naše gorenjske in dolenjske železnice in postajami državnih železnic na Hrvatskem, v Vojvodini in Bosni važnega pomena, ker je med temi postajami po novih predpisih prevoz večinoma cenejši, ako gre blago čez Metliko in Karlovac, kakor če se prevaža čez Zidanmost—Zagreb—Sisak. Kljub temu pa, da so tozadevne tarifne določbe jasne, tožijo naši trgovci, da se jim pogosto računa nepravilna tovornina.
Priznati moramo, da je dosledno pravflno računanje tovornine težka naloga, ki je odvisna od zelo različnih prepogojev in ki se ni še nikdar, odkar železnice obstojajo, brezhibno izpolnjevala ; danes smemo tega tem manj pričakovati, ker vemo, da jugoslovanske železnice po preobratu še daleč niso dosegle višine, na kateri so stale pred vojno. Pri naših tarifah obstojajo jezikovne težave in železniški uslužbenci dostikrat niso še tako izšolani kakor
bi bilo želeti. Vsak posameznik, ki daje železnici blago v prevažanje, naj torej po možnosti sam gleda, da se varuje škode, nastale vsled napačne uporabe žel. tarifnih predpisov.
Stvar je seveda za posameznika nekoliko težavna, ker so žel. tarifni predpisi zelo obširna in zamotana veda, ki je dostikrat niti oni ne obvladajo popolnoma, ki se morajo dan za dnem z njo pečati. Kot glavno pravilo pa za vsakogar, da označa blago v tovornem listu jasno in točno, kakor to zahteva tarifa I. del, oddelek B. Označba seveda mora ustrezati blagu, ki je predano železnici v prevoz. Navajam samo en primer. V blagovni razrednici imenovane tarife 1 B je vsebovano razre-dovanje za pohištvo (Mobel) in selitveno blago (IjJmzugsgut). Mnogo-kteri se seli z železnico ter označi svoje »selitveno blago« v tovornem listu kot »pohištvo«. Posledica je, da mu železnica računa dražjo tarifo za pohištvo, ki presega dvakratno tarifo za selitveno blago. Marsikomu se zdi potem prevoz predrag ter zahteva od železnice povračilo, pa brez uspeha, če nima na razpolago dokaza, da je bilo prevažano selitveno blago in ne pohištvo. Brez takega dokaza železnica povračila ne izvrši, ker obstoja med tarifnimi predpisi, ki so podlaga potom tovornega lista sklenjeni prevozni pogodbi, določba, da je za računanje to-vornine merodajna edino le označba blaga v tovornem listu. Vsekakor pa je tudi neprevidno, označiti blago v tovornem listu nepravilno, kot tako, ki se ceni po nižji tarifi, ker ima železnica pravico, prepričati se, če predano blago ustreza označbi v tovornem listu. Za poskušano prikrajšanje na tovornini si zaračuna železnica na podlagi določb obratnega pravilnika kot pribitek dvojno razliko med prihuljeno nižjo in pravilno tovornino. Za označbo »selitveno blago« namesto »pohištvo« pri teži 5000 kg računa železnica na primer iz Ljubljane do Novega mesta pri današnjih tarifah nič manj kakor 1720 kron pribitka. Kdor glede pravilne označbe ni na jasnem, naj poizve na postaji, kjer blago odpošilja. Red v tem oziru bo marsikoga obvaroval škode.
Drugo važno sredstvo, obvarovati se škode, so povračilni zahtevki ali reklamacije glede previsoke tovor ni ne. Ta zadeva je težavnejša, kakor ona glede označbe, ker ne more vsakdo imeti pri roki žel. tarif, katerih je cela zbirka, V enem ali drugem slučaju pomaga sicer zdrav razum, primerjanje z drugimi pošiljkami itd., vendar ta pota ne vodijo vselej do uspeha, ker niso zanesljiva. Tudi poizvedbe na žel. postajah niso vselej uspešne, ker te same dostikrat nimajo pregleda o računanju celotne tovornine, ali se napak ne zavedajo ali pa radi obilice dela stvari ne pretehtajo dovolj temeljito. Najzanesljivejše sredstvo ostane tedaj pregled tovornih listov po tari-ferjih. Naši trgovci in industrijalci imajo, kolikor nam je znano, dovolj prilike, oddati svoje tovorne liste v tak strokovni pregled. Pameten trgovec, industrialec, obrtnik itd. te prilike tudi nikdar ne bode zamudil, ker ga takrat, kadar so žel. pristojbine računane pravilno, stane k večjemu poštnino za dopošiljanje tovornih lrstov pregledo-valnemu uradu. Če pa so bile pristojbine računane nepravilno, plača lastnik tov. lista le dogovorjeno provizijo od zneska, ki bi bii zanj brez strokovnega pregleda najbrže itak zgubljen.
Glede povračilnih zahtevkov ali reklamacij preveč plačane tovarnine velja v splošnem železniški obratni pravilnik. Tozadevne vloge so kolka proste. Povračilo more zahtevati le oni, ki je tovornino plačal in sicer pri pred-plačani (frankirani) tovornini pošiljatelj, pri nakazani tovornini pa prejemnik, Zahtevku mora priložiti pošiljatelj predajnico (prejemno potrdilo), dvojnik tovornega lista ali pa predpla-čilnico (Frankaturnote), prejemnik pa tovorni list, torej vedno tovorno listino, na podlagi katere je bila tovornina plačana. Ako hoče opravičenec reklamacijo poveriti kaki tretji osebi, je treba zahtevku priložiti še potrebno reklamacijsko legitimacijo in sicer odstopnico (cesijo), katero je treba kolekovati po lestvici II. za zahtevani znesek, pooblastilo (kolek 4 K) rabi pa trgovsko na-
kazilo, ki je koleka prosto. Če reklamira predplačano tovornino prejemnik, ali nakazano tovornino pošiljatelj, zadostuje da reklamant predloži obe v poštev prihajajoči tovorni listini, namreč predajnico ali dvojnik tovornega lista
i	n tovorni list brez vsake reklamacijske legitimacije. V takem slučaju si železniška uprava listini pridrži.
Za vložitev zahtevkov glede preveč plačane tovornine je časa eno leto od dneva, ko je bila tovornina plačana. Zahtevke se more vložiti na postaji, kjer je bila tovornina plačana ali pa pri žel. upravi, kateri pripada dotična postaja. Vložitev pri kakem drugem žel. uradu ni smotrena in v najboljšem slučaju rešitev zavleče, navadno pa dobi stranka take vloge nazaj.
Povračilni zahtevki so za stranke, ki imajo dosti posla z železnico, velike važnosti. Večja industrijalna podjetja vedo to važnost primerno ceniti in imajo radi tega nastavljene posebne tarif vešče tariferje, ki se navadno s svojim delom izborno izplačajo. Nočemo očitati žel. upravam, da namenoma trpijo nedostatke pri računanju tovornin, pomanjkljivost izvira iz narave obratovanja samega. Protiukrepi, namreč spontano povračilo preplačanih tovornin, so nezadostni in hirajo najbrže na isti bolezni kakor nepravilno računanje, vendar pa hočemo upati, da bo pokazalo ministarstvo saobračaja sčasoma kaj več smisla za komercijelno službo, kakor se to vrši danes.
Kontingentni dogovor z Avstrijo.
b) Uvozni kontingenti.
Po ravnokar objavljeni trgovski pogodbi z Avstrijo, ta zavezuje Avstrijo 1. da sklene posebno pogodbo o izposojanju železniških lokomotiv, 2. da pripušča sklepanje privatnih pogodb z avstrijskimi tovarnami o popravi železniških voz in lokomotiv, 3. da dobavi deloma proti kompenzaciji deloma brez nje različne vrste blaga in sicer:
1. iz skupine železninskih izdelkov:
palično in fazonsko železo za...................12	milj. avstr. K.
raznovrstno jeklo . .	25	»	»
železna žica nad št. 20	40	»	»
motike, lopate, rovnice,
sekire, grablje ...	40	»	»
ostalo orodje tudi obrtniško .......	30»	»
osovine za vozove (železne) ...................40	»	»
žičniki in žeblji ...	15	»	»
žeblji za podkovanje	5	»	»
vijaki in neti ....	15	»	»
pločevino za dinamo
stroje .......	2	vagona
pločevino za stavbene svrhe..................... 5	vagonov.
Dobava pločevine se izvrši le proti kompenzaciji za vsak vagon pločevine 5 vagonov premoga po 4.500 kalorij, železne konstrukcije za ceste stavbe, dvigala in privatne potrebe 200 milj. avstr. K. železniški mostovi	.	.	200	»	»
kovinska prediva	.	.	1	»	»
poljedelski stroji in
orodje.............100	»	»
stroji, operati in te-
salke..............175	»	»
armature............. 2	»	»
iglQ, zaponke,	peresa	15	»	»
tračnice, normalne in
ozke...............50	»	»
kose 600.000 kosov srpi 200.000 kosov
podkove za...........12	»	»
stavbeno okovje ...	10	»	»
spojni deli za cevi .	10	»	»
sedlarsko železje . .	7	»	»
kotlarski izdelki ...	8	»	»
instalacijski predmeti
za plin............ 2	»	»
tehtnice .................10	»	»
žične vrvi........... 3	»	»
železniške inštalacije	35	»	»
blago iz litega železa in kovanega ...	30	»	»
2. prevozna sredstva. • avtomobili, predvsem
tovorni.................50	milj.	avstr.	K.
kolesa, velocipedi in
njih deli..........10	»	»
plovni bageri z vleč-
njaki, čolni ....	12	»	»
tovorne lokomotive, normalnotive . . .	4—5	kosov
normalnotivi železniški vagoni ...	70	milj.	avstr.	K.
vozila za ozkotine železnice , .... 120	»	»
tranvajski vozovi motorni .................. 50	kosov
tranvajski vozovi brez
motora.................100	kosov
rezervni deli za lokomotive in vagone .	2	milj.	avstr.	K.
3. elektrotehnični materijah Telegrafični in telefonski aparati in ma-
terijal.................50	milj.	avstr. K.
instalacije za nizko
napetost................ 4	»	»	,
instalacije za visoko
napetost................50	»	»
elekrične žarnice . .	10	»	».
4. papir, rotacijski papir za časopisje proti kompenzaciji 1 vagon suhe celuloze in 8 vagonov premoga brez izvorne carine za vsak vagon rotacijskega papirja . .
navaden časopisni papir .......
trgovski papir vseh vrst	65	»
debeli papir rn karton	3	»
papirni izdelki . . . strešna lepenka . . . fotografični in kemični
papir .................. 2	»	»
5. tiskarske potrebščine, tiskarsko črnilo ...	3	milj.	avstr. K.
tiskarski stroji . . tiskarski okvirji . . litografski kamen . valjčna masa . . . tiskarske črke proti
kompenzaciji medi, antimona in svinca brez izvozne carine
10 vag. meseč. 25 milj. avstr. K.
30 » 3 • »
10 » 0'2 » 0‘2 » 0‘2 »
6. tekstilno blago: bombaževa preja, grobih in srednjih številk ................... 400.000	kgr.
dvojna'preja za tkanje
in pletenje .... 100.000	»
vreče iz tekstilne i papirne preje ....	15	milj.	»
voščeno platno iz papirja ali mešanega
prediva	............. 2	»	»
klobučina za papirne
tovarne	............. 1	»	»
tehnični predmeti i z
predilnih	snovi . .	10	»	»
trakovi za	klobuke	2	»	»
modeli za klobuke	2	»	»
7. usnjarski izdeiki: strojni gonilni jermeni	5	vagonov
podplati ......	12	»
tehnični predmeti iz
usnja za......... 500.000	kron.
9. kemikalije in bar ve :
dinamit ...................12	vagonov
dinamon....................40	»
proti kompenzaciji	po	7	vago-
nov premoga in .‘/2 vagona acetona brez izvozne carine za 'vsaki vagon razstreljiva.
lovsko strelivo ...	24	vagovov
kapsle............... I//2	milj.
razstrelivne	patrone	.	2'h	»
smolnati izdelki, kolo-fonij pivovarskasmo-
la.................... 3	»
zdravila in	serumi	.	.	18	»
užigalice..............12	»	,
mavec (gips) ....	3	»
magnezitnaopeka proti kompenzaciji po 2 vagona premoga za
1	vagon opeke . . ( 24	»
azbestno blago in azbest za	filtriranje	.18	»
grafit ..............  .	3	»>
gladilni kamen ...	5	»
kroni albumin .* . .	‘/2	»
eterična olja ....	6 milj. avstr. K.
rumeni in beli vazelin vsakega po 9 vagonov belo vazelinsko olje in kon-zistentno olje po 6 vagonov, kratanske masti 12 vag., vrtalnega olja 3 vag., ostale kemikalije 40 milj. avstr, kron stiskani kvas 30 milj. avstr. K, firnež in lak 10 milj. avstr. K, mineralne, kemične in zemeljske barve 12 milj a. K, 150 steklenic amonijaka k 20 kg. amonijakove sode 36 vagonov proti kompenzaciji v kameni sodi brez izvozne carine.
9. različno blago, potrebščine za laboratorije, kirurgični aparati in instrumenti 36 milj. avstr. K. tehnični predmeti iz kavčuka, stekla in
keramike.................16	»	»
ognjovarna opeka in
kamenje.................. 3	»	»
zagostilni materijal	12	»	»
ščetke...................... 2	»	»
leseni klinci ....	0'5	»	»
furniri in letve za pohištvo ......	2	»	»
žaluzije iz deščic . .	• 5	»	»
plošče za oblaganje
zidov ...................12	»	»
lutke za krojače ...	1	»	»
in ravno vrstne gumbe	10	»	»
Informacije, kolikor je bilo na te kontigennte ?e oddano kot predujem, nam ministerstvo trgovine ni moglo dati.
Dopisi.
Volitve In oderuštvo. V »Novi dobi« piše dopisnik iz Maribora, da se tam ljudstvo malo zanima za volitve, pač pa se jezi nad draginjo, ker je moka 'poskočila na K 15'—, sladkor na K 68'—, petrolej na K 25'— itd. Te draginje pa ni kriv trgovec, kakor misli dopisnik, ker pri teh predmetih ne zasluži trgovec niti 10°/o kosmatega dobička, pač pa to »oderuštvo« povzročajo naši sedanji poslanci in ministri, ker naše državne posle tako slabo vodijo, da nima naša krona v inozemstvu nobene vrednosti. Ko je stala naša krona v Zurichu frc. 9'20, so padle cene vsem predmetom za 50 odstotkov, sedaj pa, ko stoji spod frc. 5, pa so šle cene za 75 odstotkov gor. Tako n. pr. pšenica, ki je prišla med žetvijo in ko je šla naša krona gor, na K 4'—, stane danes že skoraj 10 kron. To je jasen dokaz, da cene ne regulira ne trgovec, ne verižniški urad, ne pomanjkanje ali obilica blaga v deželi, nego vredrtost lastnega denarja v tujini. Vrednost denarja pa dvigujejo vrejene razmere doma, poštena in smotrena izvozna politika in omejena uvozna možnost. Jugoslavija ima mnogo predmetov za izvoz, toda pri nas noče nihče kupovati radi prevoznih težav, sitnosti pri izvozu, na carinarnah itd. Zato pa ne moremo svqje valute popraviti in podpirati s svojim izvozom, ker se nas ogibljejo tuji kupci, čeravno lahko pri nas kupijo primeroma poceni. N. pr. Švicar lahko z enim frankom, ki je pred vojno veljal 95 vinarjev, kupi danes pri nas dve kili pšenice,, a mi moramo za nji dati 16 kron. Velika povzročiteljica današnje draginje je tudi nesmotrena tarifna politika. Voznino zvišujejo kar na stotine odstotkov. Voznina, stojnina, ležarina, zavarovalnina, carina, kurzne razlike itd. podra-žujejo blago ogromno. Zavarovalnina je posebno visoka, ker na železnicah zelo veliko pokradejo. Draginje ni kriv tedaj trgovec, nego nespretni politiki in gospodarji, kateri se obrekujejo z liberalci in klerikalci, nagajajo eden drugemu, se pehajo za koristi, potem pa v svoji nezmožnosti valijo krivdo na trgovca.	R. St.
v
Izvoz in uvoz.
Izvoz brez oslguranja valute.
Brez zavarovanja valute se smejo izvažati le ti predmeti : Ajda, poljska pšenica, proso, oluščene in moka iz njih ; lovorovo zrnje in listje; povrtno semenje; lukovo seme in čebrilček; pleve, krmska pesa, hrahorica, bolhač, kokolj, otrobi, hmelj in moka iz hmelja, koren čipovine in sirkova slama ; panji in roji, raki, školjke, ribe, čreva, koža za strojenje, šiške ruj; škrob in gume iz škroba ; trsje in ločje, žir, divji kostanj in ^mlete kostanjeve lupine ; odpadki oVMesa pri izdelovanju ekstrakta za strojenje; Vino in mošt; mineralne vode ; preostanki pri izdelovanju mastnih olj; škrob, mehki in trdi sir ; sadni soki, slatka in konpoti; kalcijev acetat; hcor in hlorovo apno ; kalijev karbid ; ekstrakti za izboljševanje zemeljsKih barv ; olje iz brinja in rožmarina ; sortirane cunje, razen volnenih ; dna za sita; preproge; moški in ženski klobuki brez razlike; ’ izdelki iz trdega kavčuka; košarski in pletarski izdelki;
\
4
metle iz sirka, ščetarski izdelki, sita in rešeta; zobotrebci, palice iz lesa; volna in moka iz lesa brez razlike; izdelki iz galanita; kosti in roženine; celuloza; kamenje za glajenje, brusi; opeke, strešna opeka, keramika, keramični izdelki brez razlike ; glaz-beni instrumenti in različni izdelki iz lesa (razen stavbenega lesa); povrtnine, paprike, kumar, svežega sadja, razrezkov sladkorne pese, smletih storžev, zmletega trsja, rastlinskih in sadnih konserv, kamenoreznih izdelkov in mlinskih kamenov. Carine prost uvoz : Dovoljuje se, da se smejo brez carine uvažati predmeti, potrebni za vkladanje svežega in suhega sadja, kakor košare, vreče, zaboje ; toda uvoznik se mora z deklaracijo zavezati, da izvozi uvožene predmete, napolnjene s svežim in suhim sadjem.
Naknadna odobritev uvoza prepovedanega blaga Na podlagi na-redbe generalne direkcije carine c. števila 52.474 z dne 17. avgusta t. 1. je bilo vloženih 1538 prošenj za naknadno odobritev uvoza blaga, ki je bilo že pred 23. marcom naročeno in plačano. Od tega je bilo 225 prošenj vloženih iz Slovenije. V odboru, ki je imel reševati te prošnje, sta zastopala interesente g. Mohorič tajnik Zveze gremijev in g. Voltman gremija Ljubljana. Od slovenskih prošenj jih je bilo 200 ugodno rešenih, 25 pa odbitih vsled pomanjkljivih dokazov, vsled falzificiranih faktur in vsled prepozno vloženih prošenj. Prošnje bodo vrnene interesentom potem pristojnih carinskih uradov, ki bodo blago, ki se nahaja že v carinskih skladiščih na podlagi te rešitve takoj opremili. Bližje informacije daje interesentom Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani.
Gospodarski pomen Smirne za uvoz in izvoz. Smirna je trgovstvu vsled bogastva svojega ozadja kot cen-trum za uvoz in izvoz dobro znana. Pred vojno je znašal izvoz letno 400.000 ton, uvoz pa 360.000 do 380.000 ton, poleg tega je znašal transitni promet
40.000	do 80.000 ton letno. Zaledje Smirne je zelo rodovitno ter se izvažajo od tam naslednji pridelki: ječmen, žito, bob, grozdje, smokve, bombaž, duhan, olivno olje, bombažno, konopno, sezamovo in opijevo seme, surove kože, antimon itd. itd. Glavni predmeti, ki se uvažajo v Smirno, so : manufaktura, železnina, vžigalice, sladkor, kava, čaj, prazne vreče, bombažni izdelki, nogavice, sukno, svila, konzerve, vsakovrsten papir, petrolej, bencin, soda, riž, svinec, pločevina, železne cevi, baker, kositar, stavbeni materijal, les vseh vrst, far-macevtični in kemični predmeti, steklo, steklenice, porcelan, vino, špirit, pivo, lesno oglje, premog, čevlji in strojene kože, sir, sveže sadje, fižol, volneni izdelki, šivalni in drugi stroji, voli, svinje, parfumerijski in drugi luksozni izdelki. Geografična lega in bogastvo Levante dajeta priliko našim državljanom, da vpostavijo trgovske zveze z Levanto.
Narodno gospodarske zadeve.
Carina.
Generalna direkcija carine je odposlala vsem carlnarnam nastopni razpis:
Pošto se opazilo, da se pri uvoz-nom carinjenju u velikoj meri ne pod-nose računi o vrednosti robe, kao i da se vrednost robi stavlja natačno i od prilike, to se da toga više ne bi bilo, na osnovu čl. 273. car. zakona
naredjuje ovo:
1. U buduče deklaranti pri uvoz-nom carinjenju morajo podnositi račune o vrednosti robe shodno čl. 34. car. zak. Deklarant je dužan na računu staviti i podpisati ovu izjavu: Račun je originalan i u svemu ispravan.
Ako bi se utvrdila neispravnost računa deklarant če biti odgovoran u smislju propisa čl. 169. carinskog zakona.
2. Podnašanje računa nije oba-vezno kada je vrednost uvezane robe ispod 1000 dinara.
U danom slučaju taksa za račun mora se prilepirati na tovarnom listu.
Ako carinski činovnici pri pregledu robe nadju da roba vredi više od 1000 dinara obustaviče se carinjenje dokle
T R G O V S
deklarant ne bi podneo ispravan račun od prodavca robe.
3. Kada je robe više od 1000 di-nara a račun slučajno još nije stigao ili je izgubljen, pa deklarant ne može da sačeka račun zato što mu roba hično treba, carinarnica če mu po molbi i naplati takse za rešenje, dopustiti da carinjenje izvrše i bez računa, pod uslovom, da deklarant u molbi da izjavu, da za prijavljenu vrednost u deklaraciji prima.punu zakon-sku odgovornost i da če u ustavlje-nome mu roku podneti carinarnici naknadno račun na uvidjaj. Rok za podnašanje računa može biti za evropske zemlje i severnu Afriku najduži mesec dana, a za Ameriku i ostale zemlje najduži dva meseca.
O odobrenim molbama za poček podnašanja računa carinarnice če voditi evidenciju i starati se da se one u roku. likvidiraju.
Naknadni pregled i sravnanje računa sa odnosnom deklaracijom imaju prvenstveno izvršiti carinski činovnici koji su bili obavili carinjenje.
Gornje vlakšice carinarnica neče više činiti licima koja u roku nisu podnela račune po ranijim odobranji-ma za poček računa. '
4. Carinarnica če voditi strogo računa, da su podneti računu zaista originalni i ispravni : u protivnem slučaju ima svagda postupiti po propisu člena 169. carinskog zakona.
5. Carinski činovnici paziče da se stavljena vrednost u deklaraciji i sta-tističkoj prijavi slaže ne samo po ukup-nome iznosu sa računom, nego da i vrednosti kod pojedinih naimepovanja robe odgovaraju vrednosti dotične robe po specifikaciji računa. Kako se vrednosti po računu dodaju podvozni i erugi troškovi do granice, to i ti troš-kovi treba da budu s razmerno raspo-deljeni po pojedinim naimenovanjima.
Kada carinski činovnici primete neispravnosti u ovom pogledu oni če referirati da se deklaracija vrati dekla-rantu, kao neispravpa (ovo može biti kad nije službeno carinjenje).
, 6. Pri zavodu deklaracije staviče se na račun žig carinarnice i broj deklaracije.
Po izvršenom proračunu carinskih dažbina carinski činovnici staviče ispod toga svoje podpise. Kada se ne bi ocarinila sva roba po priloženom računu to če dotični činovnici na shodan način naznačiti na računu, potpisavši ocari-njenu robu.
7.	Kad carinarnica utvrdi, da kod od večjih trgovaca i uvoznika netačno prijavljaju vrednost ili upotrebljavaju neispravne račune, ona če u torne iz-vestiti direkciju radi daljega postupka.
Nezavisno od toga ona če u danom slučaju postupiti po propisu čl. 169. carinskog zakona.
Plačevanje carine v papirnatem denarju. Nekaj se sliši, da je finančni odsek skupščine sklenil zahtevati od finančnega ministra, da bi plačevali carino ne v zlatu ali tujih'valutah, nego v naših novčanicah.
Carinske olajšave za Industrijce, obrtnike in poljedelce. »Službene No-vine« prinašajo v štev. 217 naredbe generalne direkcije carine št. 61602 z dne 28. septembra 1920, s katero se z neznatnimi izpremembami podaljšuje veljavnost lanskoletne naredbe štev. 17392, po kateri so industrijalci, obrtniki in poljedelci pri uvozu za lastno porabo potrebnih strojev in obratnih surovin carine oproščeni, oziroma plačujejo za nekatere predmete brez ozira na provenienco le minimalno carino. Carinskemu uradu je treba predložiti pri vsaki pošiljatvi potrdilo trgovske zbornice in potrdilo trgovinskega ministrstva v Beogradu, da uvažanega blaga rti v državi ali ne v zadostni množini. Podrobno besedilo naredbe prinesemo v prihodnji številki.
PoSla.
Naše terjatve pri pošt. hran. na Dunaju In v Budimpešti. Pošt. hran. na Dunaju dolguje našim vložnikom
27 mil. kron, ona v Budimpešti pa
28 mil, kron. Oba zavoda hočeta vrniti te dolgove v današnji avstr, oziroma
. madžarski valuti, katera je danes 60°/o manj vredna od naše jugoslovanske. Tudi nočejo plačati obresti za dve leti.
V	interesu naše države je, da se naše
KI LIST
i ...	  —	■—_____________________
državn- oblasti zanimajo za te naše terja' /e ter ščitijo naše koristi.
Promet.
Promet med Čehoslovaško In Jugoslavijo. Ker je Avstrija delala velike težave prometu med Jugoslavijo in Češko in ovirala tranzit, zadrževala pošiljatve itd., se je Češka poslužila pravic, katere ji daje senžermenska pogodba, pa je ustanovila prometne inšpektorate na Dunaju, v Linču, Gradcu in radi lažjega prehoda pri Špilju v Ljubljani. Tudi Jugoslaviji dela Avstrija težave, nas izkorišča, zato poživljamo našo vlado, da se posluži pravic iz pogodbe in onemogoči oviralno delovanje te države.
Ministrske naredbe.
Poziv delniškim družbam. Ministrstvo za trgovino in industrijo poživlja vse delniške družbe, da v smislu čl. 77. zakona o delniških družbah v zakonitem roku razglašajo odobrene bilance.
Razno.
Tovarna vagonov v Brodu. Skupina bank je zbrala 100 milijonov za ustanovitev tovarne vagonov v Brodu. Sedaj pa poročajo, da je vlada sicer pripravljena dati koncesijo, vendar bi se tovarna morala ustanoviti v Nišu in ne Brodu. Ker je Brod v sredini države in od vseh mej najbolj oddaljen, medtem ko leži Niš preblizu Bulgarski, pričakujejo prizadeti krogi da bo vlada vendarle uvidela večjo prednost Broda in dala dovoljenje za ustanovitev v Brodu.j	»JB
|_\j Usoda mirovne pogodbe v Narodnem predstavništvu. Neposredno pred odhodom regenta v Bosno se je razpravljala v parlamentu San Žer-menska mirovna pogodba z Avstrijo, ki je za nas Slovence baza ureditve vseh vsled sloma monarhije nastalih novih razmer. Res je, da je odobritev mirovne pogodbe le akt formalnosti, ker se na pogodbi ne da pač ničesar več spremeniti. Vendar smo z ozirom na vele važne gospodarske klavzule pogodbe, ki se tičejo likvidacije bivše Avstrije, novoureditve prometnih razmer, ureditev zasebnopravnih terjatev, trgovskih odnošajev in političnih določii, pričakovali z optavičenostjo, da bodo naši zastopniki vsaj ugotovili krivice, ki jih nam po gospodarski strani dela mirovna pogodba. Namesto tega pa smo doživeli dva politična govora iz krogov slovenskih poslancev in ko je prišlo do glasovanja, ni bilo navzočih zadostno število poslancev, da bi bili mogli odobriti pogodbo. Tako se obnašajo naši pnslanci, ko gre za miljarde narodnega premoženja.
Podržavljenje južne železnice. Kakor smo se informirali v prometnem ministrstvu, se ima vprašanje podržav-ljenja južne železnice odločiti najpozneje do konca leta 1922. Od južne železnice predlagani provizorični ^porazum ima trajati samo tri leta od 1920—1922. Ker je večina, delniškega kapitala in obligacij južne železnice v rokah francoskih kapitalistov, in ga je treba obrestovati v frankih, je sklenilo generalno ravnateljstvo na Dunaju, da naj se osrednje knjigovodstvo vodi na Dunajp v frankovi valuti, medtem ko bi obratna ravnateljstva v posameznih državah vodila knjigovodstvo obrata v tamošnji valuti. Vsaka posameznih držav pa bi morala prevzeti obratno garancijo in vplačati v poseben obratni fond gotovo svoto. Na podlagi tega projekta je prometno ministrstvo izdelalo nov načrt, ki je bil predložen finančnemu ministrstvu v odobrenje. Dodatno k San Žermenski mirovni pogodbi sta Francija in Italija sklenile posebno pogodbo glede južne železnice in je podržavljenje južne na osnovi te pogodbe gotova stvar. S tem bi dobila Slovenija enotno železniško pmrežje in samostojno ravnateljstvo za celo Slovenijo.
Spremembe v generalni direkciji carine Generalni direktor carinske uprave Sava Kukič je meseca julija odšel na dopust. Po poteku dopusta je ostal na razpoloženju in se ni več vrnil na svoje mesto. Istočasno je bil umirovljen šef administrativnega odseka T. Dimitrijevič, ki pa je bil iz
penzije zopet imenovan takoj nato za načelnika v četrtem oddelku trgovskega ministerstva, namreč oddelku za zunanjo trgovino. S Kukičem odhaja iz uprave najbolj verziran carinski politik in teoretik, ki je bil od l. 1888 markantna postava in igral pri vseh trgovinskih pogodbah važno vlogo. Zadnji čas je bilo njegovo najzanimivejše delo plediranje valorične carine za dobo, dokler se valutni odnošaji ne stabilizirajo. O vzroku personalnih sprememb ni mogoče zvedeti pozitivnih vzrokov. Povod pa je bila javna polemika obeh imenovanih v beograjskem časopisju meseca julija. S. Kukič je s svojo trmoglavostjo in neuvidevnostjo mnogo zakrivil na sedanjih carinskih razmerah. Toda direktno kriv, da je služba na carinskih uradih še vedno v provizo-riju, da obstoja toliko antagonizma v carinski službi je bivši šef administrativnega odelka T. Dimitrijevič. Ta ni celo leto po svojem potovanju po Sloveniji ničesar pozitivnega ukrenil za zboljšanje neznosnih razmer med železnico in carino. Lahko si častitamo, da je postal sedaj načelnik oddelka za našo zunanjo trgovino in trgovsko politiko. Direktorja S. Kukiča začasno zastopa njegov pomočnik direktor Bogdanovič.
Na spodnjem Avstrijskem se je
21. avgusta t. I ustanovil »Landesver-band der Hoteliere in NiederOsterreich.« Predsednik: Hotelier Julius Hofmann — Amstetten. Namestnik: Hotelier Franc Bittner — Waidhofen. Tajnik: Hotelier J Infilhr — Waidhofen. Dunajski ho-telieri si hočejo ustanoviti svoje lastno društvo. Predpriprave za ustanovitev so v teku.	R—
Nakupna zadruga avstrijskih vi-notržcev se je ustanovila 10. avgusta t. 1. Naslov: Einkaufsvereinigung Oster-reichischer Weinhandler — Wien VIII. Langegasse 46.	R—
Dunajski gremij trgovcev je izdal sestavo vseh določb, tičočih se iz in uvoza, plačil (deviz), znižanja ukinje-nja ali zvišanja colnin za blagovni promet z inozestvom. K tej brošuri »Wahrenverkehr mit dem Auslande« je izšel 1. septembra 1920 dodatek. Brošura in dodatek se dobi v: »Sekretariat des Griemiums der Wiener , Kaufinannschaft« — Wien IV. Schwar-zenbergplatz 16. Cena K 15 in K 3.
Posledice troša ine. Trošarina podraži sladkor za 12°/o, kavo za16°/o, riž za 5°/o, olje za 16 °/o in sveče za tri odstotke. Posledice tega povišanja bodo nove mezdne zahteve delavstva. Uradništvo pa itak ni moglo izhajati in vedno grozi s stavko.
Uvoz in Izvoz Anglije v mesecih julij In avgust 1920. Vrednost uvoza je znašala v juliju 163,342.351 f. šterl., izvoza pa 155,300.383 f. št. Uvoz je bil torej za 8,041.968 f. št. večji kot izvoz. Opaža se, da se je bombaža in volne uvozilo precej manj kot v istem mesecu preteklega leta, medtem ko se je uvoz gotovih fabrikatov zvišal. Pa • tudi izvoz je v posameznih strokah napredoval. Tako se je izvozilo v juliju t. 1. za 21,000.000 f. št. sukanca in bombažnih tkanin več kot v istem mesecu lanskega leta. Lokomotiv, vagonov in drugih prevoznih sredstev se je izvozilo za nad 6,000.000 f. št. V avgustu t. I. se je v Anglijo uvozilo raznega blaga v vrednosti 153,254.578 f. št., izvozilo pa za 114.903.335 f. št. Žita in moke se je uvozilo v tem mesecu za 7 'h miljonov f. šter. več, kot v istem mesecu preteklega leta, medtem ko se je uvoz mesa in slanine znatno zmanjšal. Tudi v tem mesecu vzbuja pozornost dejstvo, da je biio uvoženih gotovih fabrikatov in polfabrikatov za 17 lh milijonov f. št. več meseca avgusta preteklega leta. Vseeno pa se mora priznati, da izvoz Anglije napreduje, ker se je v mesecu avgustu t. I. izvozilo iz Anglije za 99,645.443 f. št. fabrikatov, to je za 36,972.590 f, šterl. več kot v mesecu avgustu preleklega leta.	/
Nemški Industrijski Izdelki na Angleškem. Angleški časopisi poročajo, da Nemčija preplavlja angleške trge s svojimi cenimi izdelki. ' Enako orodje, katero prodajajo angleške tovarne na pr. po 15 šilingov, ponujajo nemške po 4. Boschmagneti stanejo 5 šterlinov, angleški enaki proizvod pa 12 šterlinov. Nemčija je bila vedno najcenejša in
čas je, da pridemo tudi mi v zvezo z njo namesto Avstrije.
Kriza v angleški industriji zavzema naranost ogromne dimenzije. Ena tovarna za drugo ustavlja delo in odpušča delavstvo.
Kriza v tekstilni industriji na Japonskem je zavzela velike dimenzije. Ustavilo je nad 700 tvornic delo in odpustilo nad 50.000 delavcev.
Tržna poročilo.
Zrnje in moka.
Skoplje: pšenica 2.40, rž 1.50, oves 1.10, ječmen 1.40, koruza 1.50, koruzna moka 1.80, fižol debeli 3.—.
Zemum: pšenica 9.30 do 9.50, moka pšen. ničla K 14.—.
Osijek: pšenica 9.50 do 9.60.
Vukovar: koruza 3.40 do 3.50.
Naša letošnja žetev pšenice znaša 15‘5 mil.^stotov in koruze 31 mil. stotov. torej smo letos pridelali pšenice za 6 mil. stotov in koruze za 3 mil. .stotov manj kot v mirnih časih.
Vino.
Ljutomersko-ormožke gorice, začetkom oktobra 1920. Danes se že ima pregled črez kvantitete in kvalitete vina v tem vinskem okolišu Slovenije. Kvantitativno se sme računiti povprečno na 8—10 hi na ha, toraj še nekoliko manje kakor lani, ko se je računilo vsaj na 10 do 12 hi. Kvaliteta pa je zelo različna, ker so vinogradniki različno brali. Vinski mošt je kazal v tednu 12—18./9. 15—17 stopinj sladkorja po klosterneuburški tehtnici; izredno lepo in toplo vreme je povzdignilo moštni sladkor na 17—19 stopinj v prihodnjem tednu. Kdor pa je začel brati po 27.19. je imel 18—21 stopinj sladkorja pri povprečnih sortah. Sortirana vina so kazala v zadnjem tednu minulega in v začetku sedanjega meseca: Burgundec 21—23 stopinj, Rulandec 22—24 stopinj, Muškat silvanec 21 do 23 stopinj, Laški rizling 19—22 stopinj, Mali rizling 21—23 stopinj, Mozler 19 do 21 stopinj. Ta vina bodo izvrstna; kakor vse kaže, ne bodo zaostala za 1. 1917. Sigurnih cen še ni! Manjše ‘partije se kupujejo po 11—14 K za l.
Vino 1. 1920. Gradacija letošnjega mošta, branega zadnje dni septembra in prve dni oktobra, kaže isti rezultat kakor 1. 1917. Dobrota pa bo odvisna od kisline. Ta se bo pokazala po pretoku Do danes je sigurno samo to, da bo letošnji vinski pridelek prekosil onega iz I. 1918 in 1919. Ravno letos se pogreša pomanjkanje strokovnih vinskih preizkušenj, ali v slučaju, da so se izvršile na naših vinorejskih šolah in kemičnih preizkuševališčih, obelodanjenje istih ob pravem času.	R—
Italijanski vinski trg. Bratva v Italiji je srednja, kvaliteta povsod dobra, gradacija višja nego lani. Prve kupčije so se sklenile po 12—13 lir za stopnjo sladkorja, kmalu pa so cene poskočile na 15—17 lir. Kakor poroča »Giornale vinikolo italiano« je dognala uradna statistika, da se bo v Italiji pridelalo 64,000.000 q grozdja. Ker se 2 miljona centov porabi za direktni konzum, bo to grozdje dalo približno 42,000.000 hi vina. 1 q = 68 I). — Ta račun pa se je sestavil začetkom avgusta in je zato previsok. Bratva je izkazala . precej manjše kvantitete.	R—
Vinska letina na Francoskem bo
dala letos okoli 5 mil. hi manj kot lansko leto.
Kolonijalno blago.
Konzum kave je v deželah, ki so bile med svetovno vojno blokirane, nazadoval za 90 odstotkov, kar se' sedaj pozna na tržiščih s kavo. Vrh-tega ovira sedaj konzum kave valuta. Cene kavi so znatno padle vkljub živahnejšemu kupovanju zgoraj [omenjenih dežel. Nova letina, ki bo jako dobra, bo znatno povišala razpoložljive zaloge.
Cena sladkorja. V Nemčiji bo stal novi sladkor na debelo 6 mark, na drobno pa 8 mark kg. Na Češkem bo cena sladkorju baje za 2 in pol-krat višja od lanske cene, ker za toliko so se povišali troški in plače.
Letošnja letina sladkorja v Češkoslovaški. Na Češkem je posejano nad , 64.000 ha zemlje s sladkorno repo in
računajo, da bo znašal pridelek pese okoli 5,743.000 stotov, tedaj za 24 odstotkov več kot lansko leto. Ker ima letos repa okoli 17—18 odst, (lansko leto 16'04 odstotkov sladkorja, odpade na ha 47'93 stotov sladkorja (lansko leto 37'21 stot.) in bo letošnji proizvod sladkorja za 28'8 odstotkov večji kot lansko leto.
izvoz petroleja iz Rumunske je prost.
Hmelj.
Žatec, l./X. 1920: Promet nespremenjen — zelo čvrsto, živahno nakupovanje na kmetih — 4000—4300 č K za 50 kg.
Niirnberg: 150 bal prometa, boljše razpoloženje 2400—3000 M za 50 kg.
Žatec, 2./10. 1920:	Slab	promet,
mirno, zelo čvrsto, 4100—4300 č K za 50 kg.
Niirnberg: Mirno, nespremenjeno čvrsto, 2400—3000 mark za 50 kg*
Žatec, 4./10. 1920: Na trgu mirno — na kmetih se kupčija nadaljuje — cene prav čvrste — 4200—4500 č K za 50 kg.
Niirnberg: 200 bal prometa — mirno, pa čvrsto — 2400—3000 M za 50 kg.
Žatec, 5./10. 1920: Mirno, vztrajno nakupovanje na kmetih, 4200—4500 čK za 50 kg, zelo čvrsto.
Niirnberg: 200 bal prometa, mirno, zelo čvrsto, 2400—3200 M za 50 kg.
Protestni shod. V četrtek popoldne se je vršil protestni shod proti neprimerno visoki trošarini in prometnemu davku, ki je v taki obliki neizvedljiv in krivičen. O shodu bomo poročali v prihodnji številki natančno. Povdarjamo, da je bila spomenica enoglasno sprejeta, kakor tudi resolucija, katero priobčujemo prihodnjič.
Kurzne razlike iz pogodbe 180/SHS namerava C. U. pridržati. Kdor ima v dobro te razlike iz vplačil od oktobra do januarja na omenjeno pogodbo, naj si preskrbi obračun od avstr. W. V. B. in ga predloži zvezi gremijev, ki bo storila potrebne korake v dosego izplačila.
Književnost.
Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki
ANT. KOLENC, CELJE
Kralja Petra cesta št. 22.
   46, 20-9
Mn debelo!	Ha	drobno!
lina i železnino
tezi&FM
Ljubljana. Cankarjevo nabrežje št. 1
priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah!
Točna in solidna postrežba!
Ni debelo! 20-2 ^ drobno!
		
J
Ljubljana
veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna' postrežba!
2, 50-10
■■■■■■■■■
trgovina pletenin, norim-berškega in galanterijskega blaga na veliko, se nahaja
samo na Mestnem trsu 20.
Priporočam se cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost ter bilježim
z velespoštovanjem
J. Korenčan, LjuDIjana.
Naslov za dopise in brzojave ostane nadalje: J. Korenčan, Ljubljana.
79, 4-4
□=
U Bjelovaru — »Prlvredna reforma«, čije je izlaženje usled tehničkih poteškoča bilo u prošlom mesecu one-mogučeno, izlazi opet redovno. — Br. 36. »Privredne reforme« izači če 7. oktobra.
RIB ogu>si RB
Sin trgovca, abso vent Mahrove trgovske Sole z odliko, želi v svrho večje izobrazbe v trgovskem poslu primernega mesta v pisarni ali skladišču v večji kolonijalni ali delikatesni trgovini. Ponudbe na upravo lista pod „21“.	104,	1—1
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
I.
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam,' likerjev, mineralnih vod.
13, 20—10
Mt
Semena za preprodajalce
priporoča
SEVER £ KOM1.
LJUBLJANA.
Kupujemo .deteljrto, repno, korenjevo in travno seme, suhe gobe ter vse v nažo stroko spadajoče predmete.
14, 20-8
i. Mejač |
ubljana, Prešernova ul. 9 j
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče.
83, 6-4
\ ✓ \ ✓
*\s\s\s\/\ss
/
Veletrgovina v
A. Šarabon
v Ljubljani
v
> v kjuuijdm v
*m
\	prlporoia	/
sf" špecerijsko blago
\	jT
v	raznovrstno	žganje	v
r	ti
✓ \ /
v	raznovrstno	rudninsko	v
r	%
moko In deielne pridelke
\ 22, 10-9 VOdO.
\
✓
\
Lastna pražarna za kavo in mlin za diiave z električnim obratom. Ceniki na razpolago.
V
\S\S\S\s
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
Ciniki zastonj in franko. Začasno znižane icntl
Kolesa
Šivalni stroji In stroji za pletenje
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno
Pisalni stroji .Adler*.
ii prvih tovarn. - DOrkapp, Styrii, Vfaffenrad.	9,	15-2
80, 20-6
RDRIR '
I/HNILIN-5EČER PRRŠRK ZR PECIMO
(UDRIH FROIZmi) LJUBURNB
flEnTB. m4.
Na debele.
7r. Zebali
■
udnik—Ljubljana jj
Dolenjska cesta.	|
elefon interurban št. 430. \
■
Priporoča	ii
Detrolej v lesenih sodih £
veče, sol, riž, sladkor :
v kockah in kristal. jj a a	s
pujem po najvišjih dnevnih [i cenah in v vsaki množini ‘
a
ZO\. Zahtevajte ponudbeI !
82, 15-4	!
O)
er
Največja organizacija železninske stroke v Jugoslaviji
Veletrgovina z železnino
D.RaRusch,Celje
(Obstoj tvrdke 120 let.)
Ima vedno v zalogi
vse potrebščine za stavbeno obrt, rokodelstvo, gospodinjstvo, poljedelstvo, industrijo.
Rudolf Pevec
trgovec v Mozirju.
Na debelo:
hmelj, jabolka, žito, vino, manufaktura in špecerija.
68, 12-6
[I
format 63x95, 30kg težak	format63x95,24kgtežak
sortiran v 7 barvah, nudi cele vagone kakor tudi manjše množine
franko kolodvor Maribor
Ludovik Šef, Maribor
Prešernova ulica št. 1.
92, 2-2
Tovarniška zaloga papirja in pisalnega orodja.
Najcenejša dobava za vse ostale vrste tiskovnega, pisalnega in omotnega pa-pirja in raznih pisalnih potrebščin!
Brzojavi: PapirSef Maribor.	Telefon	štev.	148.
Diijtcicacacacacacsicatzicai
«0 O
z c ^ > s
to Ki O o: w c
c ■■
JU <U
"3 c
c s .s£
O
0 =§ o
c ^ >5
# >N 3
S 5 '
.s, E
1 >s o
S O
-1-00 O O •—’
* .& .s
< a n
aaa
i ^
D D D
a a a
D
acac3c3c3c3irjcjcac3c3ac3i
<u iS
c N
ja o c —
ai p
>10 c
Q- c
•- o
E ž N
E -
u. GO
3 <v > o
aT -
•—> OJ
0	£
l!
1	s
C C/D
•H
k
fl3
‘o5
N
■U
n
\6
M
>111
.0 m
I
© S
B
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
D D D D
[ Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge
St
srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304.	19,	11-5
PRVI MESTNI MLIN V CELJU
PRIPOROČA	43.,	.0-4
VSAKOVRSTNE MLEVSKE IZDELKE
V ZNANO NAJBOLJŠI KAKOVOSTI. - DNEVNA DELAZMOŽNOST 80.000 kg.
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslov: Balkansped.	6, 52—10
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani.
Prvo ljubljansko javno skladišče spojeno s tirom južne železnice.
= Največje domače špedicijsko podjetje v Jugoslaviji. =====
MMMMNk
Na debelo.
Na drobno.
( TONE MALGAJ{
S stavbeni, pohištveni pleskar j in ličar 16,52-7 j
[ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. :
*
j Zajamčeno predvojno blago j. \ za portale in prodajalne.
naaCJlTJC3C3C3C3C3C3C3C3C3
d Društvo lesnih trgovcev q dravske doline
D 0
Leopold Pevolek
Ljubljano - židovska ulica 4.
Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106, 52-1
Na debelo. Na drobno.
in ekstrakte za umetne M
O
soke nudi po najnižjih G dnevnih cenah tvrdka	i
O
Srečko Potnik, Ljubljana
Metelkova ulica št. 13.
LENASI & GERKMAN
Ljubljana
Stritarjeva ul. 4 — Lingarjeva ul. 2
Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom.
Na debelo. 6i, 20-8 Na drobno.
^^PPPPP^^PPPPPRC
D
D
D
D
u Mariboru
q	Aleksandrova cesta štev. 45	j
| kupuje in prodala	j
o	rezani m tesani les	a
v vsaki množini po dnevnih	]
~	cenah.	23,52-10 n
D	□
ai3lt=300SC3l=3t=3C=lC=iC3t=10C3a
D
D
D
D
D
D
a
C3
a
m
17, 24-10
ff.
Gosposvetska cesta 1
priporoča svojo zalogo železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
o
a
a
ur
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana'. Import. JEksport.
\
P
Prodajamo in kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-10
Zahtevajte povsod
ILIRIJA j
krtino zn Čevlje i
dalje Ilirija Čistilo In Čistilni pra- ; j šek za kovine, parketno voŠCilo, S ; lak za usnje, vaselin In kolomaz S
s	•
: iz domače tovarne kemičnih izdelkov :
! Golob & Ko. I
[ Ljubljana-Vič. 5
i
: [ena in kvaliteta povsem konkurenčna. :
«r
Priporoča se veletrgovina
Fran Derenda, Ljubljana
105,20-1 Emonska cesta 8.
Brzojavi: Derenda Ljubljana. — — Telefon interurban štev. 313.
Podružnica: DUNAJ ll., Obere Donaustrasse štev. 105. Zastopstva: ZAGREB, ZEMUN, SARAJEVO.
Slavno zastopstva svetovnih čehoslova&ih tovoren.
Sukno, hlačevina, podloga. - En gros.
v bogati izberi, od najfinejšega do najpriprostejšega kroja in izdelave.
Konfekcija
na
Anton Tonelc In drug
riloor, TvLgroeler^rijei
trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in
deželnimi pridelki na debelo.
Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon St. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
UVOZ.
IZVOZ.
X Z T7" O Z TATC.
X ■■ ■■ ■ ■ ■■ ■■ ■■
X
mm
■■■■■■■■■■■■■
Vsem trgovskim tvrdkam, družbam in korporacijam se priporoča za vse vrste tiskovin
J
u
v Kranju.
\S
mm
x
Ut
I
		
		
	67, 50-7	i
A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG JT. 10.		
V	Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Na debelo in drobno.	
	• MtlMM i i ( i > I I 1 { ( i ( { I i I I I i 1 I i 1 i (I - i i l i	• j 9	!
lit Krisper Coloniale Ljubljana. i i		
i i i J 55, 52-1	< 1 WJ l i 1 1 > 1 1 1 1 1 1 i 1 > 1 1 * i 01 ' j i i i	i i v
SVETLA
M
99
elektrotehniško podjetje
JAMU) POGAČAR
Lovro Effenberger & Cie.
Centrala LJUBLJANA
Najboljša izvedba. - Takojšnja odprema. Najnlije cene. - Ponudbe In pojasnila na ieljo vsaki las brezplačno na razpolago.
Podružnica v ZAGREBU
Frankopanska ulica štev. 2.
*
InCtNlfCn* P°Polne elektrarne, prekozemske cen-lllalUlliU • trale, popolne napeljave v mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za normalne in špecijalne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd.
nnhniii ' motore> diname, pretvoritelje(Umformer), UUUUVI . generatorje za motore,ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate za domačo, obrtniško in medicinsko uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni materijal vsake vrste, ročne svetilke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst,l vsakovrstni materijal za slabi tok, akumulatorje, žepne baterije, ovoje itd.|
Hrfolllfo' m°derna telesa za razsvetljavo, na-UliblUJbi mizne stoječe svetilke, stropne svetilke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi |po zaželjenih predpisih ali vposlanih skicah.	70,	20—4
f nnciinli+ntn • novi patentirani „Sona“-zvonci J[JCvIJUlILblC • za močni tok, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnih stroškov zd oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana autohupa „Sonavox“, patentirani držaji za senčnike „Sona“ brez vijakov.
'Prosimo, da 6fagovofife na-sfavffafi svoje dopise in naroč6e edinvfe na: „Sočarska zadruga za sefško čofino na Češnjici pošfa Žefezniki.
"Računske zneske nakazujte s čekovno pofoinico. 90, 3—3
naaaaaaaaaaaaa
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo In kadilo.
Kupuje 60<20-9 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni.
Ton lesenih žebljev Ivan Seunig mi.
Tacen pod Šmarno goro.
Priporoča lesene žeblje, izdelane po amerikanskem načinu. Kakovost nedosegljiva, so lepe barve in iz trdega lesa. Vzorci na razpolago, ioj, 3-1
Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdelovalnica perila
1 Strni,
Celje.
Naročite vzorčni zavoj 12 komadov. Izdelava zelo natančna I Cene posebno nizke I
Ueležsanjarnn v Ljubljani
M. Rosner & Co.
naslednik
51, 10-3
VIKTOR MEDEN
prodaja fino pristno blago lastnega izdelka:
sllvovlco, brinjevec, sadjevec, rum, Konjak in razne likerje po najnižjih cenah.
Kupuje sadje vseh vrst pripravno za kuhanje žganja.
Telefon 71.
Telefon 71.
■■ ■■ ■ ■
■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ :: ■■
■■
■■
■■
H
H
■■
■■
■■
■■
::
■■
■■
■■
■■
::
■■
■■
■■
■■
najboljši amerikanski pisalni stroj sedanjosti.
razmnoževalni trat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizralsijive steklene plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:	15,20-9
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisalnih strojev.
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ mm mm mm mm
mm
mm
mm
■■
::
om
mm
::
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno / banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. - Rezerve oKros 6,000.000 K.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd.
Eskontira: menice, terjatve, fakture.
Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd.
Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska
mesta.
Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in
izvoz.
Brzojavni naslov: Eskomptno. lnterurb. tel. it. 146.
50, 20-9
■■
■■
■■
		
Veletrgovina manu-fakturnega blaga	Hedžet & Koritnik Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4. 	 Telefon interurban it. 75. 	i		Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih mnoiinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
c. 3 od od c.d oj od od od od od od od	11, 50-10 T"