JULIJ 1 S Presv.Hefinja kri 2 C Obisk. U. D. 9 8 P Leon II., p. + 4 S Dan neodvisnosti N 5. pobink. P Dominika T Ciril in Metod 5 Elizabeta Port. 6 Veronika P 7 sr. bratov + ERIKANS LOVENEC 11 S Pij 12 X C. pobink. IS P Anaklet 11 T Henrik 15 S Bonaventura PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI Getlo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja dt zmage l GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. ; ____(Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 138. CHICAGO, ILL., TOREK, 14. JULIJA — TUESDAY, JULY 14, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Pakt med Nemčijo in Avstrijo znači prvi korak k "Anschlussu". — Z Italijo stoji Nemčija v prijatelj-skih odnošajih. — Nazijski agenti delavni v večini ev- jt ropskih držav, da ukoreninijo v njih vpliv Nemčije sf _ ► Berlin, Nemčija. — Kakor Je bilo koncem zadnjega tedna poročano, so se med Nemčijo in Avstrijo vrstila pogajanja za spravo v dolgoletnem Sporu med obema državama in za prijateljsko zvezo med njima. Načrt je med tem postal tesnično dejstvo, kajti v nedeljo se je tozadevni pakt toed njima že podpisal. Sporazum v glavnem določa, da Nemčija priznava neodvisnost avstrijske države, Avstrija pa se nasprotno obveže, da bo ukinila svojo dosedanjo sovražnost protj nazijskemu gibanju in se bodo pomilostili vsi nazijski politični kaznjenci. Kakor se na zunaj vidi, ni ta pakt nič drugega kakor obnovitev starega prijateljstva, ki je vladalo med Nemčijo in Avstrijo pred in med svetovno vojno. Pod natančnejšim opazovanjem, pa se najde v paktu znatno globokejši pomen, prijateljski obliki se je zdaj namreč Hitlerju posrečilo to, kar mu prej s silo in grožnja-011 ni uspelo, namreč popolna zveza, palitična in gospodarska, z Avstrijo, ali takozvani "Anschluss." To sicer zdaj še ni vidno, toda prvi, najvažnejši korak je storjen. Gotova stvar je namreč, da bo Nemčija izvajala čimdalje večji vpliv nad Avstrijo, in korak za korakom si jo bo popolnoma osvojila, da bo postala končno njena provinca, predno se bo svet zavedel. S tem pa je storjen tudi istočasno prvi korak k nadvladi Nemčije nad celotno centralno 4n vzhodno Evropo. Italija, kakor se more videti, namerava stopiti z Nemčijo v prijateljsko zvezo in od te strani se Nemčiji ni bati ovire pri njenih načrtih. Zdi se celo, da je bila cela zadeva Že v naprej natančno preračunana. Nemčija bo namreč skušala dobiti v svojo zvezo in pod svoj vpliv države, ki Italiji niso posebno naklonjene, zlasti tiste, ki leže na jugovzhodu Evrope, kakor Jugoslavija in Rumunija. Tako imajo končno te postati zaveznice Nemčije, toda posredno Pa tudi zaveznice Italije istočasno. Toda tudi v drugih evropskih državah s® vpliv Nemčije čimdalje bolj širi. Naziji imajo svo- agente skoraj v vsaki državi, celo s prav vidnim uspehom, delavni so bili ti agenti zlasti na irskem in ta država je takore-k°č na tem, da sledi Avstriji in Se zveže z Nemčijo. Enako uspešno agentsko službo opravljajo ^aziji tudi v Belgiji, Nizozemski, lri Poljski in celo v Turčiji. Ta služba se vrši tudi na Ceho-8lovaškem, toda z malo drugačnimi načrti. Tukaj je cilj agentov j^edvsem ta, da napravijo razkol v notranjosti države, kajti s ^ državo Nemčija nima name-n°v sklepati prijateljskih pogodb, marveč nastopiti namera-Va proti njej s silo. To bi bilo Mogoče seveda le s pomočjo voj- in delo nazijskih agentov je, ^a na Češkem povzročijo tak *'azdor, da bi oboroženi odpor NEMIRI V FRANCIJI DELAVSKI KONGRES * Razmotriva se vprašanje glede delavskih počitnic. Hamburg, Nemčija. — Prihodnji teden se otvori tukaj mednarodni kongres, ki se bo bavil z vprašanjem izboljšanja življenjskih razmer človeštvu v splošno. Na kongresu bo zastopanih 40 različnih narodov in ena točk, ki se bodo na njej razpravljale, bo problem počitnic za delavstvo in urejen sistem oddiha v splošno. Naziji so dalj kongresu svoje geslo, ki s0 ga zborovalci tudi sprejeli, namreč "Veselite se življenja!" -o—— SLOVENSKO DEKLE UTONILO Chicago, 111. — Miss Anna Re-Y žek, hčerka Mrs. Ane Boršnik, se je podala koncem zadnjega tedna na week-end izlet v Colo-mo, Michigan. Pri kopanju v Paw-Paw jezeru se je ponesrečila in utonila. Bila je v najlepši dekliški starosti 24 let, jako mirnega in pridnega značaja. Bila je članica družbe sv. Mohorja in društva Marije Pomagaj, štev. 78, KSKJ. Oba društva vabita vse svoje članstvo, da pride molit k rakvi pokojne v ponedeljek in torek večer ob pol 8. uri na naslov umrle, 1932 West 22nd Place, odkjer se bo vršil tudi pogreb v sredo 15. junija ob 10. uri dopoldne v cerkev sv. Štefana in nato na Resurrection pokopališče. Pokojna zapušča žalujočo mater, očima, ter enega brata in eno sestro. Vsem prizadetim naše globoko sožalje, pokojni pa R. I. P.! Spopad med nacijonalisti radikalci. — Stavka kmetih. m na Pariz, Francija. — V mestu Nice je prišlo v nedeljo do krvavega spopada med nazijonalisti in radikalci in potrebna je bila armada 2000 policistov, da je pripravila do reda izgrednike, katerih število je znašalo do 10,000. — Poleg tega je nastal za vlado nov kritičen položaj, ko je poljedelsko delavstvo uresničilo svojo grožnjo in pričelo s stavko. Doslej so stavkarji zasedli pet velikih kmetij blizu Pariza in gibanje se utegne razširiti po celi državi. Stavkarji zahtevajo zvišanje plač in 40 urni delovni teden. ARESINCI ZOPET NEMIRNI Washington, D. C. — Iz Addis Ababe je prišlo poročilo, da so italijanske oblasti prepovedale za 15 dni poslanikom tujih držav posluževati se svojega brezžičnega brzojava. Ta prepoved je posledica obnovitve sovražnosti od strani Abesincev in Italijani se boje, da bi se ne pošiljale v svet njim neugodne vesti. NO- TESLA DOGOTAVLJA VO IZNAJDBO New York, N. Y. — Znani iz-najditelj Nikola Tesla je ob priliki svojega 80. rojstnega dne, ki ga je obhajal pretekli petek, objavil, da bo tekom enega leta izvršil prvi praktični javni poizkus s svojo novo iznajdbo, katera bo brez dvoma povzročila velikanski preobrat v gospodarskem življenju. S pomočjo te iznajdbe se bo namreč električna sila oddajala po zraku, brez žic. Iz ene centrale se bo lahko sila oddajala širom celega sveta. Tesla pravi, da se je s to iznajdbo bavil tekom celega svojega življenja. Glavni oviri, ki ste mu hodili v napotje, ste bili, kako dobiti zadosti velik pritisk in kako oddajati silo na varni način. Rešil pa je tudi ta problem na poseben način in s pomočjo njega bo omogočeno, ustvariti pritisk 100 milijonov voltov, kar je šestkrat več, kot je doslej kdo dosegel. proti Nemčiji bil nemogoč. Na ta način bi končno prišlo do tega, da bi imela Nemčija večino držav pod svojim vplivom. Nasproti njej bi bili le Rusija in Francija, dočim bi Anglija odtegnila svoje roke od evropske politike. ROOSEVELT BO IZGUBIL, jPRAVI jCOUGHLIN Chicago, 111. — Father Cough-lin je pretekli teden, ko se je nahajal v tukajšnjem mestu v konferenci z voditelji svoje socijalne unije, ponovil svojo trditev, da bo Roosevelt potolčen pri novem-berskih volitvah. Njegova unija bo imela konvencijo sredi avgusta, na kateri bo odločila, katerega predsedniškega kandidata bo podpirala. Ta kandidat bo seveda najbrž Lemke. -o-«• S SAMOUMOROM SE HOTEL REŠITI — SMRTI Raleigh, N. C. — Črnec Henry Grier je imel biti pretekli petek ponoči usmrčen na električnem stolu vsled umora, ki ga je izvršil nad neko žensko. Oblasti pa je hotel ukaniti in je par ur pred usmrtitvijo skočil s hodnika tretjega nadstropja na cementno dvorišče v kaznilnici. Zadobil je« sicer resne poškodbe, toda ostalo mu je življenje, katero mu je bilo nato kljub temu vzeto na električnem stolu. KRIŽEMJVETA —- Praga, Cehoslovaška. — Skoraj celotna cehoslovaška industrija se je po nekem novem zakonu postavila pod državno vojaško kontrolo. Istočasno se poroča, da so oblasti aretirale neke nazijske teroriste, ki so vršili propagandno delo v državi. — Bern, Švica. — Tukajšnje oblasti s0 spravile z dnevnega reda obtožnico proti italijanskim časnikarjem, ki so na zasedanju Lige narodov povzročili nemir, ko je nastopil tam abesinski cesar Selassie. Prepovedan pa iim je po-vratek v Švico dokler Liga kaj ne ukrene glede njih. — Jeruzalem, Palestina. — Do ponovnega spopada je prišlo pretekli teden med arabskimi vstaši in vladnimi četami po napadu, ki so ga izvršili Arabci na nek; autobus. Pri spopadu so bili štirje Arabci ubiti. -n- PREDSEDNIK POTUJF. New York, N. Y. — Predsednik Roosevelt je preteklo soboto prisostvoval slavnosti' otvoritve nekega tukajšnjega novega mostu. Prispel je semkaj naravnost iz Washingtona in je nato nedeljo preživel na svojem posestvu v Hyde Parku. V ponedeljek pa je v mali ladji nastopil potovanje ob obrežju države Maine proti Kanadi. Med petjo bo obiskal svojo mater, ki prebiva na nekem otoku ob Novi Scotiji, I kjer bo ostal par dni. Pot bo na- PRED KONČNIM RAZKOLOM Večina glavnega odbora federacije zahteva izključitev Lewisa in z njim zvezanih unij. Washington, D. C. — Razne vplivne osebnosti se trudijo zadnje dni na vse kriplje, da preprečijo grozeči razkol v delavski federaciji, toda njih delo, kolikor se more doslej ugotoviti, ne bo imelo uspeha. Od pretekle srede dalie zboruje tukaj glavni odbor federacije, v katerem sedi 16 oseb. Odbor razpravlja o tem, kaj se naj stori z Lewisom in njegovo "uporniško" skupino, in od 16 uradnikov jih 12 pritiska na to, da se vse unije, ki podpirajo Lewisa, izključijo iz federacije in se jim odvzame carter. Končno sklepanje glede te zadeve se bo vršilo najbrž to sredo ali četrtek. Da že doslej odbor ni o tem glasoval, je pripisovati 1% Jugoslavffe* Divji lovec neusmiljeno pobil lovskega paznika, ko ga je ta zasačil v gozdu. Na tleh ležečega je še obstreljeval, nazadnje se je sam sebe usmrtil z elektriko. — Smrtna kosa, nezgode in novice. Strahotno dejanje divjega lovca Ptuj, 18. junija. — Preteklo nedeljo je šel Vincenc Zadravec lovski paznik ormoškega gra.ščaka Georgijeviča v gozd, da po svoji dolžnosti pregleda lovski revir. Na kraju gozda pri Koračičih blizu Središča je nepričakovano uzrl divjega lovca Franca Štiberca, ki je doma iz Obreza v središki občini. Prav blizu šta s; stala nasproti. Zadravec je takoj pozval divjega lovca: "Odloži puško." Toda Štiberc je bil ur-nejši in je že zamahnil s puško po Zadravčevi glavi, da se je lovski paznik na mestu zgrudil nezavesten. Razsrjen'emu divjemu lovcu je bilo to še premalo. Svojo enocevko je naperil proti Zadravcu in spro- temu. ker dobiva iz delavskih |žil. K sreči pa ga je zadel sa-vrst iz različnih krajev dežele jmo v levico. Nato je odvzel svarila,, naj postopa do skrajno- jpazniku puško in še enkrat sti previdno. Kakor je torej vi- [ustrelil vanj. Očividno je nie-deti, so proti izključitvi tudi S"Ova srditost in nervoznost bi-mnoge unije, ki so drugače v,]a kriva, da tudi drugi strel ni Greenovem taboru. jsmrtno zadel paznika. V silni _o--] razburjenosti je divji lovec TOWNSEND BREZ PREMOŽENJE Denver, Colo. — V govoru, ki hotel potem še tretjič streljati, toda patrona je odpovedala, več jih pa divji lovec ni imel na razpolago. Da pa ven- ga je imel pretekli petek predjdar zadogt. ^ srditosti> je g množico svojih pristasev, se jejpaznikovo puško tako dol$,0 znani vodja starostnega P°ko.i-judr.hal paznika p0 g.lavi in te_ ninskega gibanja izrazil, da nje-,legU) dokler M preveri-en< mrtvašnico, kjer so ga danes pokopali. Zadravec pa bo navzlic hudim poškodbam ostal pri življenju. ■-o- Pastir napravil gimnazijske izpite Na gimnaziji v Sisku je napravil kot privatni učenec izpit za prvi in drugi razred kmečki sin Stevan Repac iz Melinovca v bihaškem okraju, ki je doma pasel svinje in se na paši učil. Profesorji so se čudili njegovemu temeljitem« znanju. Oba razreda je dovršil z odličnim uspehom. Profesorji so med seboj zbrali nekoliko denarja, ki so ga z izpričevali vred izročili vrlemu pastirju. Ob enem so se tudi obrnili na javnost, naj bi se našli dobrotniki, ki bi izredno nadarjenemu in marljivemu dečku omogočili nadaljevanje gimnazijskih študij. -o- Smrtna kosa V Stoprcah pri Rogatcu je umrla Franiška Cvirnova, vdova po nadučitelju, zelo spoštovana v vsej okolici in je dosegla lepo starost 89 let. — V Kranju je umrl Josip Švalj, nadzornik proge. — V Kapelah pri Brežicah je umrla Marija Kovačič, rojena Blaževič stara 52 let. govo premoženje ne znaša kakor okrog $200. vec daljeval proti Quebecu, Kanada, in tam bo 31. julija posetil kanadskega generalnega governer-ja, na kar se bo okrog 3. avgusta vrnil v Belo hišo. Kakor se je izrazil predsednik, ne bo pričel s svojo volilno kampanjo prej kakor proti koncu septembra. Rev. James Cherne imenovan za novega slovenskega župnika v West Allisu, Wis. Prejeli smo razveseljivo vest, da je mil-wauški nadškof te dni imenoval za novega župnika pri slovenski župniji Pomočnica k;istjanov, občeznanega veleč. g. župnika T: mes Cherneta, bivšega slovenskega župnika v Sheboyganu, Wis. Novemu veleč. g. župniku James Cher-netu iskreno čestitamo na tem imenovanju, prav tako pa tudi vrli slovenski naselbini v West Allisu, ki bo dobila v svojem novem župniku odličnega in sposobnega voditelja v vseh ozirih. Pod njegovim vrlim vodstvom je slovenska naselbina v Sheboyganu dosegla najlepši razmah in napredek v vseh ozirih. Zato vemo že v naprej, da bo tudi v West Allisu začelo novo življenje pod njegovim odličnim in modrim vodstvom. Zato prav iskrene čestitke in mnogo blagoslova božjega novemu župniku in vrli slovenski naselbini na West Allis! da je paznik mrtev. Vsi ti strahotni prizori so se seveda jodijrrali v kratkih minutah nakar je Štiberc pobegnil. Šele čez dobro uro se je lovski paznik Zadravec začel počasi osveščati. Ves omotičen in z vsemi napori svojih moči se je podal domov, * kamor ni imel preveč hoda. Ko so ga domači ugledali, jim je bilo takoj jasno, da je postal žrtev napadalca. Tn ko si je Zadravec opomogel, ie lahko svojim Nevaren padec s kolesa V ljubljansko bolnico je bil pripeljan s Ceste dveh cesarjev 35 letni zidar Frapc Zupan, ki je tako nesrečno padel s kolesa, da si je nevarno pretresel možgane in dobil tudi druge hude poškodbe. •-o- Usodna nesreča z orožjem V Zavrhu, občina Korena v mariborski okolici se je pred kratkim dogodila tragična nesreča. 7 letni otrok je sprožil Povedal, kai se ie zeodilo in jih je poslal v Središče, d« o strel na svojega mlajšega napadu obvestijo orožnika, bratca. Posestnik Tomaž Žma-Hj Pod vodstvom komandiria Bo- vec usodnega dni ni bil doma. Siliča se je nodal* patrulja na Mati je pa šla po opravku v ;Štiberčev dom, kjer ga pa ni- hle*r, dogini so 0Rtali otroci Ra_ so našli, nakar so ga šli zašle- [mi v hiši in se igrali. Sedem-dovat v gozd. A tudi tu se so letni Stanko je izvlekel iz trudili zaman. Na kraiu zločina so le še našli puško paznika Zadravca, ki je bila vsa razbita in je dovolj pričevala, kako sirovo je divji lovec obdeloval naznika. Je omare puško, se nekaj časa z njo igral, nato pa pomeril v svojega 3 leta starega bratca pVancka. Na nesrelčoi |je bila puška nabasana. Strel je počil in izstrelek je zadel Fran-, Toda, no strašnem dejanju jceka iz neposredne bližine v jse je v divjem lovcu o obstoja vedno nevar-Peter Fugina, načelnik, Aurora; |nost legarja in boiezni oči. Frank Tekautz, Chisholm; Joe L§es in gTla_ Zato bodite pre. Adamich, Hibbing; Z. Martino- vidni> ko g. izbirati kraj za vich, Eveleth; Frank Jenko, Ely. plavanje in kopanje.. Tudi če Odbor za prodajo tiketov: !znate prav dobro plavati, ni Carl Dosen, načelnik, Chisholm; Jdobro ogtati v vodi več kot tri_ Jack Karish, Biwabik; Anton jdeset minut> kajti potem se Stepitz, Aurora; Joe Krall, Eve- 'prav lahko prehladite in utru-leth; Louis Vesel, Gilbert; Bob 'dite> T.udi nikar ne pojdite v Lavern, Hibbing; Sylvester No- ]vcdo po obilnem obedu — raj-vak, Buhl; Frank Shepel, Ely; ši počakajte par ur. Na ženo je streljal Town of Goodrich, Wis. — Slovenski farmer Louis Zin-kovich je ne davno štirikrat ustrelil na svojo ženo, katero je nevarno ranil in so jo pri-Ipeljali PAR ZDRAVNIŠKIH Mornarji, ki imajo svoje vratove leta in leta gole v vseh vremenskih neprilikah, skoraj nikoli ne trpijo za boleznimi v tem, .... ,, ,„ delu telesa. Zavijanje vratu je l^!*! V Meidford bolnišnico, najboljši pripomoček, da ga na- Stirje S?eh 80 Zen° zadeli' pravimo neodpornega za slabo toda k SreCi S0 j0 kr°8'le le vreme. Druga metoda, da si vrat utrdimo, je ta, da grgramo vsak dan, poleti in pozimi zjutraj in zvečer z mrzlo vodo. Množina človeške krvi v telesu znaša eno trinajstino telesa. Tako ima odrasli človek srednje postave okoli 5 kilogramov krvi. Kdo zgubi naglo en kilogram krvi, pade v nezavest, če zgubi 3 kilograme, je v smrtni nevarnosti. Seveda so tudi tu izjeme, ki od visijo od starosti in konstitu-cije. Značilno je to, da ženske prenesejo večjč> zgube krvi kakor moški. Najboljše sredstvo proti izgubi krvi je prenos krvi iz zdravega človeka. Če to ni mogoče, skušajo rešiti vsaj za nekaj časa bolnika z injekcijami raz- topnine kuhinjske soli. * Človek živi lahko kvečjemu štiri minute brez zraka. George Zecevich, Nashwauk; Paul Santrich, Calumet; Nick Dimich, Bovey. — Odbor za godbo in petje: Frank Tekautz, načelnik, Chisholm; Mrs. Frank Shepel, Ely; Mike Shubat, Hibbing; Eli Smolich, Aurora; Mike Rajacich, Eveleth; John Kram-sich, Gilbert; John Blatnik ml., Chisholm. — Odbor za parkanje avtomobilov: Joe Kraker, načelnik, Virginia; Mike Mourin, E-veleth; John Zalar, Biwabik; Anton Strolekar, Eveleth. — Odbor za jestvine in pijačo: Jack Ambrozich, Eveleth; Martin Shukle st., Eveleth; Nick Fur-janich, Virginia; A. W. Indihar, Gilbert; John Usnik, Eveleth; Frank Bevtz, Eveleth; Louis Lesar, Eveleth: Matt Turk Jr., Igre pod milim nebom so zdrave in okrepčevalne, ali starejši ljudje naj ne pretiravajo. Je toliko raznovrstnih zabav na prostem, da si človek vsake starosti more izbrati, kar se njegovemu telesu najboljše poda. Prepustiti mladini take igre, kot baseball ali tennis; starejši ljudje bodo imeli več koristi od lažjih iger, kot so kroket, balincanje itd. Sredi poletja ne igrajte na prostem, ko solnce stoji visoko, ker je vedno nevarnost solnčarice. Končno ne pozab-lajte na zdravonosno vrednost hoje po gozdih in livadah. Stežka je kaj boljšega za starejše odrasle. Vsakdo pa naj se zabava s zunanjim športom po-one Aurora; Louis Marn, Chisholm; kakim Rade Poznanovich, Eveleth; 'leti, naj bo te ali one vrste. Nick Popovich Jr., Ely; Sam Le- |Sport pod milim nebom zares nich, Calumet; Paul Bi/.al, Buhl; pomaga za zdravje. -o- PODMORSKA OKLOPNICA Španec Ruiz, delavec v madridskem arzenalu, je zgradil podmorski tank. Preizkusil ga je v navzočnosti zastopnikov vojnega ministrstva in več tisoč radovednežev v jezeru Časa de Campo blizu prestolnice. Oklop-nica je od kraja plavala kakor motorni čoln in vozila po dnu jezera. Izumitelj, ki je stal na obali, je ves čas prejemal radio-poročila od moštva podmornice in mu pošiljal pozdrave. Izum se je sijajno obnesel in dokazano je, da se premika tank po podvodnem dnu prav tako lahko kakor na površini. Ministrstvo bo kmalu priredilo poskuse na morju v večji razdalji od obale. -o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski i Slovenec"! oprasnile, le krogla v hrbet je ostala v bližini hrbtenice, katero pa upajo zdravniki izvleči brez kakih posebnih posledic. Zinkovič si je nazadnje še sam pognal kro glo v glavo in bil na mestu mrtev. Avto ga je zadel Cleveland, O. — Težko poškodovan je obležal sredi ceste 60 letni rojak Frank Stre-hovec. Kolikor se da dognati je Strehovec stopil izza nekega avtomobila in v tem trenutku ga je zadel mimo vozeči avto, ga p o ari na tla, da ima zlomljenih več reber in hude Notranje poškodbe. Odpeljan je bil v Emergency Clinic bolnico, kjer je za poškodbami tudi izdihnil. Pokojni je bil doma iz Studenega pri Postojni, kjer zapušča dva brata in sestro. Tukaj pa zapušča soprogo, enega sina, brata in dve sestri, eno v Clevelandu, drugo v Jolietu. V Ameriki Je bival 30 let. Črvi uničujejo gozdove — ' Nesreča rojaka Ely, Minn. — Kakor se poroča, so se pojavili v okolici ne ravno daleč od tukaj, neke vrsti črvi, ki delajo po listnatih gozdovih ogromno škodo. Nekatero gozdove so že tako uničili, da izgledajo kot po zimi. — Tukaj na Ely ju je zadobil rojak Frank Seršen, po domače Baiant, nevarne poškodbe na nogi. i v Kazen radi žganja Milwaukee, Wis. — Tukajšnji slovenski gostilničar Mr. Fr. Korpnik je dal slovenskemu tajnemu policistu kozarček žganja. Ta ga je pa naznanil in gostilničar je moral plačati pet dolarjev kazni. OGLAS v "Ainer. Slovencu" privede na društvene prireditve večjo udeležbo. Zato o b j a vite svoj oglas v "Amer. Slo> vencu"! TARZAN OGNJENI BOGOVI (Metropolitan Newspaper Servicfe; Napisal: Edgar Rice Burroughs Že dolgo časa je po teh samotnih in ■ pustih krajih stopal velik lev rumenkasto zelenih oči. Tiho je stopal in pričakoval da čimprej zadene na kako žrtev. Doktor Jones je med tem časom prišel v ozko sotesko, po kateri je držala le ozka steza, nad katero se je skoro navpično vzpenjala sladka pusta skala. Občudoval je to masivno gorovje in čimbolj ga je ogledoval, tem bolj zagonetno se mu je zdelo vse skupaj. Kakšna strašna moč je morala spraviti vse to skupaj. Ko je tako ogledoval in občudoval to skalovje, so se mu oči naenkrat ustavile na ovinku, izza katerega je ravnokar pogledala glava velikega leva. Malo nerodno se piu je zdelo srečanje s kosmatincem v tem skalovju in na tej ozki poti. Vendar si je mislil, znkaj naj bi ga zverina napadla. Za vsak slučaj je pa vendar imel pripravljen svoj samokres. Kar bo pa še bolje, si je mislil, se moram nekoliko umakniti na stran in pustiti leva naj gre mimo. Zato je splezal nekoliko višje v skalovje, dasi s težavo in tako, vsaj mislil si je tako, naj gre lev mirno po svojem potu dalje. Globlje in globlje je stopal dr. Jones po tem novem potu ki si ga je bil nehote izbral, misleč, da mu lev ne bo sledil. Za trenutek se je vsedel in ko se je ozrl, je ne daleč opazil leva. J Torek, 14. julija 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Blran 8. KLASJE IN PABERKI z evangelijske njive P. Aleksander Urankar. TRETJA NEDELJA V JULIJU V evangeliju današnje nedelje svari Kristus pred krivimi preroki. Krivih prerokov je tudi v naših dneh legijon. Eden najnevarnejših je prerok rdečih idej, prerok boljših časov, ki obljublja zlato dobo boljševiškega raja. V hudih časih živimo. Poznal je svet že veliko kriz, toda tako velike še ni doživel in preživljal. VeS svet se nam zdi kakor velika stara bajta, poka na levi poka na desni, na stropu poka, tla pokajo. In če pogledaš skozi špranje te bajte, pogledaš z ostrim očesom za kulise in planke, odkriješ preveliko mizerijo, v kateri na . tisoče in tisoče družin joka in kliče boljših časov s svojimi pre-gorečimi željami in prošnjami. Brezposelnost z velikimi rokami grabi za srečo in zadovoljnostjo ubožnejših slojev in te velike roke brezposelnosti imajo pridne sestre v rokah pomanjkanja, gladu, bolezni, neznosnega uboštva in obupnosti. Morda še mi toliko ne čutimo zla, ki se zgrinja nad nami, toda počasi se bo tudi nad nas zgrnila beda in bo zapičila svoje strašne oči v nas in bo zakričala: daj, kar še imaš, potem pa umri. Počasi bo prišla, če ne bo svet našel izhoda iz poloma. Na vseh plateh se v to uboštvo oglašajo krivi preroki boljših dni, kakor kaže, ne eden ne ve, kedaj .in kako bo prišlo blagostanje v deželo. Prerok Jezus, ali naj njemu verujemo. Če imamo boljševiško miselnost in bolj-ševiško srce bomo rekli: Kaj te besede? Prazne'puhlice, ki nima jo jedra. Izgovorjene samo zato, da ljudi zavedejo v sladko dremanje, češ, kar ležimo, bo že ..prišla zlata doba, takrat pas bo pa Bog zbudil, najedli se bomo in napili se bomo in vsega dobrega bomo imeli. Ne. Sami razbijmo svet in na razvalinah sveta napravimo novega. Tako govore boljševiška srca. Takih src mi nimamo. V naših srcih je vera, in ta vera razlaga besedo Kristusovo vse drugače. Nismo rojeni samo temu svetu, ki v njem živimo, rojeni smo tudi večnemu, nismo rojeni samo temu kruhu, rojeni smo tudi božjemu, nismo rojeni le svetu mesa, temveč tudi svetu duha. In čeprav dežuje po nas beda z neusmiljeno ploho zla in preizkušenj, vere v božjo previdnost ne smemo zgubiti. Pisano je, da je Bog, to nam ni pisano le v knjigi svetega pisma, temveč tudi v našem srcu, v vsaki kaplji krvi je zapisario, da je Bog. Ce je ta JBog res Bog, t'o je, bitje, nad vse popolno, mora ta Bog imeti oči tudi za uboštvo naše, srce mora imeti za one, ki trpijo. Lilije oblači, pa ne bo nas, vra-biča na strehi hrani, pa ne bo nas. Oko božje še vedno gleda, prav nič ni okamenelo za naše potrebe, oko božje še vedno motri naše življenje, prav nič ni oslepelo. Toda drugo vprašanje je: ali ni morda tvoje oko oslepelo in ne vidi več neba nad seboj ? O takrat ko bije toča preizkušnje, takrat vsak rad benti in vije pesti proti nebu, kje si stari Bog, da ne vidiš naših potreb. Takrat, ko udarja nesreča in zlo po tvojih ramenih, takrat bi vsak dolžil Boga neusmiljenosti. Kadar pa solnce sije, se pa nihče ne spomni, da prihajajo žarki od zgoraj. Bog dopušča preizkušnje in zlo, da se nam srca preizkusijo kakor zlato v peči, toda marsikdaj in po večini je pa to zlo kazen in jeza božja. Tudi božja dobrota ne more biti razsipna. Zakaj bi razsipal Bog, če imamo mi ljudje razsipnost za nečednost in napako. Ne pozabimo Boga, pa tudi Bog ne bo pozabil našega telesa in njegovih dobrin. Ne pozabimo svoje duše, pa Bog na nas ne bo pozabil. Edino Bog nas more rešiti iz zagat uboštva, če se bomo mi rešili zagat mesa. V STARODAVNEM VOZILU — V Cerknem je umrl znani [Alojz, Ludvik Miloš, Ivan P.er- gc-stilničar in posestnik Jožef tot, Ivan Ušaj, Ivan Stare, Kavčič. J Anton Trampuš in še drugi ha * Prfcseku prj Trstu, ker niso iz- polnjevali svojih fašističnih | dolžnosti. Imenovani so po rodu vsi Slovenci. V Puli sta bila spet kaznovana dva trgovca, in sicer Anton Gržinič in nek Italijan, zaradi prekrška odredb intersiM-dikalnega odbora glede cen v trgovini na drobno z zaporo njunih lokalov za več dni in začasnim odvzemom trgovskih koncesij. — Oproščen je bil Adolf Rupnik iz Idrije, ki je bil od prve instance obsojen na osem mesecev zapora, češ, da je razžalil fašističnega graničar-ja, ki ga je aretiral iz nam neznanih vzrokov. Druga instanca v Gorici pa je Rupnika zaradi pomanjkanja dokazov oprostila. Na stari način, s kočijo, se je vozil kansasški governer Landon ob proslavah dneva neodvisnosti med svojimi počitnicami v Colorado. Z Landonom (na zadnjem sedežu) je coloradski governer Johnson. jstatistike o abesinski vojni so i jpreskopi, da bi mogli zabeležiti število slovenskih in hrvatskih fantov, ki so z italijansko armado pohiteli osvajai črno afriško cesarstvo, a iz statistike v abesinski vojni padlih je razvidno razmerje, v katerem se je poleg italijanske pretakala v Abesiniji tudi slovanska kri. Po uradnih f objavah je v abesinski vojni padlo vsega skupaj 2313 italijanskih vojakov, med katerimi je bilo 36 Slovencev in Hrvatov. Po primorskih in istrskih vaseh so našim padlim ob pompoznih svečanostih odkrivali spominske plošče, da so svoja mlada življenja s tolikšno vdanostjo in ljubeznijo žrtvovali "za slavo in čast domovine . . ." Redke s6 slike z abesinskih bojišč, ki bi nas spominjale dejanja in nehanja slovenskih fantov na vojnem pohodu, v spoprijemih z gverilskimi četami, pri oddihu za froto. Iz redkih pisem, ki dosežejo svojce po m V primeru z angleškimi drugimi kolonijami so te pravice minimalne. Tem večji pomen pa imajo glede na znane totalitarne teorije in doktrine fašizma, ki so 'se z vso brezobzirno doslednostjo uveljavile v drugih področjih Italije, ne da bi se pri tem niti za las vpoštevale njihove tisočletne tradicije, njihova kulturna stopnja, gospodarska struktura, in njihove politične, socialne in sploh etnične posebnosti, ki jih ni niti od daleč mogoče vzporediti z abesinskimi. -o- Proti imenu "Tržašk; Lloyd" Po novi ureditvi morske plovbe se je delokrog tržaške luke močno skrčil. Od prej tako cvetočih družb: Tržaškega Lloyda, Cosulicha in Libere Triestine, je ostal samo še Lloyd. Toda tudi temu je začrtan silno ozek delokrog, namreč zveze z ozemljem onstran sueškega prekopa Pred dnevi pa je "Giornale di domačih Genova" objavil odprto pismo na vaseh, je mogoče razbrati le malo i prometnega ministra Bennija, s tega, česar so naši fantje deležni katerim se zahteva, naj se od- ker so predvsem živeli v neposredni bližini fronte v svetovni vojni in ker stvar ne bi šla nikakor tako lahko, kakor v Abesiniji. -o- Obmejni pas nad črnim vrhom strogo zastražen Postojna. — Vsi obmejni kraji so polni straž. Največ jih pa opaziš, če potuješ od Črnega vrha proti meji, zlasti pa okrog obmejne vasi Godovič je vse polno karabinjerjev, miličnikov, finančnih stražnikov in morda še kakšne druge vrste uniformiran-cev. Obmejne straže imajo tod tudi dobro izvežbane policijske pse, ki stalno krožijo naokoli in iščejo nove žrtve. Kdor potuje tod po cestah, se ne sme ustavljati, niti ne ozreti, pač pa sme samo pred se gledati in niti ne v obcestne predele. Na to pazijo posebno pri moških. -o- Italijanski oficir ubit na meji — Nagrado sta dobili od goriškega prefekta v imenu duceja Furlanka Ivana Mike-lut, ki je rodila dvojčke, in sicer 800 lir, ter Alojzija Za-vrtanik, ki je rodila trojčke, v istem iznosu. * — Utonil je enoletni Alojz Koren v Tolminu, le; je padel v škaf luga, pripravljenega za pranje v kuhinji. — Izključeni so bili za nedoločen čas fašisti Mantovan, — Strela je med neurjem ubila 12 letno Felicito Brajdot v Vipolžah na Goriškem, ko se je nahajala v kuhinji. Kakor ponavadi, je strela udarila skozi dimnik. — Mrtvega so našli na gori Sabotinu nad Gorico 27 letnega Emilija Medena iz Doline na Brdih. ! TO IN ONO IZ DOMOVINE <. Ji Naplavijeno truplo Pri Fali je Drava naplavila truplo tesarja Jakoba Černa iz Dravograda, ki je že pred tedni izginil od doma. — Dalje je Drava naplavila tudi truplo neke 16 do 18 letne deklice, katere indentiteta se še ni ugotovila, -o--- Z nožem Ko se je neke noči vračal na svoj dom čevljarski mojster Pavel Travnik iz Dolenje Nemške vasi na Dolenjskem, ga je med potjo na njegovo izzivanje napadel neki krošnjar z nožem in mu ran v | IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN I TRPLJENJA v Abesiniji. Največkrat tožijo o hudi, neznosni vročini in pa hrepenenju po domu. Vojna v Abe-sihiji se je sicer končala, a vojaki so morali ostati v deželi, da "pacificirajo divja plemena". --o- Abesinske pravice i Rimski uradni list je objavil J dekret o političnem in upravnem ustroju anektiranih abesinskih dežel. V dekretu so določene tudi pravice, ki jih namerava novi režim v Abesiniji priznati njenemu avtohtonemu prebivalstvu. Abesincem se priznajo v sploš« mimo po cesti noben moški, izjeme so bile tu le nekatere ženske, ki pa so bile strogo opazovane in nadzirane, da ne bi preveč videle. Prve dni v drugi polovici tega meseca pa je bilo vzdolž meje v obmejnem pasu nad Idrijo o-paziti nenavadno živahen promet. Prišlo je od 20 do 25 oficirjev, ki so pregledovali in ogledovali mejo in tozadevne naprave. Zgledalo je, da so študirali nove načrte. V Doleh nad Idrijo in okolici morajo kmetje s tlako razširiti vsa občinska pota na 5 metrov; po kanalih polagajo cementne cevi ter vse zgleda, da hočejo vsako poljsko pot preurediti deloma tudi direktno na račun našega kmeta tako, da bo služila za avtomobilski promet. V obmejnih vaseh: Gore, Dole, Zavratec je v načrtu električna napeljava za razsvetljavo. Vsi posestniki se morajo odzvati povabilu in pristati na to, da bi •ezplačno dobavijo drogove za to napeljavo. Ostale potrebščine bo najbrže priskrbela pristojna oblast. Domače prebivalstvo pa je mnenja, da hočejo na ta način domačine izkoristiti ter pod pretvezo, da bodo oskrbeli kmečkim, vasem električno razsvetljavo bode na cenejši način prišli do električne razsvetljave za obmejne naprave ter električno pogonske sile pri delu v utrdbenih in drugih objektih. -o-- Kmetje morajo 3 tlako razširjati občinska pota Idrija, junija 1936. — Dne 18. t. m. so pričeli z deli za novo strateško cesto, ki bo peljala od obmejne vasice Trate čez Vehar-še na Godovič. Pri delu je zaposlenih že nad 70 delavcev. Cesta bo zgrajena po 'modernih predpisih; za to gradnjo je namenjeno baje nad 40.000 kg cementa. Na zgornji strani ceste bo speljan cementni kanal za vodo. Delo je prevzela neka italijanska Stadnja tvrdl-a ki ga je izliciti-i"ala za 170.000 lir. Z deli so pričeli pri Leskovču na Medvedjem tadu in se pomikajo proti Trajam. Trasa ceste teče deloma po ^tari francoski cesti, ki je svoj-vezala Idrijo z Vrhniko, de-'°ttia pa je cesta na novo trasira-in bo 5 metrov široka. V načrtu je še izpeljava dveh ,l0vih cest, ki bosta vezali Idrijo z obmejnimi vasmi, in sicer pr-iz Gor nad Idrijo do Zavrat-ter iz Gor do Osojnice. S tem ^popoln j evan j em obrne j nega Ustnega omrežja okrog Idrije bodo pričeli v najkrajšem času. ^ neposredni bližini meje bodo Vadbena dela na teh cestah oddali privatnim podjetjem, ki bo-(1o pri delu zaposlavala civilne delavce, pri oddaljenejših delih ttu teh cestah pa bodo zaposlili v poštev prihajajoče vojaštvo. Cesta od obmejne naselbine J,i'at čez Gore do Idrije je že prijemi tudi za avtomobilski pro-Na tej cesti so v letošnjem februarju polagali v že prej pripravljene jaške dinamik, ni smel pravi tudi ime edine še preostale tržaške družbe "Tržaškega Lloyda". Predvsem inkriminira ime "Lloyd", češ da je tujega izvora, in je samo izrodek grde navade brez vsebine in vrednosti. Omenjeni list pa se zaganja tudi proti označbi "Tržaški", češ da je funkcija, ki jo bo odslej vršila tržaška družba, vsenarodna in da radi tega ni treba omenjati v tej obliki sedež družbe, ker bi se tako le po nepotrebnem poudarjal lokalni patriotizem. Proti temu izpadu genovskega lista je tržaško fašistično glasilo odgovorilo z vehemenco in bes- nem neke pravice v centralnem sosvetu, v sodstvu, v šolskem in gostjo, ki jo poznajo pač samo jezikovnem pogledu. Predvsem italijanski in še posebej fašistični žurnalisti. določa dekret, da se imajo oču-vati tradicije posameznih plemen, njihovi običaji in navade. Tržačani se boje vojne V sosvetu ki bo imel funkcije Trst, maja 1936. — Prebival-posvetovalnega organa, bodo stva se je polastilo veliko razbur-imeli Abesinci šest svojih zastop- j en je glede informacij, ki so jih nikov, ki bodo sicer imenovani, a .morali dati vojaškim oblastem vendar iz vrst plemenskih pogla- ji'adi bivališč, kamor bi se mogli varjev. Sosvet se bo bavil pred- jpreseliti v eventuelni vojni. O vsem z gospodarskimi in kultur- jtem je naš list že poročal pred nimi problemi, pa tudi z zadeva- jčasom. Razburjanje, ki je ob tej skih podanikov. V nižjem sod- priliki nastalo, pa se ni nikakor mi, ki se tičejo specialno abesin-stvu bodo Abesincem še nadalje poleglo, temveč se je celo razširijo in povečalo. V tem primeru sodili razni kadiji, in drugi do- je na vsak način mišljena vojna mači sodniki. Javni akti in od-'z Jugoslavijo. Po "končani" voj- Lož, junija 1936. — Kakor po- j prizadej'al yeč ran v trebuh, ročajo iz Leskove doline je bil (čevljar se zdravi pri usmiljenih tamkaj na italijanski strani pred bratih v Kandiji. kratkim ustrelj en neki italijanski oficir. O tem dogodku se širijo najrazličnejše govorice, da je bil napaden od civilistov, ko se je sprehajal po gozdu, med tem ko bi se dalo iz drugih sklepati, da je bil ubit od italijanskih obmejnih patrulij med tem ko je nameraval pobegniti čez mejo. Veliko število vojakov Št. Peter ,junija 1936. — Obmejni pas od Postojne do Reke je napovedano za 120.000 vojakov, ki bodo imeli tod velike vojaške letne manevre, kar bo za našega kmeta — po večmesečnem deževju — prava nesreča. KRATKE NOVICE V Trstu se je sestal odbor Združenja trgovcev, da prouči možnosti trgovske ekspanzije v Abesiniji. Po daljši debati je sprejel resolucijo, v kater; naglasa, da je pripravljen poslati v vzhodno Afriko izvedence, ki naj doženejo možnost tesnejših trgovskih stikov med Abesinijo in Trstom. * Roparski napad Pred kratkim so neko noč štirje maskirani moški vdrli v hišo posestnika Drvenška na Mestnem vrhu pri Ptuju ter s samokresi in noži v rokah zahtevali od gospodarja in gospodinje denar. Gospodar se je groženj prestrašil in jim izročil ves denar kolikor ga je imel, to je 300 Din. Roparji so vzeli denar in pokradli po hiši še razno obleko, nato izginili v noč. ■-o- vinjen je sunil očeta z nogo in ga močno poškodoval. — Posestnikov sin Anton Brecl z Zg. Hudinje pri Celju je v vinjenosti napadel svojo 51 letno mater Ivano Breclovo jo udaril z roko in ji razbil nos. Obe žrtvi se zdravita v celjski bolnici. Smrtna kosa » V Ljubljani je umrl Pavel pl. Levičnik, višji svetnik državnih žel. v pokoju. — V Radencih je umrl Jakob Žemljic, bivši narodni poslanec in 30 letni župan občine Radenci Star 54 let. — V Mariboru je umrl Ivan Pelikan, slaščičarski mojster star 80 let. --o- Žrtvi lastnih otrok Franc Jesenšek, 59 letni po-estnik iz Bovš pri Škofiji va-i, se je nekoliko spri s svojim sinom Francetom. Sin, ki je bil Smrtna nesreča Na potu iz Stanošine na svoj dom je v temi padel 74 letni Anton Jelen, posestnik v Sed-lašku' v Halozah, v dva metra globok cestni jarek, kjer je obležal mrtev. — 11 — 11 BI DENARNE P0ŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 4.95............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.65............ 500 Din Za $22.90....;.......1000 Din Za $ 4.65.. Za $ 9.00.. Za $43.00.. Lire: .. 50 lir .100 lir ..500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite....$16.00 Za $25.00 pošljite....$26.10 Za $40.00 pošljite....$41i25 Za $50.00 pošljite.___$51.50 Ker se kurz večki*at spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPJCH